MAKEDONIJA » Aktuelno

NIMIC NEDELAVA DOAGJA VO SKOPJE

Se gotvi nova rezolucija na Obedinetite nacii za Makedonija

Osven shto razgovarale za prodolzhuvanje na pregovorite za imeto, posrednikot Metju Nimic i pregovarachat vo sporot so imeto Nikola Dimitrov go razgleduvale vo Njujork i tekstot na novata rezolucija na Sovetot za bezbednost za Makedonija, doznavame od diplomatski izvori. Tekstot shto go dogovarale Dimitrov i Nimic ostanuva tajna. Spored istite izvori, za nedelava e najaveno doagjanje na Nimic vo Skopje.
Izvori od drzhavniot vrv velat deka tempoto na pregovorite vo Njujork ovoj pat e pozasileno. Istite izvori potenciraat deka toa sepak ne znachi deka sporot po sekoja cena mora da se reshi do 9 juli, tuku najbitno bilo da se postigne dogovor so Grcija, so shto avtomatski kje se aktivira odlukata od samitot vo Bukuresht - Makedonija vednash da bide primena vo NATO. (Vest)

Nimic pobaral diskrecija od dvajcata pregovarachi

Po konsultaciite so makedonskiot pregovarach Nikola Dimitrov vo vtornikot i sredata, Metju Nimic gi prodolzhi oddelnite konsultacii i so grchkiot pregovarach vo sporot Adamantios Vasilakis. Se ochekuva Nimic, koj gi svika dvajcata pregovarachi na oddelni dvodnevni razgovori vo Njujork, po junskite izbori vo Makedonija da go podigne stepenot na pregovorite na ministersko nivo, pa duri i da iznese konechen predlog za imeto. I dodeka e vo tek poslednata runda konsultacii, grchkite i makedonskite mediumi objavija deka toj pobaral od dvajcata pregovarachi da bidat vnimatelni i diskretni i da se vozdrzhat od davanje kakvi bilo informacii. Spored grchkiot Elefterotipos, namerata e da se bara kompromis shto treba da se chuva vo tajnost do formiranjeto na novata vlada vo Makedonija.

HAOS VO DRZHAVNIOT VRV

Dimitrov se konsultiral samo so Crvenkovski?!

Makedonskiot pregovarach Nikola Dimitrov pred sredbata so posrednikot vo sporot Metju Nimic ne se sretna so drzhavniot vrv zatoa shto, kako shto reche portparolot na Vladata Ivica Bocevski, nemalo potreba za takvo neshto!? "Bidejkji nemashe nikakvi momenti i novi najavi od posrednikot Nimic i od koja bilo druga strana, nemashe potreba od sredba na premierot Gruevski i gospodinot Crvenkovski pred zaminuvanjeto na Dimitrov", reche Bocevski.
Od druga strana, od kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski informiraa deka toj imal sredba so Dimitrov pred negovoto zaminuvanje za Njujork i deka bil informiran za sredbata so Nimic. Crvenkovski pobaral i sredba na drzhavniot vrv no, kako shto soopshtuva negoviot kabinet, ne dobil odgovor od kabinetot na Gruevski.

"DOBROSOSEDSKO" BARANJE NA VENIZELOS VO SAD

Da se chue glasot na makedonskite Albanci!

Evangelos Venizelos, vodechkiot pratenik od grchkata opoziciona partija PASOK, prestojuval vo Vashington i vo Njujork na sredbi so amerikanski politichari za da go objasnuva grchkiot stav vo sporot za imeto.
Venizelos se sretnal so pomoshnikot drzhaven sekretar na SAD Metju Brajza, komu mu objasnuval deka vo "FIROM" 35 procenti od naselenieto se etnichki Albanci, koi imaat poinakov stav vo sporot za imeto. Venizelos izjavil deka albanskoto naselenie vo Makedonija e podgotveno za promena na imeto. "Tie se svesni deka na taa zemja i' e potrebna stabilnost i se pozainteresirani za vleguvanjeto na zemjata vo NATO i vo EU", izjavil Venizelos, spored javuvanjata na grchkite mediumi od SAD.
Anketata na Centarot za istrazhuvanje i sproveduvanje politiki vo Makedonija, shto beshe sprovedena vo prvata polovina na april, pokazha deka po grchkoto veto vo Bukuresht naglo porasnal brojot na etnichki Albanci koi se soglasuvaat so promena na ustavnoto ime za da se vleze vo NATO. Procentot kaj Albancite po samitot skokna od 52 na duri 94 procenti, koi se podgotveni za promena na imeto.

AMERIKANCITE APELIRAAT ATINA I SKOPJE SAMI DA PREZEMAT INICIJATIVA ZA RESHENIE NA SPOROT

Ne chekajte go ognot od Prometej za da go reshite problemot!

Dodeka Metju Nimic se srekjava so pregovarachite od dvete strani, amerikanskite pretstavnici gi povikuvaat Grcija i Makedonija da povedat inicijativa za reshavanje na sporot. Pomoshnikot na amerikanskiot drzhaven sekretar Metju Brajza isprati apel do Atina i do Skopje da ne chekaat znak od specijalniot posrednik na Obedinetite nacii za sporot so imeto, tuku sami da prezemat inicijativa za reshavanje na sporot. Brajza gi povika Grcija i Makedonija da napravat povekje od toa shto e neophodno, namesto da go chekaat Prometej - vo sluchajov posrednikot Nimic, da se pojavi so ogan.
"Neophodno e dvete strani da izlezat so predlozi sega. Nie treba da slushneme od Grcija deka kje go aktuelizira predlogot na Nimic i sakame da go chueme istoto i od Makedonija", veli Brajza. Toj i' preporacha na Atina da ne se grizhi za izjavite na premierot Nikola Gruevski, istaknuvajkji deka premierot na Makedonija ja brani politichkata i nacionalnata pozicija.
Spored grchkite vesnici, Gruevski izjavil deka, ako pobedi na izborite, na referendum kje go stavi imeto shto kje se dogovori so Atina i deka nema da vnesuva izmeni vo Ustavot shto se odnesuvaat na ustavnoto ime na zemjata. (Vecher)

VELIGDENSKA SREDBA NA PROTERANITE MAKEDONCI OD GRCIJA

Cvrsto za nemenuvanje na imeto!

"I denes, 60 godini po posledniot golem egzodus od Grcija, mnogumina se obiduvaat da posegnat po nashite skapocenosti - imeto, jazikot i gordosta. No, nie sme cvrsti i porachuvame deka nikoj ne mozhe da ne' negira, a kolku povekje ne' pritiskaat, tolku povekje ne' pravat pogolemi Makedonci!" Pokraj drugoto, ova beshe istaknato na tradicionalnata, chetirinaesetta Veligdenska sredba na proteranite Makedonci od Egejska Makedonija shto se odrzhuva vo manastirot Sveti Pantelejmon kaj shtipskoto selo Brest. Organizatorot, Sojuzot na zdruzhenijata na Makedoncite od Egejska Makedonija i nekolkute iljadi uchesnici na Sredbata im porachaa na vladata i na site makedonski politichari deka kje gi poddrzhat da istraat vo odbranata na ustavnoto ime i na makedonskiot nacionalen identitet.
"Gi napushtivme nashite rodni ognishta vo Egejska Makedonija, ostavajkji gi kukjite i imotite, ostavajkji gi nezakopani nashite rodnini po boishtata i patishtata vo Grcija. No, so sebe gi ponesovme najskapocenite neshta - nashite deca, nashiot jazik, nashite pesni i ora i nashata makedonska gordost, poradi shto ostanavme neraskinliv del od makedonskiot narod. I pokraj se', podgotveni sme na kulturna sorabotka so Republika Grcija, za da go urneme posledniot nevidliv dzid na podelbite vo Evropa", reche Stojan Dimkov, pretsedatel na zdruzhenieto Makedonski Egej od Shtip. (Dnevnik)

SVETSKI MAKEDONSKI KONGRES

Todor Petrov bara poddrshka od Putin

Svetskiot makedonski kongres ochekuva Rusija da ostane principielna na stavot za pravoto na samoopredeluvanje na makedonskiot narod za imeto na svojata drzhava Makedonija. Ova se naveduva vo pismoto shto go upati pretsedatelot na SMK Todor Petrov do ruskiot pretsedatel na zaminuvanje Vladimir Putin po povod posetata na Moskva na grchkiot premier Kostas Karamanlis i najavata za mozhna ruska poddrshka za zaemno prifatlivo ime megju Makedonija i Grcija. "Imeto na drzhavata Makedonija ne e pravo na vladata vo Atina, ni na ON ili na koj i da e drug, tuku neotugjivo i neprikosnoveno pravo na makedonskiot narod", se veli vo pismoto. (Utrinski vesnik)

GRCHKATA HISTERIJA JA ZAGROZI BEZBEDNOSTA NA 86 PATNICI

Grcija prinudno go sleta MAT vo Istanbul!

Eden avion na MAT prinudno sleta vo Istanbul, Turcija, otkako grchkite vozduhoplovni vlasti mu zabranija prelet preku grchkiot vozdushen prostor! Letot za Sharm El Sheik vo Egipet, so prelet preku Grcija, prethodno go odobrilre evropskite vozduhoplovni vlasti - Eurokontrol. Za incidentot, so koj bila zagrozena bezbednosta na patnicite, bordot na direktorite na MAT reshil da povede postapka pred Sudot vo Strazbur.
Kanaderot na MAT so 86 patnici i chetiri chlenovi na ekipazhot vo ponedelnikot vecherta poleta od Skopje za Egipet. Na 30 kilometri pred Grcija, kapetanot na avionot Emil Georgiev i' se javil na grchkata kontrola na letanje za da dobie dozvola za prelet, no nekolku minuti ne dobil nikakov odgovor. Duri po vtorata najava, grchkata kontrola odgovorila deka ne dozvoluva vleguvanje na avionot vo grchkiot vozdushen prostor. Pilotot na avionot Georgiev veli deka, namesto so voobichaenata najava "Makedonija 980", i' go najavile avionot na grchkata kontrola na letanje so trite pochetni bukvi "majk-alfa-kilo 980". "Toa go napravivme za da ne gi provocirame Grcite, no tie odgovorija politichki. Zabranata sigurno ne beshe odluka na eden kontrolor. Kako da sakaa provokacija", veli Georgiev.
Kanaderot na MAT vednash svrtel i voopshto ne vlegol vo vozdushniot prostor na Grcija. Patnicite vo avionot prvo dobile informacija deka se vrakjaat vo Skopje, a potoa bile izvesteni deka prodolzhuvaat za Istanbul, kade shto avionot sletal za da se dopolni gorivo. Ottamu prodolzhil za Egipet.
"Imavme dilema i dali Nikozija kje ni dozvoli prelet, poradi bliskosta so Grcija, no nemavme problemi. Letot za Sharm El Shejk beshe realiziran, samo shto beshe podolg za 40 minuti", veli Georgiev.
MAT soopshti deka zabranata za prelet e grubo krshenje na megjunarodnoto pravo i na odredbite na Megjunarodnata konvencija za civilno vozduhoplovstvo chii potpisnici se i Republika Makedonija i Republika Grcija. "Ova e incident bez presedan so koj e narushena bezbednosta na letot. MAT trpi i bezrazlozhni shteti. Ochekuvame od Vladata i nadlezhnite ministerstva ostro da reagiraat i da go primenat pravoto na reciprocitet, so shto i na grchkite kompanii kje im se zabranat preleti nad makedonskata teritorija", izjavi zamenikot direktor na MAT Sasho Mojsovski.
MAT ima planirano okolu 50 letovi za Egipet vo ova leto. Ako sekoj let trae po 40 minuti podolgo, toa bi znachelo okolu 650.000 evra zaguba, pokazhuvaat presmetkite na makedonskiot avioprevoznik MAT. (Vest)

Vladata nema da gi zabrani preletite na "Olimpik" i na "Egejan"

Vladata nema da prezeme reciprochni merki i da im gi zabrani preletite na grchkite aviokompanii preku makedonskata teritorija. Vladiniot portparol Ivica Bocevski izjavi: "Vladata ushte cheka odgovor na prvata protestna nota (za zabranata za charter-letovi na MAT za grchkite ostrovi, n. z.), no gledame deka ovoj trend na grchkite vlasti prodolzhuva. Makedonija povtorno i za ovoj incident kje gi izvesti i IKAO i vlastite vo Evropskata unija od aspekt na krshenjeto na pravata na slobodno dvizhenje kako i od aspekt na krshenjeto na chovekovite i korporativnite prava. Vo idnina kje razgledame i drugi opcii", izjavi Bocevski.
Grchkata drzhavna aviokompanija Olimpik i privatniot prevoznik Egejan sekojdnevno ja preletuvaat Makedonija na letovite od Solun kon severna Evropa.

EVZONI

Grcite baraat po 2-3 iljadi evra od patnik!

Petnaesetina patnichki vozila so makedonski registarski tablichki bile vrateni od grchkite carinici kaj Evzoni i ne im bilo dozvoleno vleguvanje vo Grcija, javi TV A1. Vo vesta se veli deka makedonskite gragjani bile vrateni so obrazlozhenie deka ne poseduvale dovolno pari za vleguvanje vo Grcija. A1 naglasuva deka makedonskite carinici istaknale deka vratenite gragjani se zhalele na toa deka grchkite carinski sluzhbi im barale da pokazhat od 2.000 do 3.000 evra po patnik za da vlezat vo Grcija. Vo granichnata policija oficijalno izjavija deka nemalo poplaki od makedonski gragjani deka bile vrateni od grchkite carinici. "Nema registrirano nitu edna takva poplaka", izjavi portpatrolkata na makedonskata granichna policija Elizabeta Petkovska.
Vo izminative denovi od granichniot premin Evzoni grchkite carinski sluzhbi bez nikakvo obrazlozhenie vratile desetina makedonski drzhavjani shto imale uredni vizni dokumenti. Spored nekoi od niv, koi insistiraat da ostanat anonimni od strav deka nikogash povekje nema da im se dozvoli vleguvanje vo Grcija, grchkite carinici bez nikakvo objasnuvanje im gi odzele vizite. "Mi ja zedoa vizata i mi rekoa deka povekje ne sum bil pozhelen vo Grcija. Mi dadoa da potpisham dokument na grchki jazik i da ja napushtam granicata. Zbunet sum, zashto so godini rabotam vo Grcija i bez nikakov problem sekojdnevno ja minuvav granicata", izjavi eden zhitel na Gevgelija. (Nova Makedonija)

BOGORODICA

Protest protiv Makedoncite shto odat vo Grcija

Dvaesetina zhiteli na Gevgelija denovive na granichniot premin Bogorodica reagiraa so parolite "Zasramete se!" i "Predavnici" i so svirezhi na makedonskite gragjani koi vleguvaa vo Grcija. "Namesto da odat vo Grcija i da ostavaat pari tamu kade shto ne ne' sakaat i ne ne' priznavaat, Makedoncite neka gi posetat makedonskite crkvi i nashite ubavi sela", veli Jovan Jondov, uchesnik na protestot. Inaku, za veligdenskite praznici vo Grcija vlegoa desetpati pomalku makedonski drzhavjani vo sporedba so minatata godina. Na granichniot premin Bogorodica ne se pojavi nitu eden turistichki avtobus od Makedonija. (Vreme)

ODBELEZHUVANJE NA GJURGJOVDEN

Aleksandar Makedonski so falangata vo Kisela Voda!

So poraka da se zachuvaat istorijata, identitetot i tradicijata, na 6 maj, po povod praznikot Gjurgjovden, chlenovite na kulturno-umetnichkoto drushtvo Ilinden od Ohrid so avtentichni igri i oblecheni kako Aleksandar Makedonski i negovata falanga kje defiliraat niz ulicite na skopskata opshtina Kisela Voda. Organizator na defileto e opshtinata koja Gjurgjovden go slavi kako svoj patronen praznik.
"Defiliranjeto na Aleksandar Makedonski so falangata vo Kisela Voda nema politichka zadnina. Sakame samo da stavime akcent vrz identitetot na makedonskiot narod i vrz tradicijata", izjavi portparolot na Opshtinata Toni Chuposki. Na defileto kje uchestvuvaat i uchenici od osnovnite uchilishta vo Kisela Voda, koi po tradicija kje nosat maski - cvekjinja, a so svoja koreografija kje se pretstavat chlenovite na nekolku kulturno-umetnichki drushtva. (Vest)

INVESTICII

Grcija vlozhila povekje od 320 milioni evra vo Makedonija

Grchkite kompanii do krajot na 2006 godina vlozhile vo Makedonija povekje od 320 milioni evra i uchestvuvaat so povekje od 15 otsto vo vkupniot "kolach" direktni stranski investicii vo zemjava. Bankarskiot sektor, nafteniot biznis, telekomunikacioniot sektor, ishranata, industriskoto proizvodstvo, maloprodazhbata... rechisi nema deloven segment vo zemjava vo koj ne investirale grchki kompanii.

PROBLEMOT SO IMETO GI RAZBRANUVA I UMETNICHKITE DUSHI

Igrame vo tugj film, i toa prilichno losho!

"Se' dodeka Makedonija igra spored scenarioto na grchkiot premier Kostas Karamanlis i na negovata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani, nema da mozheme da izlezeme od kjorsokakot vo koj ne' vovleche Atina", smeta makedonskiot rezhiser Aleksandar Popovski. "Grcija e superiorna, pred se' poradi nashata nemokj i neumeenje da napravime strategija shto kje mozhe da i' se sprotivstavi na grchkata politika koja e cvrsto reshena da go reshi sporot vo svoja polza", veli Popovski. Upotrebuvajkji go filmskiot zhargon, toj ocenuva deka se' ushte na scenata ne se pojavile vistinskite akteri, koi treba da ja odigraat kluchnata uloga vo filmot narechen "makedonsko - grchki spor".
"Vo izminatiot period, za vreme na pregovorite Grcite se postojano eden chekor pred nas. Dodeka Grcija postojano se fokusira na toa da kazheme ime, nie se zanimavavme so drugo. I sega dojdovme do situacija celata drzhava da se zanimava so toa koe bi mozhelo da bide nasheto novo ime, a najverojatno koga kje dojde vreme da pregovarame, togash tie nema da imaat vreme ili nema da bidat raspolozheni da slushaat koe e nasheto novo ime", ocenuva Popovski. Toj veli deka dosega ne se soochil so nikakvi problemi pri prezentiranjeto na svoite filmovi vo nekolku grchki gradovi: "I pokraj toa shto eden od moite prvi filmovi pochnuva so znameto od Kutlesh, sepak ne sum se soochil so nikakva cenzura".
Poznatiot makedonski operski pejach Boris Trajanov im porachuva na makedonskite lideri deka e krajno vreme da i im kazhat "ne" na Grcite, zashto so postavuvanjeto na vetoto ne samo shto juzhniot sosed ja prekrshil Privremenata spogodba, tuku gi dovel vo prashanje i dobrososedskite odnosi. "Nie dobivme veto i so toa ni se skratija nekoi perspektivi poradi idiotskiot spor okolu imeto, a nie i ponatamu pregovarame! Zar e toa mozhno? Mislam deka treba da prekineme da pregovarame so Grcija. Koga bi gi prekinale pregovorite, ubeden sum deka Evropskata unija i SAD kje go zasilat pritisokot vrz nas za da se vratime na pregovarachkata masa. No, koga kje se vratime na pregovorite, nashata pregovarachka pozicija kje bide mnogu podobra i posilna", uveren e maestro Trajanov. Toj smeta deka nedobivanjeto pokana za chlenstvo vo NATO ne e kraj na svetot. "Dogovorot so SAD mnogu povekje kje ni koristi otkolku chlenstvoto vo NATO, zashto Amerika e svetska sila koja ima silno vlijanie vo megjunarodnite strukturi", posochuva prochueniot operski pejach Trajanov. (Vreme)

GRCHKI PARADOKS

Tie nam - "Nova Makedonija"?!

Idejata "severniot sosed" da se vika Nova Makedonija grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani verojatno ja dobila pri proshetka po makedonskiot del na Grcija. Karakteristichno za toj kraj e toa shto mnogu od gradovite go nosat imeto "nea", odnosno "nov". Najchesto se raboti za gradovi shto bile doseleni od etnichki Grci, dojdenci od Mala Azija, koi bile proterani po porazot na grchkata vojska od Turcite vo 1922 godina.
Narecheni prosfiges na grchki, ili "begalci", se raboti za neshto povekje od milion etnichki Grci koi zhiveele vo Istanbul, Izmir i vo drugi gradovi i sela vo zapadna Turcija, no i vo Pont, vo severna Turcija, i kon Kavkazot. Ubedlivo najgolem del od tie Grci, shto bile preseleni vo ramkite na razmenata na naselenieto megju Turcija i Grcija, bile doseleni vo grchkiot del na Makedonija, pa taka, se procenuva deka 40 procenti od naselenieto na deneshna Grcija vleche poteklo od tie grchki begalci.
Doseluvanjeto na grchkite begalci, koi gi istisnuvale Makedoncite,Turcite, Evreite i drugite narodi shto zhiveele vo grchkiot del na Makedonija bilo prosledeno so menuvanje na iminjata na naselenite mesta. Taka, se pojavile gradovi kako Neapoli, shto bukvalno znachi Nov grad. Sepak, povekjeto gradovi so "nea" vo imeto go nosat imeto na starite grchki gradovi i sela vo Turcija, chii zhiteli pri doseluvanjeto vo Makedonija sakale da go zachuvaat staroto ime na svojot grad. Taka, na primer, na prviot krak na Halkidiki ima grad Nea Mudanija, shto go izgradile doselenicite od gradot Mudanija vo provincijata Bursa vo deneshna Turcija. Tokmu vo Mudanija vo Turcija bil potpishan dogovorot za prekin na ognot megju Turcija i Grcija vo 1922 godina.
Gradovi so "nea" vo imeto izgradile i grchkite begalci od drugi zemji. Taka, gradot Nea Anhijalos, blizu do centralniot grad Volos, go izgradile vo 1906 godina begalcite od oblasta na bugarskiot grad Sozopol, kade shto isto taka zhiveela stara grchka kolonija. Gradot Anhijalos kaj Sozopol denes e poznat kako Pomorje. Na Krit ima gratche Nea Alikarnasos, shto e izgradeno vo chest na stariot i slaven grad Halikarnas, na krajniot jugozapad na Turcija, koj denes im e popoznat na makedonskite letuvalci kako Bodrum. Grcite od turskiot grad Makri, koj e denes popoznato kako rajskoto Fetie, se preselile vo Nea Makri, grad so okolu 14.000 zhiteli vo blizinata na Atina, kade shto do skoro bila smestena i edna amerikanska voena baza. Bibliskiot grad Filadelfija od deneshna Turcija denes e preslikan vo Nea Filadelfija, edno od predgradijata na Atina. (Nova Makedonija)

POGLED OTSTRANA

Bash e glupavo!

Prvi april 2008 godina. Najnovi vesti od Makedonija: lokalna umetnichka galerija napravila bilbord na koj e prikazhano grchkoto zname so svastika na mestoto na krstot. Grcite, normalno, zbesnaa. Vesta beshe na naslovnite stranici, sleduvaa demonstracii i formalni diplomatski protesti. Ova e edna od onie sovrsheni balkanski buri vo koi nepodnoslivoto i glupavo odnesuvanje vodi kon ushte ponepodnoslivo i poglupavo odnesuvanje. Bilbordite se i navredlivi i glupavi. Tie se prst vo okoto na Atina i se namerno postaveni samo nekolku denovi pred samitot na NATO, kade shto chlenstvoto na Makedonija e staveno na pregovarachka masa. Sopstvenikot na galerijata navodno e od Egejska Makedonija, kade shto Grcite ushte od 1913 godina gi tretiraat Makedoncite kako gjubre. No, toa ne e tolku bitno vo sluchajov. Potegot so bilbordite e navistina glupav.
Od druga strana, grchkiot odgovor e ushte poglupav: baranje do Makedonija da gi trgne site bilbordi i da se izvini. (Bilbordite gi platila privatna organizacija, pa zatoa vlastite ne mozhat da storat mnogu, nitu se odgovorni za niv.) Ova, dopolneto so narcisoiden i voobrazen bes, koj e... pa, sakav da kazham deka e mnogu balkanski, no vo ovoj sluchaj ima neshto mnogu grchko vo nego, kako i da e, prilichno ja unishti shansata na Makedonija da stane chlenka na NATO godinava. Toa samo po sebe i ne e golema rabota, zashto Grcite i taka najverojatno kje stavea veto. Sepak, i' podarija na Atina prekrasen podarok.
Taka, namesto da bidat zgrozeni od grchkata glupost i tvrdoglavost, sega drugite chlenki na NATO kje bidat zgrozeni od dvete strani. Znachi, chista zaguba za Makedonija. Vo vozduhot vekje lebdat ogromen broj voobichaeni balkanski teorii na zagovor. No, znaete shto? Ponekogash se raboti samo za glupavost. Najverojatno bi trebalo da dodadam deka na Balkanot zhiveev pet godini i deka se nadevam deka kje se vratam da zhiveam ushte nekolku. No, do boga, lugje. Da ne vi turaat neshto vo vodata? (Nova Makedonija)

(Avtorot na komentarot Muir e Amerikanec so irski pasosh, koj rabotel na megjunarodni proekti za razvoj vo Srbija i vo Romanija. Sega zhivee vo Ermenija. Negovite komentari se objaveni na veb-blogot A fistful of Euros - http://fistfulofeuros.net)