PISMA

Od Biblijata sme, vo nea i kje se vratime

Pishuva:
Mihail Rendzhov, poet

Makedonija i Makedoncite vo ovoj svet na agresija, na zhestoka omraza i na urivanje, posebno od najbliskoto opkruzhuvanje, pak kje pobedat, kako shto pobeduvale i vo minatoto. Kje prashate so shto? So chovekoljubieto, so bozhjata darovitost, so ljubovta (Makedonecot ne znae da mrazi i da ubiva), so krotkosta, so dobrinata na srceto i na dushata, so mitskoto trpenie i so upornosta. Toa se osnovnite sostavki na negovoto kolektivno bitie. Makedonecot go ubivale, go progonuvale, go opozharuvale, go raseluvale, go besele, go oslepuvale, mu go kornele jazikot, a toj povtorno progleduval, prozboruval, ozhivuval i povtorno uporno gradel i sadel. Makedoncite niz istorijata i sega, vaka si ja kazhuvaat sudbinata, se razbira, so pesna: Ne ofkame, tuku peeme, so pesnata tagata ja sovladuvame, so trpenieto nadmudruvame, niz oroto ozhivuvame, so smrtta pobeduvame. Se chini, toa ni e blagoslovot i prokobata, so umilnost kon zlobata, so blagost kon omrazata. Od Biblijata sme izlezeni ako treba povtorno vo nea kje se vratime, a so toa pak kje sme vo vechnost, vo besmrtnosta. Se chini, oti e zaludna nechovechnosta vo postapkite na sosedite i nivnite podmolni inspiratori, zashto sekogash pobeduvala chovechnosta. Go zavrshuvam ova za da se utesham po se shto chuv i prochitav vo vesnicite, i vidov na televizijata za samo eden den, dodaden na vekovite. Kakva ozlobenost od sosedite, od "brakjata po krv", od bedata na visokoumnata "Elada" i "Nevarvarite" - Elini, kakvo farisejstvo od civiliziranata Evropa, kakov cinizam i vizantizam od "gordite" Evropejci?!! Ako Grcite go drzhat kopjeto na shtrek shtom se spomenuva Aleksandar i Makedonija, ako Bugarite ja smetaat makedonskata istorija kako "najromantichniot del od svojata istorija", ako Srbite iskipreni go slavat car Dushan, krunisan na mostot na Vardar, kako nivni najznachaen car, ako Albancite Georgi Kastriot go vospevaat i se gordeat so imeto Skender-bej, za koj ako nekoj prispomni deka e Makedonec, vednash se fakjaat za andzharite i pishtolite i zbesnuvaat, togash, ne me chudi omrazata kon Makedoncite i Makedonija, koi Gospod gi izbral da ja nosat balkanskata kruna, onaa shto site gi obedinuva, taa shto najpovekje mu prilega na neboto nad Makedonija. Proleanata krv za slobodata na tatkovinata i nejzinoto opstojuvanje, bezgranichnoto stradanje, samozhrtvata i zachuduvachkata trpelivost i izdrzhlivost, se osnovite na koi se temeli i istorijata i segashnosta, a kje se temeli i idninata na makedonskiot narod. Kalen so navredite i stradanjata, odrzhuvan so dlabokata verba i vera vo Bozhjata pravdina, deka kje dojde ochekuvanoto i zasluzhenoto vo koe veruval, go pravi nashiot narod nepobedliv, neunishtliv - vechen. Zimata 2007/2008, uzhasna histerija. Zbesnaa Grcite, tie shto go napravija najbeschustvitelniot genocid vrz makedonskoto naselenie, tie shto ubivaa, siluvaa, gorea i palea so div bes se shto beshe "ne grchko", sega povtorno, so ista zhestina sakaat da go unishtat i imeto na Makedonija i makedonskoto. Raspetieto na Makedoncite vrz "vrvot na Golgota" prodolzhuva. Cinichnoto i bezochnoto odnesuvanje na Evropa e ona za koe povekje me boli. Zboruvaat za pravo i pravichnost, za vladeenje na pravoto, a najcinichno go krshat. Kakov uzhas?!! A nemokj, a samozadushuvanje od molk i bolka. Kje kriknam povtorno:
Chuj me Bozhe mene greshen, chuj me, kreni glava, krikni: Dosta beshe, dosta beshe. (Pismo do Vreme)