MAKEDONIJA » Vesti

ABDULA GJUL VO BITOLA

Turskiot pretsedatel na "Zbogum Rumelija"

Prvata oficijalna poseta na Bitola na turskiot pretsedatel Abdula Gjul kje ostane zapametena po mnogubrojnoto obezbeduvanje i blokiranjata niz gradot. Pretsedatelot na Turcija najprvin beshe burno pozdraven od desetici dechinja od turska nacionalnost koi mavtaa so znaminja i glasno izvikuvaa "Turcija, Turcija!" Mnogubrojnata visoka delegacija najprvin ja poseti spomen kukjata na Kemal Ataturk, a potoa se prosheta niz bitolskiot Shirok Sokak, kade shto so voodushevuvanje ja razgleduvashe starata bitolska arhitektura.
Po ispienoto kafe vo elitniot hotel Epinal, delegacijata ja poseti poznatata Isak dzhamija i se prosheta niz starata bitolska charshija, pri shto se pozdravi so ekipata na poznatata turska serija Zbogum Rumelija koja povekje od osum meseci ja snima popularnata serija, koja e najgledana vo Turcija, tokmu vo Bitola.
Pred zaminuvanje, gradonachalnikot Vlado Taleski srdechno mu se zablagodari na visokiot gostin za posetata na Bitola i go pokani povtorno da dojde, a pretsedatelot, voodusheven od ubavinite na Bitola i od istoriskoto bogatstvo, se zablagodari na gostopriemstvoto. (S. R.)

FRIDOM HAUS

Makedonija e na 100. mesto spored slobodata na mediumite?!

Slobodata na mediumite vo Makedonija e namalena vo 2007 godina, spored godinashniot izveshtaj na amerikanskata nevladina organizacija Fridom haus, shto beshe objaven po povod 3 maj - Svetskiot den na slobodata na pechatot. Spored toj izveshtaj, od 195 drzhavi Makedonija e na 100. mesto, shto e za dve mesta podolu vo odnos na 2006 godina i vleguva vo kategorijata so delumno slobodni mediumi.
Vo ramkite na regionot, zad Makedonija se samo Albanija, koja se naogja na 105. mesto i Turcija na 109. mesto. Slovenija se naogja na 46. mesto, Grcija na 57., Bugarija na 76., Hrvatska na 78. i Crna Gora na 81. mesto. Srbija e na 84. mesto, Romanija na 94., a Bosna i Hercegovina na 97. mesto.
Vo izveshtajot se naveduva deka povekjeto od privatnite mediumi vo Makedonija se povrzani so politichki ili biznis interesi, shto vlijae vrz nivnata sodrzhina, a tie shto se vo drzhavna sopstvenost gi poddrzhuvaat poziciite na vladata.
Spored slobodata na mediumite prva na listata e Finska, po nea sleduvaat Island, Danska i Norveshka, a na dnoto na listata se Mijanmar, Kuba, Libija, Severna Koreja, Turkmenistan i Eritreja. (Vest)

VO PORECHIETO BESHE OSVETEN PRVIOT HRAM SHTO MU E POSVETEN NA SINOT BOZHJI

Izgradil crkva zashto voskresnal kako Isus!

Vo Porechieto beshe osveten manastirot Hristovo Voskresenie, prv vo Makedonija shto mu e posveten na Isus Hristos. Noviot manastir pred mnogu vernici namernici go osveti vladikata Timotej. Ktitor na bozhjiot hram e prilepchanecot Mire Sinadinoski, komu chetiri godini po dadenoto vetuvanje pred Boga mu se ispolni zhelbata na zapushtenoto ritche pokraj regionalniot pat Makedonski Brod - Samokov, vo mesnosta Mogilec, da nikne ushte eden prekrasen manastir vo Porechieto. "Na sam den Veligden pred chetiri godini imav tezhok infarkt, od koj spored doktorite retko koj prezhivuva. Na tretiot den se osvestiv, isto kako shto Isus Hristos voskresnal, i si vetiv deka, ako ostanam megju zhivite i bidam sposoben mazh, kje podignam manastir shto kje go posvetam na Sinot Bozhji, so chija pomosh i so golemo zalaganje na doktorite se' ushte sum zhiv", raskazhuva ktitorot Sinadinoski.
Prilepskiot biznismen Sinadinoski, sopstvenik na firmite Pela trans - Niskogradba so pedeset vraboteni i na Mak-drvo so koja rakovodi negovata sopruga, veli deka ne pravel matematiki za toa kolku vlozhil vo podiganjeto na kompleksot, ama smeta deka ne se pomalku od 150 iljadi evra za manastirskata crkva, za konacite i za ureduvanjeto na okolinata. Toj veruva deka so Bozhja pomosh kje se nadograduva ovoj prv manastir shto mu e posveten na Hristovoto voskresenie i ushte kje se doteruva. Proektot go izrabotil sega pokojniot poznat arhitekt Todor Paskali, koj e avtor i na reshenieto za Plaoshnik, a freskozhivipisot go izrabotuvalo semejstvoto Mileski. (Vest)

Voskresenie

Ozareni lica i veselo peenje na monahinjite od zhenskiot manastir Rajchica kaj Debar ja prekinaa tishinata vo manastirot Sveti Jovan Bigorski vo sabotata po polnokj, na Veligden. Vo manastirot, koj datira od 10. vek, a bil vozobnoven vo 1817 godina, Hristovoto Voskresenie go prechekaa vernici od Skopje, od Tetovo, od Ohrid..., koi veligdenskite praznici gi pominaa vo Mavrovo. Voskresenieto beshe prechekano so svekji i vo zhenskiot manastir Veljusa, strumichko. Mistikata na svecheniot chin vo manastirite ja nadopolnuvaa izbledenite freski, stari povekje od deset vekovi. (Vest)

REALIZACIJA NA PLANOT NA PREMIEROT

Pristignaa 14 domashni reshenija za crkva na skopskiot ploshtad

Do krajot na nedelava kje bidat poznati rezultatite od megjunarodniot konkurs za idejno reshenie za izgradba na crkva na skopskiot ploshtad Makedonija. Vo Ministerstvoto za kultura, koe e nositel na proektot, dosega pristignale 14 trudovi od domashni avtori, a se ochekuva vo narednite denovi da stignat ushte 11 reshenija od stranstvo. Komisijata koja kje gi ocenuva trudovite kje bide sostavena od 9 ili 11 chlenovi, megju koi povekjeto kje bidat struchni lica, odnosno arhitekti, no kje ima i pretstavnici od crkvata, pravnici, ekonomisti i drugi eksperti.
Kako shto pojasnuvaat vo Ministerstvoto, momentalno se cheka MPC da predlozhi svoj pretstavnik vo komisijata, koj treba da bide stranec i, najverojatno, kje dojde od Vatikan. Konkursot predviduva nagrada vo iznos od 400.000 denari za najdobroto idejno arhitektonsko reshenie, kako i mozhnost crkvata da se izvede spored toa predlozheno reshenie. Ministerstvoto za kultura kje organizira izlozhba za site pristignati trudovi. Spored konkursnite kriteriumi, dimenziite na crkvata ne se ogranicheni, no soglasno so poslednite izmeni i dopolnuvanja na DUP za Maliot ring objektot mozhe da ima maksimalna visochina od 29 metri, kolku shto vsushnost e dozvoleno za site objekti okolu ploshtadot. (Utrinski vesnik)

FONDACIJATA EM E BEDNA, EM NE DAVA

Kostovski ne mozhe da upravuva so Mileniumskiot krst?!

Skopskiot gradonachalnik Trifun Kostovski ne dobi dozvola Gradot da gi prezeme odrzhuvanjeto i upravuvanjeto so Mileniumskiot krst na Vodno. Na sredbata so pretsedatelot na Fondacijata Mileniumski krst Blagoja Dojchinovski i so pretstavnikot na Makedonskata pravoslavna crkva, ne bila pokazhana podgotvenost da se otstapi upravuvanjeto so Krstot. "Gradot Skopje napravi napor konechno da se regulira sostojbata so odrzhuvanjeto na prostorot, no bidejkji fondacijata ne ja prifati ponudata, ne prezemame odgovornost za ponatamoshno odrzhuvanje na Mileniumskiot krst", soopshtija od kabinetot na Kostovski.
ESM-EVN gi predupredi ministerot za finansii i gradonachalnikot Kostovski deka poradi zgolemeniot dolg za struja i poradi toa shto nikoj ne prezema odgovornost za plakjanje na smetkite, kje se iskluchi elektrichnata energija na Mileniumskiot krst. (Dnevnik)

BITOLA

Se prejale jagneshko i zavrshile v bolnica!

Povekje od 250 bitolchani, od koi povekjeto prethodno postele, pobarale lekarska pomosh poradi tegobi od prejaduvanje so teshka hrana! So lekarska preporaka za dieta so chaj i dvopek tie se pushteni na domashno lekuvanje. Na posledniot praznichen den od Veligden, poradi stomachni bolki, gadenje, povrakjanje i proliv shto bile predizvikani od mrsna hrana, pred se' od jagneshko meso i od jajca, Sluzhbata za brza pomosh vo rok od 24 chasa izvrshila 200 pregledi. Pacientite imale i pokachen krven pritisok i drugi zdravstveni problemi. Ushte 50 bolni bile pregledani vo Sluzhbata za urgentna medicina pri bitolskata bolnica, od koi najgolemiot broj imale stomachni bolki. Najgolemiot broj pacienti prethodno postele, pa za vreme na praznicite se prejale jagneshko i veligdenski jajca. Lekarite velat deka na veligdenskite praznici e voobichaeno zgolemen brojot na pacientite so problemi na organite za varenje i so pokachen krven pritisok poradi mrsnata praznichna trpeza. Po ovie praznici ne e mal brojot i na pacientite shto zavrshuvaat na kozhnoto oddelenie so alergija predizvikana od jajca. (Dnevnik)

PRILEP

Naezda od gluvci

Vo nekolku naselbi vo Prilep e zabelezhana naezda od gluvci. Za da se zashtiti naselenieto od zarazni bolesti i da se obezbedi stabilna epidemioloshka sostojba, Zavodot za zdravstvena zashtita kje prezeme akcija za unishtuvanje na glodachite i insektite niz gradot. Deratizacija kje se vrshi na podzemniot kanalizaciski sistem i na divite deponii, a dezinsekcija na koritoto na gradskata reka i na zelenite povrshini. Parite za proektot, 1,4 milioni denari, gi obezbedi lokalnata samouprava. "Prichina za pojavata na gluvcite e nehigienata i toa shto dosega nemashe deratizacija. Spored brojot na naselenieto i kvadraturata, zastapenosta na glodachite e od 30 do 40 procenti. Nasha cel e doveduvanje na gustinata na glodachi na nivo na bioloshki minimum, odnosno od 5 do 10 procenti", veli d-r Goran Kuzeski, shef na DDR-zashtita.
So deratizacijata kje bidat opfateni podzemnata kanalizaciska mrezha i deponiite. Vkupno kje se tretiraat 3.300 shahti. "Poseben akcent kje stavime na shahtite vo blizina na gradinkite, uchilishtata, do Domot za stari lica i bolnicata", veli Goce Ingilizov, direktor na prilepskiot Zavod za zdravstvena zashtita. (Nova Makedonija)