BALKAN

EU – SRBIJA

Potpishana e spogodbata za sorabotka

Evropskata unija ja potpisha Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Srbija, po nadminuvanjeto na vnatreshnite nesoglasuvanja, nekolku dena pred parlamentarnite izbori vo Belgrad. Sepak, spored dogovorot za kompromis, drzhavite na EU nema da pochnat da ja ratifikuvaat spogodbata, nitu Belgrad kje dobie kakva bilo trgovska ili druga pomosh dodeka site vladi vo EU ne bidat ubedeni deka drzhavata celosno sorabotuva vo potragata po osomnichenite voeni zlostornici. "Sovetot na EU reshi denes da ja potpishe Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Srbija, i go pokaniv pretsedatelot Tadikj da ni se pridruzhi", izjavi slovenechkiot minister za nadvoreshna politika Dimitrij Rupel na sredbata vo Luksemburg. "Ova e golema mozhnost za Srbija. Toa e silen signal za Srbija da ni se prikluchi, da vleze vo EU", izjavi toj. Toj isto taka naglasi deka implementacijata kje zavisi od procenata na Sovetot na EU za sorabotkata na Srbija so Tribunalot na ON.
Spogodbata ja potpisha srpskiot vicepremier Bozhidar Gjelikj zaedno so Rupel i so evrokomesarot za proshiruvanje Oli Ren. Evropskata unija se nadeva deka dogovorot kje ja zacvrsti pozicijata na umerenite sili vo Srbija na vonrednite parlamentarni izbori shto kje se odrzhat na 11 maj.

KOSHTUNICA:

Kje ja ponishtime spogodbata!

Prviot chekor na noviot parlament i na vladata na Srbija po izborite na 11 maj treba da bide ponishtuvanje na potpisot na srpskiot pretsedatel Boris Tadikj i na vicepremierot Bozhidar Gjelikj na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU, izjavi srpskiot premier Voislav Koshtunica. "Nema nishto od taa izmama, bidejkji parlamentot i vladata kje go ponishtat nivniot potpis", naglasi srpskiot premier. Spored nego, toj potpis mozhe da se tolkuva samo kako potpis na Srbija za kosovskata nezavisnost. "Ubeden sum deka i trojca sluchajni minuvachi vo Luksemburg povekje se borat za interesite na Srbija od Tadikj i od Gjelikj", reche Koshtunica.
Vicepremierot Gjelikj izrazi nadezh deka Srbija do krajot na godinava kje stane kandidat za chlenstvo vo Unijata i deka vizite so EU kje se ukinat samo ako po izborite se formira proevropska vlada. Srpskiot minister za nadvoreshni raboti Vuk Jeremikj vo intervju za AFP izjavi deka potpishuvanjeto na spogodbata gi pretvorilo pretstojnite izbori vo Srbija vo referendum za integracija na zemjata vo EU. "Imame dva bloka. Edniot e cvrsto antievropski, a drugiot e cvrsto proevropski. Zatoa imame atmosfera na referendum", izjavi Jeremikj.

VO SPEKTAKULARNA AKCIJA VO MOSKVA

Uapsen e Stanko Subotikj-Cane

Vo spektakularna akcija na specijalnite sili na Rusija, na moskovskiot aerodrom Sheremetjevo beshe uapsen balkanskiot tutunski bos Stanko Subotikj-Cane. Apsenjeto beshe izvrsheno vrz osnova na poternicata na Interpol shto ja raspishal Specijalniot sud vo Belgrad. Vednash po apsenjeto Cane e prefrlen vo ekstradiciskiot zatvor vo Moskva, od kade shto se ochekuva da i' se isporacha na Srbija. Se' ushte e neizvesno dali isporachuvanjeto kje se izvrshi do 19 maj, za koga vo Specijalniot sud vo Belgrad e zakazhano sudenjeto protiv tutunskiot bos.
"Celata ovaa akcija e rezultat na intenzivna rabota vo poslednive mesec i polovina. Togash Subotikj beshe vo Shvajcarija, a bil lociran koga baral i dobil viza za Rusija. Znaevme deka vo Moskva otpatuval megju 8 i 10 april. Od tie denovi so ruskite kolegi pravevme postojani proverki i razmeni na informacii koi, ete, rezultiraa so negovoto apsenje", izjavi za srpskiot vesnik Blic izvor od vrvot na srpskoto MVR. Toj dodade deka celiot izveshtaj za apsenjeto na Cane, so detalite za toa kade se' i vo chie drushtvo tamu bil Subotikj, doprva se ochekuva od ruskata policija. Duri togash kje se znae kade se kriel Subotikj od juni minatata godina, koga po nego beshe raspishana poternicata.
Izvorot veli deka vo tekot na ovie deset meseci srpskata policija dobila samo nekolku informacii za negovoto dvizhenje, no deka sepak tie uspeale da go zaokruzhat celoto negovo finansisko rabotenje. Otkrieni se firmite preku koi toj rabotel vo Danska, Germanija, Luksemburg i Kipar, no i vo Makedonija, kako i smetkite i nedvizhnostite shto gi poseduva Cane, koi dokazhuvaat deka negovoto bogatstvo tezhi povekje destici milioni evra! Treba da se napomene deka neodamna beshe faten i Stevan Banovikj, begalec od grupata na Subotikj, koj prifatil da bide svedok-sorabotnik. Toj dosega se kriel vo Juzhna Amerika.
Subotikj beshe uapsen otkako po nego beshe raspishana megjunarodna poternica poradi somnevanje deka bil organizator na kriminalna grupa koja se zanimavala so shverc na cigari vo 1995/96 godina na teritorijata na Srbija i na celiot Balkan. Od ilegalnata trgovija so cigari toj zarabotil okolu 80 milioni togashni germanski marki i priblizhno osum milioni amerikanski dolari. Spored obvinenieto shto beshe podignato vo dekemvri minatata godina, Subotikj i chlenovite na negovata grupa se tovarat za shverc so cigari, za shto e predvidena zatvorska kazna od 12 godini.

SKANDAL VO BELGRAD

Direktorot na Radio-televizija na Srbija pretepal politichki aktivist

Direktorot na javniot televiziski servis na Srbija Aleksandar Tijanikj srede bel den vo centarot na Belgrad pretepal eden aktivist na srpskata Liberalno-demokratska partija (LDP)! Spored pretepaniot Robert Tomash, no i spored nekolku ochevidci, Tijanikj, koj imal prethodni nesoglasuvanja so Tomash, izleguval od edna cvekjarnica vo centarot na Belgrad. Soprugata na Tomash, koj sedel vo svojot avtomobil, go predupredila da si odat, na shto aktivistot na LDP rekol deka ne se plashi i dodal eden bezobrazen izraz. Tijanikj go slushnal toa, ja otvoril vratata od avtomobilot na Tomash i pochnal bezmilosno da go tepa so tupanici i so shlakanici. Tomash ne mu vozvratil, tuku samo se branel. Ova e vtor incident od vakov vid na direktorot na RTS. Pred eden mesec vo belgradskata Palata na pravdata toj udri eden drug politichki aktivist od istata partija.

PRVOMAJSKI SHTRAJK

Grcija beshe paralizirana!

Javniot gradski prevoz i aviosoobrakjajot vo cela Grcija bea vo prekin poradi shtrajkot shto go organiziraa rabotnichkite sindikati po povod Prvi maj - Megjunarodniot den na trudot. Atina praktichno beshe paralizirana poradi shtrajkot na vrabotenite vo gradskiot soobrakjaj, shto gi zasegna i mnogubrojnite turisti bidejkji ne soobrakjaa avtobusite, trolejbusite, gradskoto metro, kako i liniite shto vodat kon i od megjunarodniot aerodrom. Na aerodromot bea otkazhani desetici domashni i megjunarodni letovi, a ne soobrakjaa ni feribotite kon mnogubrojnite grchki ostrovi.
Sindikalcite tochno napladne na 1 maj trgnaa vo protesten marsh niz centralnite ulici na Atina, za na toj nachin ushte ednash da go iskazhat svoeto nesoglasuvanje so namerite na konzervativnata vlada da gi sprovede planiranite reformi na penziskiot sistem.

ALBANIJA

Emigrantite "vratile" milijarda evra

Albanskite emigranti lani donele vo matichnata zemja milijarda evra, soopshti Centralna banka na Albanija. Vo svojot godishen izveshtaj bankata tvrdi deka tie prihodi go ublazhile trgovskiot deficit za okolu 44 nasto. Direktnite stranski investicii lani dostignale 463 milioni evra, shto e za 205 milioni povekje sporedeno so prethodnata godina.