SVET

AVSTRIJA

Tatko-monstrum 24 godini ja drzhel kjerka si vo vizba i ja siluval - i imal so nea sedum deca!

Avstriecot Jozef Fricl (73) prizna deka 24 godini ja drzhel zarobena sopstvenata kjerka vo vizba bez prozorci i deka i' napravil sedum deca, objavi policijata. Chetirieset i dvegodishnata kjerka na Fricl izjavila vo policijata deka tatko i' Jozef vo 1984 ja namamil vo vizbata na zgradata vo koja shto zhiveat vo gradot Amshteten, ja uspal so nekakvo sredstvo, i' stavil lisici i ja zatvoril. "Fricl prizna deka 24 godini ja drzhel kjerka mu zatvorena i deka samiot zachnal vo nea sedum deca i deka i niv gi zakluchil vo vizbata", izjavi za Rojters Franc Polcer, shef na Oddelot za krivichni istragi. Tri od decata na Elizabet Fricl od ragjanjeto bile zaklucheni vo vizbata na neuglednata, siva zgrada zaedno so majka im i nikogash ne go videle sonceto nitu dobile nekakvo obrazovanie, veli policijata. Drugie tri deca - dve zhenski i edno mashko - gi posvoile i gi odgledale Fricl i negovata zhena Rozemari.
Avstriskite istrazhiteli ja prebaruvaa mrezhata od podzemni kjelii bez prozorci vo koi bile drzheni Elizabet i decata. Nekoi delovi od temniot prostor ne se povisoki od 170 sm, a nadlezhnite vo Amshteten velat deka podzemniot lavirint duri ima i edna tapacirana kjelija. Fricl go skril vlezot vo kjelijata zad nekoi polici i samo toj ja znael shifrata za vratata od armiran beton, velat vlastite.
Sluchajot izbi na videlo koga 19-godishnata devojka - najstarata od trite deca - seriozno se razbolela i bila hospitalizirana, shto gi nateralo lekarite da pobaraat povekje detali za nejzinata zdravstvena istorija od majka i'.
Fricl togash gi donel Elizabet i drugite dve deca od vizbata i i' kazhal na soprugata, koja pomislila deka nivnata ischeznata kjerka reshila da se vrati doma, veli policijata. Elizabet se soglasila da i' dade na policijata detalna izjava za nejzinite stradanja otkako dobila garancija deka vekje nikogash nema da ima nikakov kontakt so tatko i', za kogo veli deka seksualno ja maltretiral otkoga imala 11 godini.
Naslovite vo vesnicite go narekoa sluchajot zlostor na eden monstrum i najlosho zlodelo na site vreminja. Mediumite prashuvaat kako mozhele zhitelite na Amshteten, koj se naogja na 130 kilometri zapadno od Viena, da ne zabelezhat shto se sluchuva vo kukjata na uzhasot.
Sluchajot e osobeno shokanten zatoa shto potsetuva na sluchajot na Avstrijkata Natasha Kampush, koja pominala osum godini zakluchena vo edna kjelija bez prozorci pred da izbega vo avgust 2006 godina.

DNK-testot potvrdil deka Fricl e tatko na shest deca na kjerka mu!

DNK-testovite pokazhale deka Avstriecot Jozef Fricl navistina e tatko na sheste prezhiveani od sedumte rodeni deca na negovata kjerka. Policijata soopshti deka Fricl priznal deka go izgorel teloto na sedmoto dete koga bebeto umrelo, nabrgu po ragjanjeto. "Ima milioni neodgovoreni prashanja", izjavi Franc Polcer, shef na Oddelot za krivichni istragi. "Kako mozhel da zhivee so toa shto go napravil? Kako mozhel da gi izlazhe site?", se prashuva Polcer. Toj ne gi obvinuva vlastite za toa shto dosega ne go otkrile sluchajot. "Ne zabelezhav nikakva greshka od nivna strana. Fricl bil mnogu pameten chovek. Toj ne ja lazhel samo soprugata, tuku i vlastite, policijata, site".
Komentatorkata Petra Shtujber vo avstriskiot vesnik Der shtandard pishuva deka bogatoto i samozadovolno opshtestvo treba da se prasha zoshto se dozvolilo vakvo neshto da se sluchi. "Kako e vozmozhno nikoj nitu da chul nitu da videl neshto? Kako e mozhno nikoj nishto da ne prashuval?", pishuva Shtujber.

Francuzin ja siluval kjerkata i taa mu rodila shest deca?!

Francuzinkata Lidija Gvardo sobra hrabrost da istapi vo javnosta vednash po otkritieto za 24-godishnoto zarobenishtvo na Avstrijkata Elizabet Fricl. Gvardo tvrdi deka i nejziniot tatko Rejmond ja zloupotrebuval nejze celi 28 godini i deka vo toj period taa mu rodila shest deca. Nejzinata nokjna mora pochnala koga imala devet godini. Tatkoto ja siluval i po tripati dnevno, a nejzinata makjea go poddrzhuvala vo toa. "Taa ponekogash i mu pomagashe vo siluvanjeto", objasnuva Gvardo, dodavajkji deka makjeata postojano ja maltretirala, ednash duri i ja nurnala vo kada polna so vrela voda. Posleden pat tatko i' ja siluval na 13 noemvri 1999 godina, a edna nedela potoa pochinal.
Za razlika od Elizabet Fricl, Gvardo nikogash ne bila zarobena, mislela deka toa shto i' se sluchuva e normalno, a begala od doma samo koga tatko i' ja tepal. Socijalnite rabotnici ne i' veruvale koga kje im kazhela shto i' se sluchuva i ja vrakjale doma. Duri i lekarite, na koi koga se poragjala im kazhuvala deka tatko na nejzinite deca e, vsushnose nejziniot tatko, ne i' veruvale.

SAD

Decata od Eldorado bile seksualno zloupotrebuvani

Povekje od polovinata od tinejdzherkite shto bea spaseni od sektata vo Eldorado, vo Teksas, se ili majki ili se bremeni, izjavija amerikanski oficijalni lica. Site 463 deca od ranchot Kopnezhot po Sion se staveni pod zashtita po tvrdenjata za seksualno zloupotrebuvanje shto vo pochetokot na ovoj mesec ja pottikna policiskata racija. Oficijalnite lica od sektata negiraat deka nekoe od decata na ranchot bilo zloupotrebuvano. Vlastite veruvaat deka od 53 devojchinja na vozrast od 14 do 17 godini, 29 vekje se majki, a drugi dve se bremeni.
Detektivite upadnaa na ranchot otkako edna 16-godishna devojka se javila na SOS-telefonot na koj mozhe da se dobie pomosh ili sovet, naveduvajkji deka nejziniot 50-godishen soprug ja tepal i ja siluval. Po racijata, site deca na ranchot na vozrast od shest meseci do 17 godini bea staveni pod zashtita na drzhavata.
Ranchot Kopnezhot po Sion e vo sopstvenost na otcepenata mormonska sekta Fundamentalna crkva na Isus Hristos i svetcite od posledniot den. Sektata ja predvodi poligamistot Voren Dzhefs, koj momentno e vo zatvor poradi souchesnishtvo vo siluvanje otkako prinudil edno 14-godishno devojche da se omazhi za svoj rodnina. Samoproglaseniot prorok cheka sudenje vo Arizona za obvinenija za souchesnishtvo vo chetiri obvinitelni akti za incest i za seksualen odnos so maloletnik shto proizleguvaat od dva dogovoreni braka. Sektata, koja ima 10.000 chlenovi i koja dominira vo gradovite Kolorado Siti vo Arizona i Hildejl vo Juta, pred povekje od eden vek se otcepila od glavnata mormonska crkva. Nejzinite chlenovi veruvaat deka mazhot mora da se ozheni so najmalku tri zheni za da bide primen vo rajot, a zhenata se uchi deka nejziniot pat do rajot zavisi od pokornosta kon soprugot.

AMERIKANSKI PISATEL TVRDI:

Gorbachov potpishal smrtna kazna za papata Jovan Pavle Vtori

Amerikanskiot novinar i pisatel Dzhon Koler tvrdi deka nekoi chlenovi na sovetskoto politbiro, megju koi i posledniot pretsedatel na SSSR Mihail Gorbachov, potpishale "neformalna smrtna kazna" za pochinatiot papa Jovan Pavle Vtori. Vo svojata kniga Za papata - Shpionite vo Vatikan, Koler prikazhuva serija senzacionalni dokumenti na Kremlj koi nedvosmisleno upatuvaat na odgovornost na sovetskite drzhavnici za podgotovka na atentat vrz papata.
"Iskoristete ja sekoja mozhnost da ja sprechite novata politika shto ja inicira papata Jovan Vtori, a ako e neophodno posluzhete se so dezinformacii i diskreditirajte gi negovite dela i zborovi", se naveduva vo eden dokumentot shto go pretstavi Koler, a koj vo noemvri 1979 godina chlenovite na Sekretarijatot na Centralniot komitet na sovetskata komunistichka partija go dostavile do KGB. Spored Koler, dokumentot go potpishale devette najistaknati chlenovi na sovetskata komunistichka partija (KPSS): shefot na sovetskata propaganda Mihail Suslov, chlenovite na pretsedatelstvoto na KPSS Andrej Kirilenko i Kostantin Chernenko, sekretarite Konstantin Rusakov, Vladimir Ponomarjev, Ivan Kapitonov, Mihail Zimjanin, Vladimir Dolgik i Mihail Gorbachov.

SPORED AVTOROT NA "SUPERKLASA"

Svetskata elita ima 6.000 lugje

Dejvid Rotkopf, visok pretstavnik vo administracijata na poraneshniot amerikanski pretsedatel Bil Klinton, tvrdi deka nekolku iljadi lugje vo svetot gi kontroliraat sluchuvanjata vo sferata na svetskiot biznis, finansiite i politikata. Spored nego, tie se povrzani megju sebe so nevidena mokj i vlijanie shto go imaat vo svetot. "Ovaa superklasa, ili nova elita, shto se razvi vo poslednite decenii, ima okolu 6.000 lugje na site meridijani", veli Rotkopf, koj e avtor na knigata Superklasa. Toj istakna deka deset procenti od lugjeto vo svetot kontroliraat 85 procenti od bogatstvoto na planetata, a vodechkite 2.000 korporacii izdrzhuvaat okolu 500 milioni lugje. Rotkopf istakna deka vo superklasata vleguvaat i lugjeto shto imaat milioni obozhavateli, kako nauchnicite, pisatelite i filozofite, a vo niv treba da se vbroi i najbaraniot terorist na svetot Osama bin Laden. "Sekoj od niv ima mozhnost sekojdnevno da vlijae na zhivotite na milioni lugje, a site aktivno ja koristat takvata mokj i chesto ja zgolemuvaat razvivajkji gi odnosite so drugite chlenovi od superklasata", veli Rotkopf.

ZLOUPOTREBA VO KINA

Decata gi prodavaat kako zelki

Iljadnici deca vo jugozapadna Kina se prodavaat vo ropstvo "kako zelki", za da rabotat vo porazvienite oblasti kako shto e juzhnata provincija Guangdong. Kina pochna akcija protiv ropstvoto i detskata rabotna sila na drzhavno nivo minatata godina, otkako izlegoa informacii deka stotici siromashni zemjodelci, deca i mentalno zaostanati lica bile prisileni da rabotat vo pechkite za sushenje tuli i vo rudnicite vo provinciite Shansi i Henan.
"Golemiot pazar na detska rabotna raka (vo provincijata Sichuan) go osnovale eden lokalen rabotodavach i negovata banda od 18 chlenovi, koi angazhiraat od 50 do 100 deca rabotnici", objavi vesnikot Sadern metropolis. "Decata se na vozrast megju 13 i 15 godini, no mnogu od niv izgledaat kako da imaat pomalku od deset", se dodava vo vesnikot, koj objavi i deka 76 deca od oblasta Lijangshan ischeznale od proslavata na kineskata Nova godina, a 42 od niv vekje go napushtile regionot za da rabotat. "Najmladite deca na pazarot za detska rabotna sila imaat samo 7 i 9 godini", se veli vo vesnikot.
Spored dogovorot shto go otkril eden novinar, na decata im se plakjaat 3,5 juani (0,5 amerikanski dolar) od chas, a mora da rabotat najmalku 300 chasovi vo mesecot. "Tie se silni i umeat da ja vrshat i najteshkata rabota", rekol eden od rabotodavachite dodeka vlechel edno kovchesto devojche da stoi pokraj sebe. Novinskata agencija Hsinhua objavi deka drzhavnata vlast pratila svoi pretstavnici za da gi spasi decata, no nekoi ne sakale da si odat, zashto nivnite roditeli gi prodale ili samite dobrovolno se prijavile da rabotat.

Virus ubi 21 dete!

Smrtonosen virus koj brzo se shiri niz Kina dosega predizvika smrt na 21 dete, a okolu 3.000 se zarazeni, soopshti agencijata Hsinhua. Enterovirus 71 na pochetokot na mart se pojavi vo provincijata Anhuej, no vlastite go objavija toa duri po edna nedela, koga soopshtija deka imaat registrirano 789 sluchai. Rechisi site zarazeni deca se na vozrast pomala od shest godini, a najmnogu od niv - pod dve godini. Vkupno 879 deca ushte se naogjaat v bolnica, a devet se vo kritichna sostojba. Od zarazenite 849 bile izlekuvani. Agenciite zabelezhuvaat deka nedostigaat vakcini i antivirusni agensi.

SAD

Nevin lezhel v zatvor 27 godini

Po DNK-analizite, Dzhejms Vudvord, koj 27 godini bil vo zatvorot vo Dalas, konechno e pushten na sloboda. Toj bil obvinet za ubistvo i za siluvanje na svojata devojka. Ovoj 55-godishen chovek pominal najdolg vremenski period vo zatvor vo SAD kako pogreshno obvinet, prenesuvaat stranskite agencii. Ova e 18. sluchaj na osloboduvanje na obvinet po DNK-testovi. Vudvord e Crnec, tipichen pretstavnik na tie shto odat v zatvor vo drzhavata koja se soochuva so problemot na rasizmot povekje od koja bilo druga drzhava vo SAD.

FRANCIJA

Sarkozi go urna rekordot za nepopularnost

Francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi dostigna rekordno nivo na nepopularnost, pokazhaa rezultatite od anketata na nedelnikot Ekspres. Edna godina otkako toj ja prezede funkcijata, okolu 64 otsto od anketiranite se izjasnile deka imaat "losho mislenje" za pretsedatelot, shto e za celi osum otsto povekje otkolku vo minatiot mesec.

NATO

Shefer kje si ja izede vratovrskata?

Generalniot sekretar na NATO Jap de Hop Shefer ja informiral Moskva deka "kje si ja izede vratovrskata ako Rusija dokazhe deka avion na Alijansata go soboril gruziskoto bespilotno shpionsko letalo nad Abhazija". Ova go izjavi portparolot na Alijansata Dzhejms Apaturaj.
Na sredbata so Shefer pred nekolku denovi ruskiot pretstavnik vo NATO Dmitrij Rogozin izjavi deka letaloto go soboril eden MIG-29 na edna drzhava-chlenka na NATO od Istochna Evropa. Avioni od toj tip imaat armiite na Bugarija, Polska, Slovachka i Ungarija.