MAKEDONIJA » Diplomatija

SAMIT NA PRETSEDATELITE NA CENTRALNOEVROPSKITE ZEMJI – OHRID

"Evropa ne e nichija, Evropa im pripagja na site"!

Vo petokot i sabotata vo Ohrid se odrzha Samitot na zemjite od centralna Evropa, proshiren so ushte nekolku zemji od jugoistochniot del na kontinentot. Po dvata dena debata, na koja pokraj za energijata i proshiruvanjeto na EU, se zboruvashe i za Kosovo i za problemot so imeto, bea doneseni sedum zakluchoci. 16 pretsedateli i trojca specijalni pretstavnici ednoglasno ja prifatija pozicijata, spored koja procesot na evroatlantski integracii nema da mozhe da se smeta za zavrshen, bez celosno prikluchuvanje na zemjite od Balkanot i Ukraina vo NATO i EU. Pretsedatelite se soglasuvaat deka pri soochuvanjeto so idnite predizvici, kje se pochituvaat interesite na EU, no i nacionalnite interesi na zemjite koi se del od procesot.
Uchesnicite na 15-iot samit na pretsedatelite na centralno-evropskite zemji, koj se odrzha vo Ohrid, 2-ri i 3-ti maj 2008 godina, raspravaa za brojni aktuelni prashanja i predizvici so koi se soochuvaat nivnite drzhavi, regionot i EU vo celina, izjavi Branko Crvenkovski, pretsedatel na Republika Makedonija. Po dvodnevnata diskusija i temelnata razmena na mislenja, mozham da vi gi soopshtam slednite tochki, kako kluchni poraki od samitot. Integracijata vo EU i vo NATO nema ostvarliva politichka alternativa za zemjite kandidati i aspiranti. Za taa cel, tie treba da zasilat na reformskite napori, dodeka EU treba da prodolzhi da im dava poddrshka, dodade Crvenkovski. Vo vrska so naporite na Republika Makedonija, nasocheni kon celosna integracija vo NATO, site uchesnici bea ednoglasni, deka nashata drzhava vekje gi ima ispolneto site potrebni kriteriumi za chlenstvo, reche Crvenkovski.
Vo vrska so imeto kako prechka za makedonskata evrointegracija, Crvenkovski povtori deka Makedonija e podgotvena za fer kompromis, shto go dokazha i pred samitot na NATO, koga go prifati predlogot Republika Makedonija (Skopje), pri shto ne ja iskluchi mozhnosta Grcija da postavuva nevozmozhni uslovi, koi ne mozhat da bidat prifateni od Makedonija po nitu edna cena. Grcija ne mozhe da ja prekrstuva Makedonija po svoe naogjanje, a eventualnoto novo ime kje bide samo za megjunarodna upotreba, zatoa shto e jasno kako Makedonija kje se narekuva pred svoite gragjani, izjavi Crvenkovski.
Dvodnevniot samit vo Ohrid ne donese spektakularni reshenija na del od natrupanite megjunarodni problemi, no pokazha deka Makedonija mozhe so uspeh da organizira forumi od vakov tip. Naredniot samit na centralno-evropskite zemji kje se odrzhi narednata godina vo Srbija, najverojatno vo Vojvodina, koja vekje ima dobieno i formalen status na centralno-evropski region. (TV A1)

MAKEDONSKIOT DRZHAVEN VRV POBARA PODDRSHKA ZA SPOROT SO GRCIJA I ZA EVROATLANTSKITE INTEGRACII

Makedonija e za fer reshenie, no ne i za diktat!

Republika Makedonija e podgotvena za fer reshenie. No ne e podgotvena da prifati nechij ednostran diktat, nekoj drug po svoja i samo svoja volja da go odredi imeto za megjunarodna upotreba na nashata zemja. Ova e porakata koja pretsedatelot Branko Crvenkovski ja upati na Samitot na pretsedateli vo Ohrid. Toj posochi deka se raboti za ime na nashata zemja, za makedonskiot nacionalen identitet i makedonskoto dostoinstvo. Pokazhuvajkji ja sorabotkata na makedonskiot drzhaven vrv koga se raboti za prashanja koi se od interes na zemjata, na Samitot se obrati i premierot Nikola Gruevski. I pretsedatelot i premierot potenciraa deka nema alternativa za vlezot na Makedonija vo EU i NATO. Pritoa, predupredija deka slichna situacija kako vo Bukuresht mozhe da se pojavi i vo EU, shto bi bilo mnogu losho. Za Makedonija opredelbata za zachlenuvanje vo EU i NATO nema alternativa. Blokadata od nashiot juzhen sosed e blokada na interesite na EU i NATO. No, Vladata ne e obeshrabrena i prodolzhuva so pregovorite i reformite. Makedonija e Evropa vo malo so razlichni nacii, kulturi i religii koi se pochituvaat. Obedineti a razlichni e mototo koe vo Makedonija e odamna prifateno, posochi premierot Gruevski.
Na Samitot vo Ohrid edna od glavnite temi na razgovor beshe tokmu samitot vo Bukuresht. Turskiot pretsedatel Abdula Gjul gi otkri sluchuvanjata vo Romanija. Veli, cvrsto zad Makedonija zastanale samo SAD, Turcija i Slovenija. Duri i cheshkiot pretsedatel Vaclav Klaus se soglasil deka zemjite-chlenki mnogu brzo preminale preku odlukata za blokada na Makedonija za vlez vo Alijansata. Iako sostanok beshe neformalen bez glasanje, amandmani, formalni zakluchoci i potpishuvanja, se chini mozhe da se naglasi eden zaednichki stav na pretsedatelite, koj go potencirashe cheshkiot prv chovek na drzhavata: Evropa ne e nichija, Evropa im pripagja na site! (Vecher)

Kosovo gi podeli pretsedatelite

Iako pretstavnici od Kosovo ne bea pokaneti na Samitot, nekoi pretsedateli iskazhaa sprotivstaveni stavovi za prashanjeto na nezavisnosta na Kosovo i negovoto priznavanje. Pretsedatelot na Makedonija, Branko Crvenkovski posochi na faktot deka zapadniot Balkan ne e celosno stabiliziran i nepovratno nasochen kon patot na EU. Spored nego, se ushte postojat odredeni rizici koi ne smeat da bidat potceneti. Prashanjeto na Kosovo e kompleksno za shto govori i faktot shto vo ramkite na EU ne mozheshe da se najde zaednichki stav. Makedonija kako neposreden sosed e silno zainteresirana na svojata severna granica da ima trajno stabilna sostojba. Nie sme celosno podgotveni da dademe sopstven pridones vo ostvaruvanjeto na taa cel. Makedonija e drzhava koja nikogash ne generirala nestabilnost vo poshirokoto opkruzhuvanje, reche Crvenkovski.
Najdeciden vo odnos na ova prashanje beshe cheshkiot pretsedatel Vaclav Klaus, koj go iskazha svojot tvrd stav deka odlukata da se proglasi nezavisnosta na Kosovo e pogreshna za idninata na EU. Ne se soglasuvam so modelot na kosovskoto prashanje kako model na 21 vek. Iako cheshkata vlada se ushte ne donela odluka za priznavanje na Kosovo, jas sum protiv toa i mislam deka megjunarodnata zaednica treba da demonstrira unificiran nastap vo vrska so toa prashanje, reche Klaus.
Svojata poddrshka za nezavisnosta na Kosovo i negovata evroatlantska integracija ja izrazi pretsedatelot na Albanija, Bamir Topi. Kosovo ne e sluchaj sam po sebe, tuku ima evroatlantski celi. Obedineta Evropa e nezamisliva bez zapaden Balkan, vkluchuvajkji ja i novoformiranata drzhava, Kosovo, istakna Topi. (Vreme)

CRVENKOVSKI:

Podelbata na Kosovo mozhe da gi razbudi radikalnite strukturi vo regionot!

Podelbata na Kosovo po etnichka linija mozhe da gi razbudi radikalnite strukturi vo regionot vkluchitelno i vo Makedonija, izjavi pretsedatelot Crvenkovski. Finalen stav za nezavisnosta na Kosovo od Makedonija shefot na makedonskata drzhava najavuva po izborot na noviot parlament i vlada. Crvenkovski vo nedelata gi demantirashe informaciite objaveni vo mediumi vo Tirana, deka na samitot vo Ohrid rekol deka nezavisno Kosovo e zakana za stabilnosta na Balkanot, shto predizvika reakcii od kosovskata Vlada. (TV Kanal 5)

Prvite dami na pojadok vo Vevchani

Soprugite na pretsedatelite na Germanija, Polska, Cheshka, Ukraina, Albanija i Moldavija uzhivaa vo toploto i ubavo vreme vo Ohrid. Pridruzhuvani od soprugata na makedonskiot pretsedatel Branko Crvenkovski, Jasna, tie se proshetaa niz ohridskite sokaci. Najgolem vpechatok im ostavile ubavite ohridski biseri na koi damite ne ostanaa imuni. Crvenkovska kako prava domakjinka, osven vo shoping na biseri, gi prosheta svoite prijatelki i do Plaoshnik i do Samoilovata tvrdina. Neizbezhno beshe i kafeto na bregot na Ohridskoto Ezero. Napladne prvite dami vo kafuleto Kadmo sednaa na malku muabet, kafe i osvezhuvanje. Gradskiot muzej - Kukjata na Robevci beshe poslednata destinacija na damite pred da im se pridruzhat na svoite sopruzi koi go zavrshija politichkiot del od Samitot. Zaedno go prosledija koncertot vo Sveta Sofija i se proshetaa niz Ohrid, po shto Crvenkovski gi pokani na ruchek vo Vilata Biljana.
Dodeka pretsedatelite imaa bilateralni sredbi, prvite dami bea vo Antichkiot teatar, a vlegoa i vo crkvata Bogorodica Perivlepta i vo Galerijata na ikoni. Denot go zavrshija so zaednichka vechera vo hotelot Metropol, kade imashe zdravica na pretsedatelot Branko Crvenkovski.
Damite bea i vo Vevchani kade za pojadok im bilo posluzheno tradicionalno gjomleze. Po posetata na izvorite, antikvarnicata i crkvata Sv. Nikola, soprugite na pretsedatelite videle kako se izrabotuvaat narodnite nosii, a za ruchek bile posluzheni so pchenkarna soja, gravche, vitanik so sirenje, pecheni piperki, tikvichki, vevchanska salata, ovcho sirenje i selsko meso. Za spomen za ubavo pominatoto vreme, Jasna Crvenkovska im podari makedonski srebreni filigrani.

KATASTROFALNA ORGANIZACIJA

Ushte polosh protokol

So ogromno i dosega nevideno policisko obezbeduvanje, ne samo od Makedonija, Samitot na pretsedatelite vo Ohrid se odvivashe so katastrofalna organizacija i protokol, kako za pogolemiot del od chlenovite na delegaciite, taka i za akreditiranite pretstavnici na mediumite. Osven za minimalen broj lugje, do stranskite drzhavnici nema nikakov pristap. Ne beshe dozvolen pristap za site mediumi nitu na oficijalnite sostanoci, nitu na bilateralnite sredbi, a zabraneto beshe i fotografiranje i snimanje na drzhavnicite ili nivnite soprugi, duri i pri posetata na Plaoshnik, kako i proshetkata niz Ohrid.
Iako akreditirani za sledenje na Samitot, niedna mediumska lokalna ili globalna kukja ne uspea da gi pokrie nastanite celosno, bidejkji novinarite, snimatelite i fotoreporterite imaa tochno ogranicheni ruti za dvizhenje, pod strog policiski nadzor. I pokraj reakcijata do struchnite sluzhbi i kabinetot na Crvenkovski, odgovorot koj stigna beshe deka za sekoj problem, kabinetot bara pismena reakcija od mediumite. Se cheka oficijalnoto objasnuvanje, dali za katastrofalnata organizacija e odgovoren kabinetot na Crvenkovski kako domakjin ili vinata kje bide prefrlena na Centralno-evropskata inicijativa, kako organizator na pretsedatelskiot samit. (Vecher)

AMBASADORKATA MILOVANOVIKJ GI RELATIVIZIRA NAJAVITE NA PRETSEDATELOT BUSH

Od dogovorot so SAD - nishto, ili nishto novo!

"Dogovorot so SAD e prodzirna igra na vlasta vo funkcija na izbornata kampanja pred parlamentarnite izbori", obvini poraneshniot minister za odbrana od redovite na SDSM Vlado Buchkovski komentirajkji gi poslednite izjavi na amerikanskata ambasadorka Dzhilijan Milovanovikj, spored koja "nema nikakvi najavi za toa deka kje bide potpishan kakov bilo oficijalen dogovor megju SAD i Republika Makedonija".
"Makedonija vekje deset godini ima dogovor so SAD za sorabotka na poleto na odbranata i ne mozhe da stane zbor za potpishuvanje voeno-tehnichki dogovor", veli Buchkovski. Spored nego, vo Vashington nema da se sluchi nishto spektakularno, "osobeno sega, pred krajot na mandatot na pretsedatelot Bush". "SAD vo ovoj moment mozhe da ni ponudat edinstveno nekakov dogovor za prodlabochena bilateralna sorabotka za koj nema da bide potrebna ratifikacija vo Senatot i vo Kongresot. Nie ne sme nitu Nikaragva, nitu Saudiska Arabija, a ushte pomalku Tajvan, za da ni ponudat strategiski dogovor ili garancija za bezbednost, kako shto imaat tie zemji", veli Buchkovski.
Portparolot na MNR Vasko Andonovski objasni deka e potvrdena posetata na ministerot Antonio Miloshoski na Vashington na 7 maj, koga kje se sretne so drzhavniot sekretar Kondoliza Rajs, i deka se' ushte se preciziraat detalite od dogovorot shto kje bidat poznati po nekolku denovi. Spored izjavata na ambasadorkata na SAD vo Makedonija Dzhilijan Milovanovikj, za vreme na taa poseta nema da se potpishe nikakov dogovor. "Spored moeto soznanie, nema nikakvi indikacii od Vashington za toa deka kje ima oficijalno potpishuvanje ili oficijalen dogovor shto treba da se potpishe. Nie postojano zboruvame deka sakame da go prodlabochime i da go zacvrstime nasheto prijatelstvo, koe vekje go imame so Makedonija vo povekje oblasti, i jas sum uverena deka takov kje bide i ishodot od posetata na ministerot Miloshoski na Vashington na 7 maj", izjavi Milovanovikj za Dnevnik.
Po zavrshuvanjeto na samitot na NATO vo Bukuresht, na koj Makedonija ne dobi pokana za priem vo Alijansata poradi grchkoto veto, ministerot Miloshovski najavi deka Makedonija i SAD kje potpishat voeno-tehnichki dogovor so koj SAD kje ja garantiraat bezbednosta na nashata drzhava kako eden vid zamena - do pristapuvanjeto vo NATO. Vednash potoa ministerot za odbrana Laze Elenovski objasni deka sepak nema se raboti za voeno-tehnichki dogovor, zatoa shto za toa procedurata e mnogu dolga i slozhena, tuku deka dogovorot kje bide na nivo na izvrshnata vlast megju Belata kukja, Stejt departmentot i Pentagon. Po vospostavuvanjeto na diplomatskite odnosi megju Makedonija i Soedinetite Amerikanski Drzhavi na 13 septemvri 1995 godina, dvete drzhavi dosega imaat potpishano pet bilateralni dogovori. (Spored Vreme)

Dogovor nema, ama ima komunikacija?!

Portparolot na Vladata Ivica Bocevski za navodniot dogovor megju SAD i Makedonija izjavi deka premierot Gruevski e vo postojana komunikacija so ministerot Miloshoski. "Odnosite megju amerikanskiot i makedonskiot narod se mnogu dlaboki i mnogu strategiski. Razvojot na tie odnosi pochnal ushte vo 1919 godina vo Versaj, koga pretsedatelot Vilson na site narodi im go vetil pravoto na samoopredeluvanje, vkluchitelno i na makedonskiot narod. Tokmu poradi toa i aktuelniot amerikanski pretsedatel Dzhordzh Bush mu veti na makedonskiot narod deka negovoto mesto e vo instituciite na demokratskiot svet i poradi toa odnosite megju Makedonija i SAD mora i ponatamu da se nadgraduvaat", reche Bocevski.

KOSOVO BARA POMOSH

Komshija, imash ambasada?

Se' ushte e rano da se zboruva za mozhnosta makedonskite ambasadi niz svetot da sorabotuvaat so Kosovo i da im nudat konzularni uslugi na kosovskite gragjani, velat od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti. Prashanjeto go otvori vesnikot na albanski jazik Lajm, koj najavi deka Kosovo kje ja koristi diplomatskata mrezha na Albanija, no i na Makedonija?! Lajm prenesuva izjava na kosovskiot minister za nadvoreshni raboti Skender Hiseni, koj veli deka e mozhna sorabotka so Makedonija. Kosovo, koe proglasi nezavisnost vo fevruari godinava, doprva pochnuva da ja gradi svojata diplomatska mrezha. "Normalno e da se sluchi takvo neshto po priznavanjeto na kosovskata drzhava od Vladata na Makedonija", izjavil Hiseni za Lajm.
Portparolot na makedonskoto MNR Vasko Andonovski izjavi deka toa se nechii zhelbi, no deka treba da se cheka redot na neshtata. "Vo momentov nie go nemame priznaeno Kosovo i nemame diplomatski odnosi", veli Andonovski. Spored nego, postoi mozhnost vo diplomatijata da se sorabotuva megju dve drzhavi taka shto tie zaedno koristat edna ambasada. Andonovski izjavi deka, na primer, Makedonija ima dogovor so Slovenija spored koj makedonskite gragjani mozhat da gi koristat slovenechkite ambasadi vo Argentina i vo Juzhna Afrika ako im se sluchi da ostanat bez pasosh ili im e potrebna druga konzularna usluga. Od druga strana, zaednichkite ambasadi se poretka praktika, koja na nekoi mesta ja primenuvaat skandinavskite drzhavi.
Lajm ocenuva deka e pogolema mozhnosta Kosovo da go zastapuvaat makedonskite ambasadi vo koi ambasadori se etnichki Albanci. Vesnikot se povikuva na svoi izvori i najavuva deka Makedonija kje go priznae Kosovo po izborite shto kje se odrzhat na 1 juni. Izvori vo MNR ocenija deka povrzuvanjeto na priznavanjeto na Kosovo so obelezhuvanjeto na megjusebnata granica ne e dobro, zatoa shto toa mozhe da trae i povekje od edna godina, dodeka dvete tehnichki ekipi ne go pokrijat celiot teren. (Spored Nova Makedonija)

DEMARKACIJA

Se' shto dogovara Kosovo so Makedonija - za Srbija e pravno nevazhechko

Na marginite na samitot na pretsedatelite na drzhavite od Centralna Evropa shto se odrzha vo Ohrid, vo odnos na obelezhuvanjeto na granicata na Makedonija so Kosovo srpskiot pretsedatel Boris Tadikj istakna deka se' shto dogovara Kosovo so Makedonija za Srbija e pravno nevazhechko.
"Toa e problem za Makedonija, no Srbija ne mozhe da otstapi od svojot stav", reche Tadikj, dodavajkji deka Srbija e podgotvena da go reshi prashanjeto so granicata i da ima svoi pretstavnici vo toj proces. Toj naglasi deka ne postoi nikakva losha namera kon Makedonija, naprotiv - Srbija imala prijatelski odnosi so Makedonija i najdobri mozhni nameri. "Ne se raboti za Makedonija, tuku za zashtita na sopstveniot integritet i suverenitet", istakna Tadikj. Toj posochi deka vlastite vo Belgrad ne ja prifakjaat nezavisnosta na Kosovo, no deka toa ne znachi deka ne sakaat stabilni odnosi so site drzhavi na Balkanot. (Nova Makedonija)