MAKEDONIJA » Ekonomija

KAMPANJATA "INVESTIRAJTE VO MAKEDONIJA" ZAINTERESIRALA 175 KOMPANII

Dosega investirale samo nekolku firmi

Od startot na kampanjata Investirajte vo Makedonija pred 15 meseci, okolu 175 stranski kompanii ja posetile Makedonija, odnosno Agencijata za stranski investicii, kade shto se interesirale za pochnuvanje biznis. Od niv samo nekolku kompanii vekje investirale vo Makedonija, a so nekolku imalo "dlaboki pregovori", no nivnite iminja zasega se delovna tajna. "Dosega nekolku kompanii vekje investiraa vo zemjava ili se vo proces na investiranje, odnosno ili vekje kupuvaat objekti ili gi zemaat pod zakup, taka shto mnogu skoro kje pochnat da rabotat. Takva e, na primer, ungarskata kompanija Forneti, koja vekje investirashe vo zemjava, a ushte dve germanski kompanii sigurno kje investiraat, no zasega tie ne sakaat javno da se objavat nivnite iminja. Se nadevame deka vo slednite dve-tri nedeli i tie kje dozvolat da se oficijalizira nivnata investicija", izjavi direktorot na Agencijata Viktor Mizo.
Na trkaleznata masa na temata Promoviranje na Makedonija vo svetot - sledni chekori i predizvici povekje pretstavnici od diplomatskiot kor vo Makedonija potenciraa deka se potrebni podetalni informacii za biznis-mozhnostite i uslovite shto gi nudi drzhavata, za ekonomskite pokazateli, kako i podobro zapoznavanje so ekonomskite promotori. Mizo informirashe deka Makedonija zasega ima devet promotori vo ambasadite vo Italija, Germanija, Grcija, SAD, zemjite od Beneluks, Avstrija i Slovenija. Toj dodade deka nedelava kje pochne obukata na ushte osum ekonomski promotori i deka planot e Makedonija da ima vkupno 23 promotori. "Vo prvite shest meseci kje se sogleda nivnata rabota od aspekt na uspeshnosta, kvalitetot na firmite so koi se sretnale i nivnata zainteresiranost za investiranje vo zemjava", reche Mizo. (Spored Nova Makedonija)

SAMAK:

Dancite sakaat da vlozhat 150 milioni evra vo Makedonija

Danski firmi najavile 150 milioni evra investicii vo Makedonija. Stanuva zbor za firmite so koi ministerot bez resor Vele Samak se sretnal pri promocijata na investicionite mozhnosti na Makedonija vo Danska. Spored nego, nekoi od firmite imale samo povrshni informacii za Makedonija i za regionot. "Site firmi reshija da ja stavat Makedonija vo svoite idni planovi za ovoj region. Momentalno imam tri proekti od danski i od francuski firmi, so nad 150 milioni evra investicii i 1.700 vrabotuvanja koi chekaat odluka za tri meseci. Ostanuva na nas da ponudime konkreten paket, so shto kje gi pobedime zemjite okolu nas - Srbija, Bugarija i Ungarija", se veli vo soopshtenieto od kabinetot na ministerot Samak.
Toj posetil firmi od povekje industrii, megju koi i proizvoditel na veternici za elektrichna energija, aparati za zavaruvanje, aluminiumski poluproizvodi, biotehnoloshko proizvodstvo na vakcini, industriski pumpi, bojleri za tankeri i aparati za sechenje. (Vest)

Greshki vo izborot na promotorite

Nikola Manushev, koj sedum godini zhivee vo Hanover, vo Germanija, i rabotel kako analitichar vo germanskata zheleznica, ima rabotno iskustvo vo osiguritelnata firma Lazarov-Partner, a od neodamna vodi i sopstven biznis, izrazi nezadovolstvo od nachinot na koj se izbiraat makedonskite promotori vo stranstvo. Otkako bil odbien kako kandidat za taa funkcija, toj tvrdi deka aktuelniot ekonomski promotor vo Germanija nema soodvetno obrazovanie i ne go poznava dovolno germanskiot jazik. Manushev vo momentov ja pishuva svojata magisterska rabota i tvrdi deka gi ispolnuva site uslovi za da stane promotor. Razocharan e otkako preku mediumite razbral deka ne vlegol vo potesniot izbor. Glaven kriterium za izbor na ekonomskite promotori, pokraj obrazovanieto, e i poznavanje na jazikot vo zemjata kade shto kje prestojuvaat. Za Nikola e somnitelno zoshto negoviot sedumgodishen prestoj vo Germanija i jazichnoto iskustvo ne dobile prednost pri krajnata odluka.
Od Vladata velat deka Agencijata za stranski investicii go sprovela konkursot vrz jasni pravila. Portparolot na Vladata Ivica Bocevski tvrdi deka se izbrani najdobrite kandidati koi mozhat da ja promoviraat Makedonija vo svetot. Dosega povekje kandidati reagiraa na izborot za promotori shto go sproveduvashe Agencijata. (TV Kanal 5)

RABOTODAVACHITE IZMISLIJA NOV METOD NA FINANSISKO "POROBUVANJE"

Platata e tvoja, kreditnata kartichka - moja?!

Dvaesetina rabotnichki vo edna chevlarska firma vo Kumanovo morale da potpishat polnomoshno vo Komercijalno-investicionata banka i da mu gi predadat svoite transakcioni kartichki na koristenje na sopstvenikot na firmata?! "Pred eden mesec rabotodavachot pobara od na da izvadime transakcioni kartichki pod izgovor deka saka platata da ja zemame vo banka. Koga kartichkite bea gotovi, po zavrshuvanje na rabotnoto vreme so rabotodavachot otidovme vo bankata i tamu toj ni pobara da potpisheme polnomoshno deka bez ogranichuvanja mozhe da gi koristi nashite kartichki", objasnuvaat rabotnichkite koi, plashejkji se za svoite rabotni mesta, sakaat da ostanat anonimni. Tie dodavaat deka namesto primerok od dogovorot dobile livche bez potpisi i pechat na bankata na koe pishuva deka rabotnikot mu dozvoluva na rabotodavachot da ja koristi negovata kartichka. "Dodeka bevme vo bankata, edna sluzhbenichka pochna da vika deka e kriminal toa shto ni go pravat. I nie sme svesni deka ne e vo red toa shto ni go pravat i deka za plata od 6.000 denari sme izlozheni na sekakvi uceni, no nemame drug izbor", velat rabotnichkite.
Od Komercijalno-investiciona banka velat deka sekoe privatno lice ima pravo da dade soglasnost nekoj drug da ja koristi negovata kartichka. "Nie nemame uvid za vakvite sluchai. Ako polnomoshnoto go potpishal nositelot na kartichkata, a nashata administracija go prifatila, togash se' e vo red", veli direktorot na platniot promet vo KIB-Kumanovo Sasho Velkovski. Neoficijalno, od bankarskite krugovi doznavame deka ovoj trend pochnal da zema se' pogolem zamav otkako od januari godinava stapija vo sila novinite vo Zakonot za platen promet spored koi site prihodi mora da odat preku transakciona smetka. (Vreme)

PRAZNIK NA TRUDOT

Prva proleterska i prva skaradzhiska

So visoko krenata tupanica, vo stilot na golemite sindikalni vodachi, na binata vo Gradskiot park vo Skopje prviot sindikalec Vancho Muratovski gi prosledi zvucite na Internacionalata, po shto gi pozdravi rabotnicite koi uchestvuvaa na prvomajskiot protest i ushte ednash potseti na problemite so nevrabotenosta, zagrozenite rabotnichki prava, niskite plati i nedostapnite i neadekvatni zdravstveni uslugi. Po zavrshuvanjeto na tradicionalniot prvomajski marsh, koj ovaa godina se odrzha pod mototo Za povisoki plati, sindikalcite prodolzhija so piknik vo parkot i se posluzhija so gravche i so pijalak.
Protestniot marsh, koj pochna pred zgradata na Sojuzot na sindikatite na Makedonija, kade shto pristignuvaa rabotnicite od celata zemja, se odvivashe vo nevoobichaeno mirna atmosfera, vo sporedba so golemite svetski metropoli. Ottamu sindikalnoto rakovodstvo na chelo so Muratovski gi povede demonstrantite kon zgradite na Sobranieto i na Vladata za okolu pladne da pristignat vo parkot. I zadolzhitelnoto ambulantno vozilo beshe nakiteno so sindikalni znamenca. "Tie protestiraat rabotno", se sheguvaa nekoi od prisutnite. Rabotnicite najmnogu se pozhalija na neredovnite i mali primanja i neplakjanjeto na pridonesite. "Ne sme napravile sefte so plata ovaa godina. Pominaa eve vekje chetiri meseci", veli Ramadan Halilovski od shumskoto stopanstvo Bogomila od Veles.
Nekoi od rabotnicite od vnatreshnosta bea dojdeni so nivnite maloletni deca, koi se raduvaa na proshetkata niz praznite skopski ulici i mavtaa so sindikalnite znamenca. "Nas shto ne' otepaa, ne otepaa. Nie shtrajkuvame za decata, nim da im bide poubavo", veli eden veleshanec.
Iako beshe miren, protestot se odvivashe pod silno policisko obezbeduvanje. Na okolu iljada rabotnici po pat im se pridruzhija i gi poddrzhaa gragjani, uchenici i studenti, bliski do levicharskata ideologija. Megju mnogubrojnite transparenti koi povikuvaa na povisoki plati za dostoinstven rabotnichki zhivot zabelezhavme i nekoi na albanski i na srpski jazik. Po zavrshuvanjeto na protestite rabotnicite se posluzhija so gravche i so pijalak i isposednaa vo parkot za da ja prosledat kulturno-umetnichkata programa shto ja organizirashe sindikalnoto rakovodstvo.
Od lani, namesto dotogashnite dva dena, Praznikot na trudot se slavi eden den. (Shpic)

MURATOVSKI:

Shto proslavuvate, prvomajci?

Pretsedatelot na Sojuzot na sindikatite na Makedonija Vancho Muratovski ne beshe zadovolen od masovnosta na protestot, iako imashe povekje demonstranti otkolku vo prethodnite godini, "Namesto narodot da izleze i da im pokazhe na rabotodavachte i na vlasta deka ne odi rabotata vo Makedonija i deka treba neshtata da se mrdnat od mestoto, ochigledno e deka mu e polesno da peche skara i da proslavuva, a ne znam ni shto proslavuva", veli Muratovski.

ZHIVOT NA ODLOZHENO PLAKJANJE

Sekoj vtor pazari na veresija!

Niz maalskite prodavnici vo Skopje velat deka povekje od 50 procenti od nivnite kupuvachi pazarat na veresija! Pazarenjeto "na potpis vo tetratka" i plakjanjeto so zadocnuvanje od eden mesec e voobichaena praktika shto so godini e del od makedonskoto sekojdnevie. Vo Upravata za javni prihodi velat deka kupuvanjeto na veresija ne e dozvoleno: "Ako inspekciite utvrdat deka vo nekoja prodavnica se dozvoluva takvo kupuvanje, sleduva parichna kazna od 200 evra do 1.500 evra za sopstvenikot na firmata, kako i zabrana za rabota vo rok od 30 dena".
Skapiot zhivot, se' povisokite ceni na hranata i na pijalacite se prichina za se' pogolemoto zadolzhuvanje, velat gragjanite. "Koga kje se platat smetkite za komunalii, malku pari ostanuvaat za hrana. A i koga ednash kje se pochne so pishanka, teshko mozhe posle chovek da si gi namiri dolgovite i da izdvoi pari za novite troshoci. Toa e eden magichen krug na siromashtija", velat mushteriite na veresija.
Od prodavnicite velat deka kupuvanjeto na veresija e normalna pojava vo Makedonija i deka za nejzinoto iskorenuvanje edinstveno mozhe da se pogrizhi Vladata. "Vladata mora da projavi interes za gragjanite. Platite se niski, a cenite se visoki. Se' dodeka e vaka, kje postoi zhivot na veresija. Nie poinaku ne mozheme da rabotime: ako ne davame na veresija, kje nemame dovolno kupuvachi, a povekje od jasno e deka lugjeto go pravat toa zatoa shto moraat. Ni se sluchuva i da zaglavime so toa shto dozvoluvame kupuvachite da plakjaat podocna. Nekoi lugje ne ni platile ni po edna godina od napraveniot dolg! Da gi tuzhime - ne mozheme, zashto pravime neshto shto ne e legalno", velat od prodavnicite vo koi kupuvanjeto na veresija e "dozvoleno". Vo vremeto na inflacija, vo povekje prodavnici ni rekoa deka se zashtituvaat so toa shto gi informirale kupuvachite na veresija deka dolgovite gi pretvoraat vo evra, pa ako evroto poskapi, dolgot kje se zgolemi.
Spored anketata na UNDP shto bila sprovedena vo 1.039 semejstva, 20 procenti od zhitelite na Republika Makedonija zhiveat vo dlaboka siromashtija, a edna tretina od decata zhiveat vo semejstva chij mesechen prihod e pomal od 3.000 denari. Sociolozite povekjepati predupreduvaa deka drzhavata mora da vodi seriozna socijalna politika. "Drzhavata mora da bide solidarna kon tie shto nemaat, inaku kje zapadneme vo teshki problemi. Taa ne smee da gi ostavi na cedilo i mora da im obezbedi pomosh za zadovoluvanje na osnovnite potrebi. Treba da vodi aktivni politiki za razvoj na malite biznisi koi kje go namalat stepenot na nevrabotenost", veli sociologot Ilija Aceski. (Vreme)

"AGROPLOD" GRADI FARMA

Prespa kje bide najgolem balkanski proizveduvach na noevi!

Na periferijata na Resen kje nikne edna od najgolemite farmi na Balkanot za proizvodstvo na noevi, vo sopstvenost na Agroplod-Svislion. Vo reprocentarot kje se odgleduvaat noevi reproduktori, so izgradeni 45 boksovi vo koi zhiveat po tri noevi semejstva, a zabrzano se podgotvuva i inkubatorskata stanica vo koja od snesenite jajca kje se ispiluva podmladokot. "Izgradivme farma spored evropski standardi i vo prvata faza obezbedivme 60 noevi reproduktori od domashniot pazar. Za pochetok kje se proizveduvaat po dve iljadi mladi noevi, a vo slednata faza od shest do deset iljadi. Nasha cel e, pokraj obezbeduvanjeto podmladok, da gi goime noevite, koi vo eden ciklus dostignuvaat tezhina do 150 kilogrami. Zaradi toa zabrzano se podgotvuvame za izgradba na sovremena klanica spored standardite HASAP i ochekuvame od drzhavnata administracija efikasnost vo zavrshuvanjeto na potrebnata dokumentacija i drugite formalnosti. Ova e potrebno zatoa shto mesoto kje bide nameneto za izvoz, a ne mozhe zhivi ptici da ja preminuvaat granicata", veli Anastas Kicheec, direktor vo Agroplod.
Vo Resen imaat svoi resursi za proizvodstvo na hrana na noevite, a deficitarnite komponenti kje gi uvezuvaat. Preku korporativniot sistem na Svislion, koj e dominanten sopstvenik na Agroplod, kje gi osvojuvaat stranskite pazari.
"Vo mesnata industrija Mitros od Sremska Mitrovica, koja isto taka e sopstvenost na Svislion, od noevo meso se proizveduvaat visokofinalni prerabotki koi potoa kje zavrshuvaat ne evropskite i na drugi pazari. Plasmanot na nasheto proizvodstvo e obezbeden, a za nas ovaa investicija kje bide isplatliva zatoa shto eden mlad noj chini 100 evra, a vozrasen nad 2.000 evra", reche direktorot na farmata Dushan Spirov.
Vo Makedonija vo momentov ima 50 farmi so okolu 1.300 noevi reproduktori, glavno vo Demir Kapija, vo Kochani i vo Veles. So zaokruzhuvanjeto na investicijata od okolu dva miliona evra, balkanskiot centar za reprodukcija na noevi i za nivno goenje vo Agroplod za samo dve godini mozhe da obezbedi izvoz na preku 1.000 toni noevo meso i golema zarabotka za sitnite farmeri vo Makedonija. (Vreme)