MAKEDONIJA » Aktuelno

MIREN PROTEST NA MAKEDONCITE VO MELBURN

Makedonija! Makedonci! Zasekogash!!!

Makedoncite se borat za svoite pravdini!

Melburn, 24 maj 2008 godina. Miren marsh na makedonskata zaednica od Viktorija. Vardar se spoi so Egej i Pirin i vo sabotata nadojde vo Melburn i go oboi gradot vo crvena boja. Nad 30,000 Makedonci od site strani na Viktorija, tochno napladne kako vrutok izviraa za da se sleat vo marshot do viktoriskiot parlament.
Reka od narod so transparenti i makedonski znaminja ushte od utrinskite chasovi zapochna da doagja na sobirnoto mesto Carlton Gardens. Sharenilo od narodni nosii na igraorci, crvenilo od makedonski znaminja, deca so makedonski simboli naslikani na licata, bebinja vo kolichki, babi i dedovci... Muzika, nestrplivost, vozbuda, posledni podgotovki. So netrpenie se ochekuvashe pochetokot na pohodot do parlamentot. Vo 11 chasot i 30 minuti site go znaeja svoeto mesto. Ulicite bea blokirani za soobrakjaj od viktoriskata policija.
Tochno na pladne makedonskiot miren marsh vo Melburn zapochna! Prethodnicata so glavnite transparenti i oficijalnite lica od organizacionoto telo ja predvodea nedoglednata kolona koja kako reka da izvirashe od Karlton park. Desetici iljadi Makedonci chekorea kako eden izvikuvajkji: Makedonija, Makedonija! Nie sme Makedonci! Da zhivee Makedonija! Makedonija zasekogash!!!
Site kako eden i site bez iskluchok, so edinstvena zhelba: Avstralija i svetot da znaat koi sme i zoshto sme i deka nema da prestaneme vo borbata za odbrana na nashite osnovni chovechki prava: tuka, no i na Balkanot - vo Pirinska i Egejska Makedonija, kade se ushte Makedoncite se borat za svoite pravdini.
Makedonskata zaednica od Viktorija i na ovoj miren marsh pokazha ushte ednash: Da se bide Makedonec i Makedonka, e privilegija i gordost! Bez nitu eden incident vo koj kje reagira policijata, iako za toa postoeja najavi, bez nitu edna damka - mirno i dostoinstveno triesetiljadnata kolona marshirashe kon svojata cel. Makedonskiot pohod koj se dvizheshe do parlamentot po ulicite Swanson i La Trobe go zapre za nekolku chasovi voobichaniot saboten dzhagor. Sluchajnite minuvachi so golemo interesiranje zastanuvaa, fotografiraa, prashuvaa za shto se raboti... Komentiraa za ubavite narodni nosii, poneseni od gromoglasnoto izvikuvanje, no i iznenadeni za nepravdite koi i se nanesuvaat na nashata tatkovina.
Melburn vo sabotata beshe oboen vo crvena boja. Melburn vo sabotata echeshe vo ritamot na makedonskoto golemo srce. No, viktoriskata prestolnina i Avstralija sigurno ne ostanaa ramnodushni na makedonskiot povik. Platoto pred parlamentot i sosednite ulici bea pretesni da gi primat ogromniot broj Makedonci. Nedoglednata povorka poleka pristignuvashe se talozheshe pred parlamentot.
Euforija pred zakonodavniot dom na Viktorija. Od govornicata odeknuvaa zborovite: Avstraliskata vlada gi prizna pravata na domorodnoto naselenie! Avstralija im se izvini na Aboridzhinite za nepravdite vo minatoto! Od Vladata na Avstralija barame da gi priznae pravata i na doselenicite, na nivnoto etnichko poteklo, da ne priznae nas - Makedoncite, nashata nacionalnost, nashata tatkovina pod nejzinoto ustavno i vekovno ime!!!
Na platoto od govornicata Bobi Andonov ja ispea avstraliskata himna poddrzhan od prisutnite, za potoa i Lena Zatkovska besprekorno, so ogromna poddrshka od site da ja ispee i makedonskata himna. Vo eden glas od site grla echeshe: "Denes nad Makedonija se ragja. Novo sonce na slobodata. Makedoncite se borat za svoite pravdini! Makedoncite se borat za svoite pravdini!!!" Iskazhana beshe blagodarnost za 124-te zemji koi ja priznaa Makedonija pod nejzinoto ustavno ime. Natasha Jankovska i Miki Dodevski (dvajcata chlenovi na Koordinativnoto telo za organizacija na protestot), ja prochitaa Rezolucijata na makedonskata zaednica od Viktorija upatena od mirniot marsh do site odgovorni avstraliski i megjunarodni faktori.
Od govornicata na prisutnite potoa im se obrati Nik Partalovski koj gi istakna prichinite za protestot i shto e ona za shto treba da se zalagame kako makedonska zaednica i kako Makedonci. Gospodinot Dzhordzh Sic, chlen na viktoriskiot parlament, najprvo im chestita na chlenovite na Koordinativnoto telo za uspeshno organiziraniot miren marsh. Jas bev ovde isto taka i pred 15-tina godini koga beshe organiziran mirniot protest od Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija. Bi ve ohrabril da gi poddrzhuvate i ponatamu mladite lugje i da lobirate. Da, vie uspeshno go napravivte toa deneska, no vashata rabota denes samo zapochna. Vi pretstoi golema borba koja treba da ja vodite so politicharite na avstraliskiot parlament, a isto taka i so megjunarodnite institucii kako shto se Obedinetite nacii, NATO i Evropskata unija.
Makedonskiot aktivisti i borec za chovekovi prava Aco Talevski gi pozdravi prisutnite i gostite Makedonci od site delovi na Avstralija koi dojdoa "vo ovie burni i sudbonosni vreminja za nashata mila Makedonija". Toj im go chestita na prisutnite golemiot praznik Sveti Kiril i Metodij i istakna: Kako lojalni gragjani na ovaa zemja upatuvame edna silna poraka do avstraliskata vlada - ednash zasekogash da prestane da ja diskrimira makedonskata zaednica i da ne tretira nas - Avstralijanite od makedonsko poteklo kako drzhavjani od vtora klasa. Da prestane da podkleknuva na pritisokot na del od grchkata zaednica koja deluva ovde, zaedno so grchkata shovinistichka i fashistichka vlada.
Od imeto na Makedonskata pravoslavna crkva, na protestot govoreshe arhierejskiot zamenik protorej Jovica Simonovski. Sovetot na makedonskata zaednica na Viktorija zastana na chelo na protestot i dade svoj golem doprinos kon negovo realiziranje. Pretsedatelot na Sovetot, Zlate Nicheski vo pozdravnata rech, megju drugoto, potencirashe deka ovoj sobir "kje bide gordost na nashata zaednica, za nashite idni generacii, za nashite brakja i sestri vo Republika Makedonija i sekade kade shto ne ima vo svetot. Samo vaka, zaedno, mozheme da uspeeme vo borbata za zachuvuvanje na nasheto vekovno ime. Slogata i zaednishtvoto e kluchot za nashiot uspeh. Makedonija ni pripagja na site isto, ne i pripagja na nitu edna politichka partija. Se dodeka ima Makedonci kako site nas denes - kje ja ima i Makedonija!"
Na sobirot bea prochitani i pismata od Obedinetata makedonska dijaspora, Hrvatskata zaednica, Svetskiot makedonski kongres...
Na krajot od sobirot so povici od site strani, zaedno od desetici iljadi grla odeknuvashe:

NIE SME MAKEDONIJA!
MAKEDONCI!
MAKEDONIJA ZASEKOGASH!!!

Gordost e da se bide Makedonec, a na golemiot den 24-ti Maj - Denot na Makedonskite prosvetiteli Kiril i Metodij, ovaa 2008 godina, kje ostane zapameten i po toa shto beshe golema chest i privilegija da se bide del od GOLEMIOT MAKEDONSKI PROTEST VO MELBURN.

Gordana Cvetanoska

R e z o l u c i j a

Na Makedonskata Zaednica od Viktorija so mototo:
"Makedonija! Makedonci! Zasekogash! na miren marsh do Parlamentot.

Znaejkji deka Makedonija i makedonskiot narod bea nasilno podeleni pomegju Grcija, Srbija, i Bugarija vo 1912-1913;
Znaejkji deka podelbata na Makedonija go oznachi pochetokot na vekovnata kapanja na Grcija, Srbija i Bugarija za unishtuvanje na makedonskiot narod i negoviot identitet;
Znaejkji deka Grcija i Bugarija do den deneska go negiraat postoenjeto na posebniot Makedonski etnichki identitet vo i nadvor od svoite sovremeni politichki granici; i
Znaejkji deka Grcija go osporuva osnovnoto pravo na Republika Makedonija da postoi i da bide priznata pod svoeto istorisko i ustavno ime.
Makedonskata Zaednica od Viktorija, Avstralija proglasuva:

» 1. Deka Republika Makedonija, makedonskiot narod i negoviot poseben identitet postojat i sobirot pred Parlamentot na Viktorija deneska oznachuva dokaz za postoenjeto na etnichkiot Makedonski identitet vo Avstralija;

» 2. Deka go potvrduva osnovnoto i neotugjivoto pravo na etnichkite Makedonci na svoj identitet i neotugjivoto pravo na Republika Makedonija na svoeto istorisko i ustavno ime soglasno so megjunarodnite zakoni;

» 3. Deka gi odbiva i najostro gi osuduva site napori na Grcija i Bugarija i bilo koj drug subjekt, telo ili drzhava da go ospori, negira ili ogranichi makedonskiot identitet i makedonskoto ime vo bilo kakov smisol;

» 4. Deka kje bara vladata na Avstralija vednash da ja povleche navredlivata i diskriminatorska direktiva od 1994 god. so koja makedonskiot identitet se imenuva kako "Slavo-makedonski" i da se izvini na Makedoncite za makite i navredite potiknati od direktivata;

» 5. Ja povikuva vladata na Avstralija da go sledi primerot na SAD, Kina, Rusija, Kanada i drugite 120 zemji i da ja priznae Republika Makedonija pod nejzinoto istorisko i ustavno ime spored i soglasno so opshtite megjunarodni zakoni;

» 6. Ostro ja osuduva Organizacijata na Obedinetite Nacii za nametnuvanjeto na referencata "Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija" vrz Makedonija sprotivno so Chlen 4 od Povelbata na OON i bara OON da ja ispravi ovaa nezakonska postapka i da reshi da ja imenuva Republika Makedonija ponatamu so nejzinoto istorisko i ustavno ime;

» 7. Ja povikuva vladata na Republika Makedonija vednash da gi prekine site pregovori so Grcija za imeto i gi opomenuva Makedonija, Grcija i megjunarodnata zaednica deka Makedoncite shirum svetot se obedineti i krajno odluchni da go branat svojot etnichki Makedonski identitet i nikogash nema da prifatat promena na imeto na drzhavata Makedonija;

» 8. Bara Grcija i Bugarija vednash da ja prekinat vekovnata kampanja na genocid vrz etnichkite Makedonci i makedonskata drzhava. Apelira do Avstralija i megjunarodnata zaednica da izvrshi pritisok vrz Grcija i Bugarija za pochituvanje na pravata na etnichkite Makedonci vo Grcija i Bugarija soglasno so megjunarodnite zakoni;

» 9. Ostro go osuduva NATO za odlozhuvanje na pokanata za Republika Makedonija da se zachleni vo Alijansata dodeka sporot okolu imeto so Grcija se reshi. Iako Republika Makedonija gi ispolni site uslovi i baranja za chlenstvo vo NATO, negiranjeto od strana na Grcija na pravoto na Republika Makedonija na svoeto istorisko i ustavno ime e sprotivno so osnovnite megjunarodni zakoni, taka da, bara NATO vednash da ja izdade pokanata za chlenstvo na Republika Makedonija pod nejzinoto istorisko i ustavno ime; i

» 10. Ja povikuva Evropskata Unija da ne gi povtori pravnite i etichkite greshki na OON i NATO i da pregovara so Republika Makedonija za priem vo EU pod nejzinoto istorisko i ustavno ime.

Protestot pomina, shto denes?

Vchera e istorija, denes e predizvik, utre e idnina. Znachi vchera si vleze vo istorijata. Bevme mnogu, bevme dostoinstveni, gi povtorivme istite greshki, no najvazhnoto e deka gi iskazhavme nashite poraki.
Dali tie poraki kje donesat plod ne zavisi od vchera tuku od utre.
Dojdovme vo golem broj za da ja iskazheme svojata zagrizhenost za svojot identitet, za chovechkite prava i slobodi na svoite rodnini vo porobenite delovi na Makedonija i da im porachaat na makedonskite politichari deka nemaat nikakvo pravo da sednat da razgovaraat za promena na imeto na tatkovinata.
Bez identitet nema vrednost da se chlenuva vo nikoja organizacija.
Utre, e vo toa utre e problemot, kje prodolzhi li Koordinativniot odbor so vistinska iskrenost i odanost kon narodot vo svoite aktivnosti za da ja pravi ponataka rabotata do uspeh ili opieni od lovorovite venci shto si mislat deka im se na glavite kje dozvoli nekoj pak vo imeto na makedonskoto edinstvo da im podmetnuva zadkulisni scenarija.
Nashata idnina se potpira vo sposobnosta na mladite, im chestitam za se' shto napravija vo ovie chetiri nedeli (veruvam mozhat povekje i podobro). Veruvam kje beshe mnogo pouspeshno ako i postarite dadea poiskren del i doprinos vo podgotovkite na protestot otkolku shto gu tapaa po ramenicite site shto trchaa i rabotea.
Koordinativniot odbor beshe privremen, ja zavrshi rabotata, sega ostanuva da se sobere na sostanok da si gi sobere rezultatite i propustite, da dade izveshtaj do zaednicata. Na Makedonskata zaednica i e potrebno da se zachlenat site organizacii vo Sovetot na makedonskata zaednica od Viktorija - da se napravi edno makedonsko telo koe navistina kje gi brani i zastapuva makedonskite potrebi.
Vo nego pokraj aktivistite se potrebni i profesionalci, a eden takov Sovet kje bide spremen da lobira za nashite politichki i ekonomski potrebi do relevantnite faktori vo Viktorija i Avstralija, pa duri i za vkluchuvanje na Makedonci vo politichkiot zhjivot na Avstralija.
Ako vo site drzhavi vo Avstralija se napravat takvi organizacii so po trojca pretstavnici od niv vekje kje imame Sovet na makedonskata zaednica vo Avstralija. Gospod e golem, kje pomogne velat starite, no nema dokolku ne si pomogneme sami.
Chestitki i blagodarnost do odborot i site koi dojdoa so blagoslov na Svetite solunski brakja Kiril i Metodija, da gi osvetlime ulicite na Melburn so sonceto od Kutlesh, i da gi oboime so alovata kako krv makedonska boja, a sekako i do site koi pomognaa vo organiziranjeto na ovoj protest.

Krste Naumoski

DO ORGANIZATOROT I UCHESNICITE NA NARODNIOT SOBIR VO MELBURN

Poddrshka na Sobirot

Pochituvani brakja i sestri Makedonci!
Dostoinstvoto i nacionalniot integritet sekojpat bile prioritet za Makedonecot kade i da se naogja vo svetot. Toa pravo na opredeluvanje go imame kako istoriska vistina i zatoa dosledno kje go branime na site mozhni civilizirani nachini.
Sobirot vo Melburn e samo edna potvrda deka site cvrsto stoime da go kazheme toa shto sme i sakame i drugite da ne' znaat, i konechno priznaat! Toa najprvin treba da i' go predochime na Avstraliskata vlada i multikulturna javnost, vo koja odamna, brojno i konstruktivno i nie davame pridones!
Sakame da Vi ja izrazime nashata cvrsta i nedvosmislena poddrshka deka Sobirot za priznavanje na nashata tatkovina pod nejzinoto ustavno ime Republika Makedonija e prilika da go odbranime i vekovniot nash jazik, pismenost, kultura, Makedonska pravoslavna crkva i se' drugo shto ne' odlikuva kako istoriska nacija!
Denes, na praznikot na Svetite Solunski Brakja Kiril i Metodij, i plejadata borci i ideolozi na makedonskata kauza, treba da dademe zavet za nas i za nashite idni generacii, deka kje ostaneme dosledni na patot za reafirmiranje na nashiot makedonski bit! Gospod da ne' blagoslovi i da bideme vechni!
Samo edinstveni kje bideme silni i priznati!

Od Zaednicata na makedonskite crkovni pravoslavni opshtini vo Avstralija

PO IZBORITE PRODOLZHUVAAT PREGOVORITE ZA IMETO

Grcija nudi "Gorna Makedonija"?

Imeto Gorna Makedonija e na masata za pregovori megju Atina i Skopje, pishuva grchkiot vesnik Elefteros tipos. "Predlogot mozhe da bide prifaten otkako kje se formira novata vlada na makedonskiot premier Nikola Gruevski", pishuva vesnikot povikuvajkji se na sigurni izvori i potsetuva deka so varijantata Gorna Makedonija liderot na opozicionata PASOK Jorgos Papandreu stignal na chekor do reshavanjeto na problemot so imeto vo januari 2002 godina, kako togashen minister za nadvoreshni raboti. Vesnikot napomenuva deka "problemot togash ne se reshi poradi krizata vo Tetovo". Stanuva zbor za periodot vo koj na chelo na makedonskata vlada beshe Ljubcho Georgievski, a vo nea minister beshe i Gruevski. Vesnikot tvrdi i deka Gruevski e podgotven da prifati sostavno ime so jasna geografska odrednica za megjunarodna upotreba, no kje nastojuva vo spogodbata da se napomenat makedonski identitet i makedonski jazik.
Vo vrska so sporot za imeto se oglasi i grchkiot premier Kostas Karamanlis, spored kogo "za biletite za EU i za NATO e potrebno dobrososedstvo i otstapuvanje". Televizijata Antena ocenuva deka toa e nova poraka na Atina kon Skopje vo odnos na sporot za imeto.
Shpic doznava od diplomatski izvori deka Grcite sepak nema da rizikuvaat da vodat pregovori so nikogo od Makedonija, vkluchuvajkji go i pregovarachot Nikola Dimitrov, se' dodeka ne bide poznat ishodot od izborite na 1 juni. Se' drugo bi se smetalo za meshanje na Atina vo vnatreshnite raboti na Skopje, tvrdi nashiot izvor. Kako shto e poznato, na mitinzite na koalicijata Za podobra Makedonija Gruevski veti deka za koj bilo predlog za imeto kje reshava narodot na referendum. (Shpic)

Vo 2002 godina - za vlakno "Severna Makedonija"?!

Tvrdenjata na Elefteros tipos deka vo januari 2002 godina grchkiot premier Jorgos Papandreu i vladata na Ljubcho Georgievski bile na chekor do reshenie na sporot za imeto predizvika nedoumici vo domashnata javnost. Togashniot minister za nadvoreshni raboti Slobodan Chashule tvrdi deka vo januari 2002 godina trebalo da se prifati edno ime koe ne e navredlivo i koe bi se koristelo vo komunikacijata so Grcija. "Na megjunarodnata zaednica trebashe da i' prepushtime da ni se obrakja so ustavnoto ime", tvrdi Chashule. No, dobrite poznavachi na sostojbite tvrdat deka dobro poznatata dvojna formula, za koja zboruva Chashule i za koja dosega se zalagaa site makedonski vladi, nikogash ne bila prifatena od niedna grchka vlada. Ekspertite velat deka sosem e mozhno Papandreu i togashniot amerikanski drzhaven sekretar Kolin Pauel da planirale problemot da se reshi bilateralno, so razmena na pisma, kako shto tvrdi Chashule, no reshenieto nikako ne mozhelo da bide dvojnata formula. "Tie pisma ne bea obvrzuvachki i ne bea dogovor, no podrazbiraa ponatamoshno potpishuvanje na dogovor za voena sorabotka megju dvete drzhavi pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii i celosno ukinuvanje na vizite megju dvete zemji", uporno tvrdi Chashule.
Zasega ostanuva nejasno koja bila vistinskata sodrzhina na reshenieto shto bilo na masa vo januari 2002 godina. Dobro upateni izvori tvrdat deka verojatno stanuva zbor za kontakti megju Georgievski i grchkoto rakovodstvo vo koi se pregovaralo za imeto Severna Makedonija, tokmu kako shto tvrdi i Elefteros tipos. Za toa deka ovie shpekulacii bi mozhele da imaat osnova svedochi i edna statija na Georgievski vo skopskiot nedelnik Fokus, shto beshe objavena pred samitot vo Bukuresht, vo koja toj pobara Makedonija da prifati nejzinoto megjunarodno ime da bide Severna Makedonija. "Togashnata vlada, shto ja predvodeshe premierot Ljubcho Georgievski, direktno pregovarashe za imeto Severna Makedonija. Za drugoto ne mozham da komentiram, mozhno e da e shpekulacija", izjavi eksministerot za nadvoreshni raboti Ljubomir Frchkoski. (Shpic)

EVROPSKI PARLAMENT

Izveshtajot na Meer osamnal so "Slavomakedonci"!

Dodeka Makedonija se zanimava so svoite izbori, Grcija pravi se' shto mozhe za da gi urne nashite pozicii vo Evropskata unija, pa denovive uspea i da go smeni izveshtajot na Erik Meer koj, iako beshe vo detali dogovoren i izglasan, osamna na sajtot na Evropskiot parlament so smeneto ime na jazikot na Makedonija! Duri po intervencijata na nasheto ministerstvo za nadvoreshni raboti i na makedonskata ambasada bil isfrlen zborot slavomakedonski jazik i bil vraten dogovoreniot termin makedonski jazik, otkako skandaloznata grchka provokacija figurirashe tri dena na sajtot na Evropskiot parlament.
Vo EP nemale jasno objasnuvanje za toa kako se sluchilo eden usvoen dokument da bide objaven so smeneta sodrzhina, shto e skandal za sebe za takva institucija, pa po ukazhuvanjata i pritisocite od izvestuvachot Meer i od "izvestuvachite vo senka", moralo da se ispochituva procedurata na donesuvanje na dokumentot, vkluchuvajkji ja i terminologijata za jazikot koja, patem, i ne e nadlezhnost na Unijata.
Kolku shto se znae, ova e vtor skandalozen obid na grchkata diplomatija da intervenira okolu imeto na jazikot na Makedonija, po pritisocite vo Socijalno-ekonomskiot komitet da se izbrishat site pridavki makedonski, a jazikot da se okvalifikuva kako slavomakedonski, za koi protestiraa Ministerstvoto za nadvoreshni raboti i nashata ambasada. Vo Komitetot vekje nekolku nedeli baraat formula za toa kako da se zadovoli grchkata strana, a da se ispochituva evropskata regulativa koja e na stranata na Makedonija i vo koja jasno stoi napishano deka oficijalen jazik vo Makedonija e makedonskiot, deka pridavkata shto se upotrebuva e makedonski, a kodot MK, iako za poslednovo stoi ograda deka toj e privremen i deka krajniot kje zavisi od toa shto kje bide dogovoreno vo Obedinetite nacii. (Spored Utrinski vesnik)

Evropskata unija ima mehanizmi za sankcioniranje na grchkoto odnesuvanje

Evropskata unija ima mehanizmi za sankcioniranje na neevropskoto odnesuvanje na Grcija pri zabranata za preleti na MAT i napadite vrz makedonskite prevoznici. Oficijalna Atina se pravdala so poveduvanje istraga za sluchaite, no spored evropratenikot od Slovenija Jelko Kacin Grcija nema da mozhe da ja izbegne kaznata. "Da, postojat mehanizmi. Grcija kje bide povikana, bidejkji apsolutno e neprifatlivo zabrana za vleguvanje i nadletuvanje na grchkiot vozdushen prostor, shto e nadvor od umot i od site evropski standardi", izjavi Kacin. "Ochekuvam rasprava vo Odborot za transport i turizam i tamu kje napravime chekori. Ednostavno, administracijata ne mozhe da go koristi kako argument za zabrana imeto na aviokompanijata", veli Kacin.
Grcija gi prekrshila pravilata i so samoinicijativnoto vmetnuvanje na terminot slavomakedonski jazik vo izveshtajot na Evroparlamentot za napredokot na Makedonija. "Takvoto lobiranje na Grcija beshe ovozmozheno i so neprisustvoto na makedonski oficijalni pretstavnici", smeta Kacin. "Shto i da se sluchuva okolu imeto na drzhavata, jazikot e osnova na kulturata, a kulturata e osnova na drzhavata. Znachi, sluzhben jazik na EU, koga Makedonija kje vleze vo EU, kje bide i makedonskiot", dodade Kacin.
"Pokraj Grcija, i Bugarija kje mora kako evropska drzhava da raschisti nekoi raboti okolu kulturata i istorijata na Makedonija", veli slovenechkiot evropratenik, spored kogo Makedonija ne go iskoristi slovenechkoto pretsedatelstvo so Unijata za da dobie datum za pregovori. "No, i Unijata napravi nepravda koga Makedonija i Srbija gi stava na isto nivo za ukinuvanje na vizite, iako Makedonija ima napraveno povekje za ispolnuvanje na uslovite", ocenuva Kacin, koj ovie denovi prestojuva vo Makedonija kako gostin na Liberalno-demokratskata partija. (TV A1)

TVRDENJE NA RUSKI AKADEMIK

Grcite ja kradat makedonskata istorija!

Grcija ja krade makedonskata istorija! So vakvo tvrdenje izlegol ruskiot akademik Valerij Alekseevich Chudinov na megjunarodniot kongres Pretkirilskata pismenost i prethristijanskata kultura kaj Slovenite shto od 12 do 14 maj se odrzha na Drzhavniot univerzitet vo Sankt Petersburg, Rusija. Istrazhuvanjata na egipetskiot artefakt kamenot od Rozeta shto gi pravat profesorot od Elektrotehnichkiot fakultet Aristotel Tentov i akademik Tome Boshevski bile navedeni kako eden od mnogute argumenti za toa tvrdenje. Chudinov e kopretsedatel na Kongresot, pretsedatel na Komisijata za istorija na kulturata na drevnata i srednovekovna Rusija vo Ruskata akademija na naukite i direktor na Institutot za drevnata dalechnoaziska istorija. "Ne smetam deka izjavata na Chudinov e emotivna, tuku taa e rezultat na mnogu nivni istrazhuvanja i dokazi", izjavi Tentov po vrakjanjeto od Rusija.
Toj i Boshevski bea uchesnici na tridnevniot sobir na sedumdesetina nauchnici od celiot svet, a otpatuvaa tamu na direktna pokana na organizatorite, za da ja pretstavat metodologijata shto ja koristat za deshifriranje na tekstot od kamenot od Rozeta. Tie tvrdat deka trite posebni tekstovi na kamenot od Rozeta se napishani na razlichni jazici, a sredniot od niv e na antichkomakedonskiot, odnosno pismata se staroegipetsko, starogrchko i t. n. demotsko, t. e. na antichkite Makedonci. "Gi uverivme tamoshnite lingvisti deka nashata metodologija e ispravna", veli Tentov. (Spored Vecher)

"VINOZHITO":

Vo grchkite ambasadi visat karti na "Golema Grcija"

Kartite na Golema Grcija od 1920 godina visat vo najgolem broj od grchkite ambasadi vo svetot i vo vazhnite objekti vo drzhavata, kako policiskite stanici i objektite na opshtinite. Na kartata na koja e prikazhan nashiot juzhen sosed po dogovorot vo Sevr na pochetokot na 20. vek, delovi na Albanija, kako shto e severen Epir, i eden del od teritorijata na Turcija se pretstavena kako del od "obedinetiot grchki svet".
"Vlastite vo Grcija mozhat da kazhat deka toa ne e iredentistichka politika kon sosednite drzhavi, no vo shto e razlikata megju taa karta od 1920 i kartata na podelenata Makedonija vo 1913 godina, vrz koja istite Grci povekje od 20 godini ja gradat svojata politika za iredentizmot na Makedonija", velat od politichkata partija na Makedoncite vo Grcija Vinozhito.
Kartata bila otpechatena po baranje na grchkiot parlament vo 2000 godina, pod naslov Istoriska karta na Grcija, pod nea kako legenda pishuva Obedinuvanjeto na Grcija, a pretstavuva oficijalen dokument na drzhavata.
Za da gi pokazhe "teritorijalnite pretenzii na Makedonija" Grcija povekjepati se koristeshe so tezata deka vo makedonskite istoriski chitanki se koristat karti vo koi egejskiot i pirinskiot del na Makedonija se nejzin sostaven del. Vrz osnova na toa svoe tvrdenje Grcija uspea da izdejstvuva promena na makedonskiot ustav vo koj sega jasno stoi deka Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosednite drzhavi. "Koga edna takva karta se izdava po inicijativa na grchkiot parlament i pod nadzor na Voenata geografska sluzhba i den-denes kontinuirano se distribuira od najvisokiot organ na drzhavata kako shto e parlamentot, kako togash grchkata diplomatija kje uspee da gi ubedi sogovornicite od kade bilo deka taa vprochem se grizhi za stabilnosta vo regionot i deka ekspanzionistichkite politiki na sosedite (mislejkji na Makedonija) ne pridonesuvaat kon taa nasoka", velat od Vinozhito.
"Objavuvanjeto istoriski karti na drzhavnite institucii na Makedonija i na Grcija ne treba da se tolkuvaat kako projavuvanje iredentistichki pretenzii od ednata ili od drugata drzhava, bez razlika dali stanuva zbor za istoriskata karta od 1913 ili od 1920 godina. Ne mozhesh da go smenish toa shto se sluchilo vo istorijata, no zavisi kako kje go prikazhesh. Sekoe zloupotrebuvanje na istoriskite fakti vo dnevnite nastani pretstavuva vulgariziranje", veli m-r Sasho Dodevski, doktorant na Pravniot fakultet vo Skopje. "Kartata mozhe da se sfati i kako kontraproduktivna za Grcite zatoa shto, bez ogled na toa kakva e nivnata ideja da ja otpechatuvaat povtorno, taa jasno go pokazhuva procesot na formiranje na grchkata drzhava i nejzinoto enormno zgolemuvanje vo tekot na prvata decenija od 20. vek kako niedna druga balkanska drzhava. Toj shto na Balkanot se zgolemil vo tolkav obem za tolku kratko vreme - od 20 godini, pod zakrila na golemite sili i so nivni blagoslov, apsurdno e da se plashi od Makedonija", veli istoricharkata Marija Pandevska. (Nova Makedonija)

MAKEDONSKATA AMBASADA VO BUGARIJA OSTANA PRAZNA

Aliti i' go oslobodi mestoto na Dosta

Ambasadorot na Makedonija vo Bugarija Abdurahman Aliti se povlekuva od svojata funkcija. Bugarskite mediumi objavija deka po dve godini od izborot toj podnel ostavka na funkcijata ambasador. Spored agencijata Fokus, taa vest ja potvrdile i od makedonskata diplomatska misija vo Sofija, no nemale informacija dali ostavkata e prifatena ili ne. Vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti izjavija deka kaj niv se' ushte nema oficijalno baranje od Aliti za povlekuvanje od funkcijata, no ne bea iznenadeni od informacijata. Aliti telefonski vekje im najavil deka planira da se povleche od funkcijata poradi semejni prichini. Vo MNR velat deka, ako Aliti podnese ostavka, kje pochne zakonskata procedura za negovo razreshuvanje.
Bugarskata agencija objavi izjava od ambasadorot Aliti vo koja toj veli deka podnel ostavka od lichni prichini i poradi zhelbata da pomine povekje vreme so semejstvoto. Toj gi otfrla tvrdenjata deka ostavkata e povrzana so sredbata na pretsedatelite na zemjite od Jugoistochna Evropa vo Bugarija, a ja negira i vtorata verzija deka zad negovoto povlekuvanje stojat shpekulaciite deka nov ambasador vo Bugarija kje bide Dosta Dimovska, koja sega e direktor na Makedonskiot kulturno - informativen centar vo Sofija. "Zasega nikoj ne znae koj kje me nasledi. Razgovarav so ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski, koj me prasha dali ima mozhnost da ja smenam odlukata. Odgovoriv deka ostanuvam na mojot stav", izjavil Aliti. (Vecher)