MAKEDONIJA » Reportazha

EGEJSKA MAKEDONIJA

Kambanite vo Lerinsko, se potivko bijat!

Kjerka mu se vika Domna, no za nego sekogash kje bide Donka. Ne znae da chita na makedonski jazik, no zatoa najubavo gi pee starite makedonski pesni. Ako ne mu teknuva na nekoj stih, vednash go otvora telefonot. Vnatre mu se site: Lichna moma lerinka, Stamena, Bolno lezhi mojto libe, Milke dusho... Naizust, srede Grcija, ja zapea i omilenata - Filip stara makedonska vojska vodeshe, vojna makedonska protiv Grcija. Grcite si zgreshile, na tugji grobovi plachele. Begajte Grci, dosta lazhete. Dusha za nishto ne se prodava, krvta so voda ne se menuva...

Vaka ne docheka Pando Ashlakov (ili Panajotis Anastisijadis) od seloto Orovchani (ili na grchki Meliti) od Lerin, Egejska Makedonija, koga otidovme da go posetime. Mnogu iminja za eden chovek. No, vpechatokot e mnogu ednostaven. Toj e Makedonec po nacionalnost. Eden od dvajcata lugje vo Grcija shto vozat avtomobil so makedonski registarski tablichki! Znakcheto MK mu e zalepeno odnatre vo kolata. Veli, mi pishuvaa pcosti na nea, mozhat da mi pravat shto sakaat, no znakot MK sekogash kje se gleda! Ovoj chovek nema drug nachin za da kazhe deka e Makedonec. Edna godina chekav dozvola, a desetina pati me vrakjaa od granica. Konechno ja zedov dozvolata i po nekolku dena, shto da vidam... stanuvam utroto i na kolata gledam deka nekoj mi napishal: FUCK MAKEDONIJA!. Toa go izbrishav, no ona drugoto ne se brishe... Najteshko e da se vardish od tvoite, ni veli Pando.
Vo Lerinsko otidovme za da vidime kako go slavat Veligden Makedoncite od egejskiot del. Sepak, vidovme i neshto drugo. Vidovme poluprazni crkvi. I tie postat, vapsuvaat jajca, jadat jagneshko vo nedela. No, palat svekji vo grchki crkvi. Liturgijata ja slushaat na grchki jazik, a popovite nadvor od crkvata, zboruvaat makedonski. Ironijata e pregolema... Mnogu chuvstva se meshaat koga kje stapnete na teritorijata za koja se shirat tolku kontroverzi i protivrechnosti. Tokmu takvi se i chuvstvata. Zhal i srekja, taga i radost. Chuvstvo deka si megju svoite. I togash, kje slushnete deka makedonskata muzika echi samo na svadbi i na krshtevki. Kje vi kazhat deka devojkite shto vo drushtvoto otvoreno kazhuvaat deka se Makedonki, se narekuvani selanki.
Chuvstvoto deka ste megju svoite ostanuva, no pochnuvate da se prashuvate dali ovie lugje kje uspeat vo dolgotrajnata borba na zadrzhuvanje na identitetot, jazikot i tradicijata. Ima i zoshto.
Koga vlegovme vo edno od kafulinjata vo centarot na Lerin, ni prijde kelnerkata, devojka na okolu 20 godini. Shto kje se napiete, ne prasha na grchki. Ja prashav dali zboruva makedonski. Go potkrena prazniot posluzhavnik i so nego sramezhlivo ja pokri ustata. Se nasmevna (po toa sfativ deka me razbra shto ja prashuvam), molcheshe nekolku sekundi, a potoa reche: "Ve molam, ili na angliski ili na grchki". "Devojchevo e na Filipa nash. Ne go znaesh? Ili ne saka da zboruva makedonski ili, pak, roditelite ne ja nauchile", mu reche Pando na svojot prijatel Kosta Tashev (ili, po grchki - Konstantinos Talapulos). Se znae sekoj so sekogo. Momcheto shto sedeshe na sosednata masa, voeno lice, beshe "sinot na Cileta", a toj do nego beshe "momcheto shto gi mrazi Grcite". Pozdravite se na makedonski: "Kaj si, be Petre? Dojdi, sedni, dojdoa nashi novinari, od Makedonija". I togash, go pochnuvaat muabetot. Nekoi zborovi na makedonski, nekoi na grchki. Chuvstvata - edinstveni. Tuka nema druga krv, osven makedonska kalispera, me pozdravi staricata shto na Veliki petok edvaj se kachuvashe po skalite nakaj crkvata vo seloto Banica (ili - Vevi). Brchkite na nejzinoto snemozheno lice jasno gi odrazuvaa nejzinite godini. Skalite gi kachuvashe kako na sebe da ima tovar od stotici kilogrami. Samo shto dushevniot tovar tezhi mnogu povekje i ne postoi mera za nego. Edvaj uspea da iskachi nekolku skalila nakaj crkvata. Se fati za grbot za da se podispravi. I togash se slushna lelek: "Of mori majko!" Pozdravot beshe na grchki, no lelekot, onoj shto izleguva direktno od srceto, go kazha na makedonski. Dojde na grobot na nejziniot sin za da zapali svekja. Se vika Levena Dafova i ima 83 godini. I prijdov i i se pretstaviv. Ne mozheshe da izdrzhi i gi podade racete nakaj mene. Me gushna.
"Shto si ti, babo, Makedonka ili Grkinka?", ja prashav. "Jas sum chistokrvna Makedonka. Site tuka sme Makedonci, nema druga krv", mi reche. "Kako odi zhivotot?" "Kako da odi, chedo... Dojdov na grobot na sin mi Nikola. Umre na 50 godini. Sama sum. Seloto se isprazni. Site zaminaa vo Kanada..."
Po staroto i snemozheno lice pochnaa da se slevaat solzite. Nemav sili da ja prashuvam povekje. Na grobot na nejziniot sin ne pishuvashe Nikola Dafov. Tamu stoeshe Nikolaidis Dafno. Staricata se navedna nad grobot. Si pomisliv: koj li mozhe da go izmeri tovarot shto na sebe go nosi ovaa zhena?
Vlegovme vo starata crkva za barem na sekunda da najdeme mir. Ne go najdovme. Ochite na site svetci od freskite na dzidot bea iskopani.
Selanite ne znaeja da ni objasnat tochno kako se sluchilo toa. Edinstvenoto shto ni go rekoa beshe: "I na svetcite ochite im gi izvadija. Chekaat da se rasturime, zarem ne go gledate toa"? Makedoncite od Lerinsko ne se premnogu voznemireni za grchkoto veto za pokanata na Makedonija vo NATO, kolku shto se angazhirani da ja zadrzhat nacionalnata pripadnost. Velat, vetoto beshe ochekuvano, nie go znaeme toa zatoa shto zhiveeme tuka, no vie ochigledno ste zhiveele vo iluzija. "Vetoto e neshto za shto se znaeshe deka kje se sluchi. Postrashno e toa shto Grcija ne ni go priznava identitetot, jazikot. Vo idninata na nivnite misli Makedonija ne postoi. Stanuva zbor samo za prashanje na vreme. Chekaat da se rasturime, zarem ne go gledate toa? Na eden milion Grci edvaj kje najdesh eden ili dvajca shto kje ne priznaat. Tie ne mozhat da sfatat deka ima lugje shto mislat poinaku od niv. Zatoa im velam na moite prijatelki vo Makedonija, kako mozhete da doagjate vo Grcija i da gi troshite vashite pari tamu kade shto ve mrazat", veli Marijana Bekjari od seloto Zabrdani (Lofi), Lerinsko, koja raboti kako sekretarka vo Vinozhito, politichkata partija na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Crkvata, mediumite, vlasta - se e svrteno protiv niv. Velat, crkvata ne pogrchi, mediumite ni plasiraat selektirani informacii, a vlasta celosno ne degradira.
Ovie lugje nemaat kade da se izjasnat kako Makedonci. Nacionalnosta stanala zbor izbrishan od grchkiot rechnik, popisot, lichnite karti, pasoshite... Nekoi od niv nikogash nema da se pomirat so toa, no se nadevaat i deka istiot zhar kje go prefrlat i na nivnite potomci, zatoa shto toa e edinstveniot nachin da se prodolzhi borbata za zadrzhuvanje na identitetot.
Petre Kaziev (ili - Petros Kazijas) e dermatolog, koj zhivee vo centarot na Lerin. Neodamna uchestvuval na megjunarodnata rasprava Ignoriranite malcinstva vo Grcija vo Evropskiot parlament. Tamu odbil da se obrati na grchki i zboruval na italijanski jazik, so obrazlozhenie deka makedonskiot ne e oficijalen vo Unijata. "Ja povikavme grchkata vlada da pochne dijalog so makedonskoto i so turskoto malcinstvo za diskusija vo vrska so site neresheni prashanja. Zasega imame poddrshka od Evropa, no na lokalno nivo sme slabi. Ne bi rekol deka po samitot vo Bukuresht grchkata drzhava i vlastite ja smenile politikata kon nas. Kompromis so Grcija treba da se napravi samo za imeto, no ne i za nacijata i jazikot", veli Kaziev.
Gi prashavme i gragjanite kako tie gledaat na sporot za imeto megju Makedonija i Grcija. "Nie sme od Grcija, no sepak sme vi prijateli, a ne neprijateli. Problemot ne e nash, tuku na onie shto sakaat da zarabotat pari. Nie ve sakame", veli Vera Samoili, Grkinka od Atina.
Onie shto ne go delea toj stav gi odbegnuvaa nashite prashanja. "Nemam komentar", beshe nivniot odgovor. Oddaleku kje slushnevme nekoj kako dofrla: "Makedonija e Grcija". I tuka nema edinstvo, pomisliv. Togash mi objasnija: "Nekoi lugje od Lerinsko se svrteni kon amerikanskata politika, nekoi se za Evropa, a nekoi za celosna izolacija. Tuka ima Makedonci, uplasheni Makedonci i onie na koi im e vazhen opshtestveniot status. Ete zatoa ima i podelbi megju lugjeto", objasnija zhitelite vo Lerinsko.
Nikoj ne mozhe da znae koja grupa kje stane pomokjna, dali onie shto se pomirile so svojata sudbina ili onie shto se trudat da go zadrzhat identitetot. I ednite i drugite imaat svoi prichini.

Trinaesette kilometri izgledaat kako iljadnici

"Ne dozvoluvaj nitu crta da isechat od tvoite otpechatoci". Ova e mototo na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, napishano na krajot od Abecedarot objaven od grchkata vlada vo dalechnata 1925 godina. Spored kazhuvanjata na chlenovite od Vinozhito, rechisi 90 otsto od zhitelite na Lerinsko se Makedonci po nacionalnost, a 180.000 lugje vo Grcija go zboruvaat makedonskiot jazik. Sepak, vistinskata brojka mozhe da se znae samo ako Atina dozvoli da se organizira nov popis vo zemjata so grafa za malcinstvata.
Vo Lerin (na grchki Florina) zhiveat okolu 15.000 zhiteli. Trinaeset kilometri go delat gradot od makedonsko-grchkata granica. Pretsedatelkata na Evropskata slobodna alijansa, Neli Mes, na poslednata sredba vo Brisel so chlenovite na Vinozhito izjavi deka sporot so imeto e bilateralno prashanje, a priznavanjeto na makedonskoto malcinstvo - vnatreshen grchki problem. Taa sepak, reche deka Makedoncite od egejskiot del treba da i bidat lojalni na drzhavata vo koja zhiveat, a Makedonija mozhe da pokazhe samo kulturna solidarnost sprema niv. Vinozhito postoi povekje od deset godini, no Atina odbiva da ja registrira partijata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Partijata osvoi povekje od 8.000 glasa na izborite, no spored nejzinite chlenovi, ima 10.000 privrzanici shto ne se otkazhuvaat od makedonskiot identitet, jazik i kultura.

Lerinchani gordi na Nikolas Grujos, dedoto na makedonskiot premier

Prvo ne mozhevme da poveruvame vo ona shto ni go kazhuvaat zhitelite na seloto Krushoradi (Ahlada), Lerinsko, koga otidovme da gi posetime za da vidime kako zhiveat Makedoncite od Egejskiot del. "Dedoto na premierot Nikola Gruevski zhiveeshe tuka. Tamu mu e kukjata, tuka zhiveeshe i tuka e pogreben. Zar ne ste znaele deka korenite na premierot se od Lerinsko", ne prashaa zhitelite na seloto Krushoradi. Otidovme da se uverime vo ona shto na prv pogled ni izgledashe nevozmozhno. Seloto beshe preubavo, chisto, tivko, obvieno vo zelenilo. Stignavme do edna kukja. "Ova e vtor bratuched na premierot Gruevski. Se vika Spiro Nikolaidis", ni rekoa selanite, pokazhuvajkji kon chovekot shto vo dvorot go mieshe svojot dzhip. "Vistina li e deka vie ste rodnina so makedonskiot premier Nikola Gruevski?", go prashavme. "Da, vistina e", ni reche.
Ne znaeshe da zboruva dobro makedonski, pa razgovorot go prodolzhivme na angliski jazik. Ni objasni deka tatkoto na Gruevski, Talo Gruevski, zhiveel vo seloto Krushoradi do negovata devetta godina. Potoa se preselil i sega zhivee vo Skopje. Dedoto na Gruevski, pak, Nikolas Grujos (ili - Kole Gruevski) celiot zhivot go pominal vo toa selo i tamu e pogreban. Se borel za grchkata armija vo vojnata megju Grcija i Italija i zaginal vo 1939 godina. "Tatkoto na premierot tuka doagja sekoja godina, na 15 avgust. Jas nikogash ne sum go videl Gruevski ovde, no mi kazhaa deka doshol samo ednash, koga bil pomlad. Nivnata kukja sega e prazna, pa nie ja odrzhuvame", veli Spiro.
Ne odnese na grbot na Nikolas Grujos za da se uverime vo vistinitosta na ona shto go kazhuva. Golem spomenik, napishan na grchki jazik se naogjashe samo na pedesetina metri od kukjata. Na grobot pishuva Nikolas Grujos.
Prashavme i vo VMRO-DPMNE. I tamu ni potvrdija deka korenite na premierot se od Lerinsko i deka tokmu negovite tatko i dedo poteknuvale od tie kraishta. Zhitelite na Krushoradi se gordeat so ovoj fakt, za razlika od grchkite mediumi, koi ovaa informacija ja iskoristija protiv Makedonija, po samitot na NATO vo Bukuresht. Taka, grchkiot vesnik Ta nea objavi portret na premierot Gruevski pod naslov Loshiot bokser na Skopje. Megju drugoto, vesnikot obrati vnimanie na faktot deka Gruevski imal poteklo od grchkiot grad Lerin. Toj, spored Ta nea, minatata godina, koga mu se rodila kjerkata, bil tolku srekjen i pobaral od orkestarot da sviri grchki pesni.
Lani, makedonskite zdruzhenija od Egejskiot del na Makedonija go osudija vandalskiot chin na unishtuvanjeto na spomen-plochata na grobnicata vo Lerin, kade shto se zakopani 1.200 partizani na Demokratskata armija na Grcija.
Vo seloto Krushoradi se naogja eden od najbogatite rudnici na jaglen vo Lerinsko, kako i prekrasnata crkva Shpiridon, izgradena vrz temelite na staro makedonsko uchilishte. Site zhiteli od ova selo zboruvaat na makedonski jazik.
Najdobar primer deka lugjeto go naogjaat svojot mir koga kje vlezat vo nekoj od bozhjite hramovi se tokmu crkvite vo Lerinsko. Smesteni srede beskrajno zelenilo, dushevniot mir ve zafakja vednash shtom kje se doblizhite do niv. Tokmu zatoa me zachudi faktot shto Makedoncite od Egejskiot del ne mu posvetuvaat golemo vnimanie na hristijanskiot praznik Veligden. Go slavat, go pochituvaat, vapsuvaat jajca, postat, se drzhat do obichaite, no sepak, mozhe da se pochuvstvuva edna nishka na odrekuvanje. Koga najavivme deka kje doagjame, prvata reakcija im beshe: "Zoshto ne dojdete za 1 Maj ili za Ilinden? Togash sme najraspolozheni!"
Koga pristignavme, ni objasnija zoshto. "Popovite ne pogrchija. Crkvata vo golem del beshe vmeshana vo politikata na Grcija. Taa ne sakashe moeto dete da se vika Donka, tuku Domna. Zamislete, vo crkvata mi rekoa deka toa ne bilo grchko ime! Da mozhea, i Isus kje go storea Grk. Zatoa, osobeno mazhite od Egejskiot del ne odat mnogu po crkvite. Kaj zhenite toa ne e tolku izrazeno. Zatoa za 1 Maj i za Ilinden proslavuvame masovno, so tradicionalni ora sretselo. Kako i da e, Veligden e golem no tazhen praznik, kako i vo siot hristijanski svet. Praznikot e ubav, no vo ovaa sredina..." - veli Pando Ashlakov (ili Panajotis Anastisijadis), od seloto Ovcharani, no ne ja dovrshi rechenicata.
Ne pochestija so posno gravche i so riba. Dojdoa i sosedite, se pushti makedonska muzika. Gledano otstrana, izgledaa mnogu srekjno. "Ne vi e tolku losho ovde kolku shto mozham da vidam", mu velam na shega.
"Kjerka mi na dokumentite ja pishuva Domna, a mene Anastisijadis. Jazikot go uchime od Makedonskata radio-televizija. Tuka ima diktatura, a ne demokratija. Teshko e da se zhivee vo edinstvenata drzhava na Balkanot shto priznava samo edna nacija. Pa, sega procenete vie kolku mozheme da bideme srekjni", mi odgovara toj.
Site zaedno otidovme vo crkvata Sv. Gjorgjija vo seloto Ovcharani. Beshe poluprazna. Popot Panajoti ni kazha deka na Veliki petok lugjeto se sobiraat podocna, okolu 19 chasot vecherta, za da se protnat pod plashtenicata. "Obichaite za Veligden se napolno isti kako vo Makedonija. Znam, bidejkji sum drzhel liturgii i vo Bitola", ni reche popot.
Dodeka ja metea i chistea crkvata, bozhestveno izdignata srede zeleniloto vo Lerinsko, selanite ni go raskazhaa ona shto vo poslednive 15 godini kruzhi niz zhitelite vo ova selo i predizvikuva voodushevuvanje. "Na ova mesto do pred petnaesetina godini imashe niva. Edna postara zhena so godini ni povtoruvashe oti na son i se javuva deka tokmu tuka ima zakopano crkva. Kopajte tamu, kje najdete bela crkva, postojano veleshe taa. I za chudo, sekogash koga oravme, traktorot na toa mesto zapirashe, ne pominuvashe. Pochnavme da kopame i nad nas se izdigna prekrasna bela crkva. Nad nea izgradivme nova i sega taa e nashata gordost", velat tie.
Pochna da se zatemnuva. Dva dena Makedoncite od Egejskiot del ne shetaa niz selata vo Lerinsko. Vreme beshe da gi ostavime da se odmorat i da gi pochnat podgotovkite za 1 Maj. Sivi oblaci se nadvisnaa nad zeleniot predel vo Lerinsko na Veliki petok. Kako da sakaa da ni pomognat, pred odenje da ni doobjasnat kakov e zhivotot vo ovie kraishta. Sivi oblaci nad prekrasno zelenilo. Vlegovme vo Makedonija. I tuka ne dochekaa prekrasnite zeleni dolini. Nemashe golema razlika. Samo edna - prazna granica shto ja narushuva kompaktnosta na ona shto go sozdala prirodata. (Nova Makedonija)

TAZHEN PRVI MAJ VO KRUSHEVO

Mnogu emocii na Gumenje

Sudbinata na Toshe go napravi Krushevo poseteno, a posetenosta od den na den e se pogolema. Kje mora vo gradot mnogu raboti da se smenat, gostite da se prechekaat na najdobar nachin, za tie zadovolni da posakaat da se vratat povtorno

Godinashniot prvomajski izlet po se izgleda beshe najtazhniot Prvi Maj vo istorijata na Krushevo. Iljadnicite posetiteli go iskoristija ovoj Prvi Maj za ushte ednash da se poklonat na grobot na Toshe Proeski na Gumenje i so toa da oddadat zasluzhena pochit na prerano pochinatata dzvezda. Stari i mladi,
mazhi i zheni, mozhea da se vidat na grobishtata kaj Krushevo, a parkingot kaj Makedoniumot beshe pretesen da gi primi site vozila.
Avtomobili imashe od sekade, od site gradovi niz Makedonija, Strumica, Bitola, Skopje, Gostivar... kako i od poraneshnite Ju-republiki, Slovenija, Hrvatska, Srbija. Site so molk i so odnapred podgotveni buketi svezho cvekje tivko se upatuvaa kon grobot na Toshe, kade pak pogolema kolona na negovi pochituvachi, mirno i tivko chekaa na red da zapalat svekja, da se poklonat na grobot i da go ostavat cvekjeto.
A na grbot na Toshe ista slika vekje nekolku meseci. Bezbroj mechinja, razni kadifeni igrachki i mnogu fotografii na Toshe, koi gi ostavaat mladite. No, ne
samo mladite se borat so emociite koi kaj site se prisutni.
Za zhal, po sreduvanjeto na emociite od posetata na grobot na Toshe vednash se vrakjate vo makedonskata realnost. Deka ne funcionira se kako shto treba se chustvuva vekje na vlezot na Makedoniumot. Ve prechekuvaat dve momchinja, potpreni na ogradata, bez oznaki deka se tokmu tie koi treba da vi ja naplatat evtinata vleznica od samo 20 denari, za koja dobivate i razglednica so motiv od Ilindenskoto vostanie.
A, vo Makedoniumot, naubaviot spomenik od ponovo vreme, ne samo vo Makedonija, se e chisto i sredeno. No, zatoa pak retkite posetiteli se ostaveni sami na sebe. Retko koj od pomladite posetiteli ima mozhnost da doznae neshto povekje za toa shto oznachuva spomenikot. Namesto nekoj da im kazhe za istorijata na Makedoniumot, na posetitelite im ostanuva samo da se fotografiraat do golemata slika na Toshe so gulab vo raka i do negovata bista.
Posetitelite, posebno iselenicite i gostite od strana ne mozhat za Ilinden da razberat nishto povekje, od nekoj kvalifikuvan vodich, a ne mozhat da kupat nitu nekoj spomen od Krushevo. Siromashnata ponuda koja e istaknata na malata staklena vitrina zad vrata, skoro nikoj i ne ja poglednuva, a retko koj se fotografira i kaj spomenikot na Nikola Karev, prviot pretsedatel na Krushevskata Republika.
"Ova e golem propust za Makedonija", prokomentira eden iselenik.
- Bi kupil mnogu znamenitosti od Ilinden, a posebno bi sakal za Avstralija da ponesam i nekoj spomen od Toshe, no tuka nema nishto da se kupi, a edvaj kupiv cvekje od edna improvizirana tezga na asfaltot na parkingot. Zoshto nema nekoja ubavo uredena cvekjara tuka vo blizina, tuku se e vaka haotichno. Jas za prv pat sum tuka vo Makedoniumot, i mnogu sum srekjen za toa. Ova e impozanten spomenik, a od vnatre pogledot e neverojaten kon site strani. Bi sakal koga eden den povtorno kje bidam tuka se da bide kako treba. Bi sakal nekoj da mi raskazhe se za Ilinden, za borbite okolu Krushevo, za Toshe, da kupam ce-de, da ponesam od tuka nekolku predmeti za spomen, veli Zhani od Sidnej, i dodava:
- Iljadnici nashinci ova leto kje dojdat od Avstralija, a siguren sum deka site kje dojdat vo Krushevo, posebno pomladite koi kje sakaat da go posetat grobot na Toshe, kako shto napraviv i jas. Mora da se uredi ovoj za nas istoriski prostor, od Ilinden i sega so Toshe.
Po sleguvanjeto od Makedoniumot vo gradot mladite sakaat da go posetat kafe barot Planet, no retko koj uspeva da go najde po tesnite sokaci vo Krushevo. Odrednicata koja ja imaat, deka se naogja desno od crkvata koga kje sleguvate na dojdencite nishto ne im znachi, no nim mnogu im znachi da se napijat kafe vo omilenoto kafule na Toshe, da slushaat negovi pesni i sekako da napravat nekoja fotografija za spomen od Krushevo.
Onie povozrasnite koi sakaat da kasnat nekoj zalak vkusna krushevska hrana, go baraat nacionalniot restoran Shape, koj e vo centarot i polesno se naogja. No, kaj Shape, mesto nema ni za lek, a onie srekjnite kako nas, mozhat da uzhivaat vo vkusnite salati i skara podgotvena na zhar, no za zhal ne mozhat da uzhivaat poleka, tuku moraat nabrzina da jadat, bidejkji pritisokot od novite gosti e golem, a nikoj ne saka gladen da zamine od Krushevo.
Site koi bea prisutni vo Krushevo za Prvi Maj se prashuvaat zoshto po shest -sedum meseci od smrtta na Toshe ne se otvoraat novi dukjani, kafeani, koga znaat krushevchani, deka od den na den kje ima se povekje posetiteli. Nekoi velat deka mozhebi krushevchani se mnogu emotivno vrzani za Toshe i ne sakaat na nego da zarabotuvaat.
Ili, kako shto veli vnukata na kafandzhijata Shape, Ivana, "poarno da beshe Toshe zhiv, a turkanicite vo restoranot i picerijata mali".
No, toa e toa, sudbinata na Toshe go napravi Krushevo poseteno, a posetenosta od den na den e se pogolema. Kje mora vo gradot mnogu raboti da se smenat, gostite da se prechekaat na najdobar nachin, za tie zadovolni da posakaat da se vratat povtorno.

Tekst i foto: Sasho Ristevski