NAJNOVI VESTI

VOVEDNIK

Site na protest!

Povtorno bevme domakjini za pofalba koga vo Ohrid minatiot vikend se odrzha Samitot na pretsedatelite na zemjite od Centralna Evropa. Glaven domakjin beshe nashiot pretsedatel Branko Crvenkovski so negovata sopruga Jasna, koja se grizheshe za poubavite polovini na pretsedatelite.
Ohrid kako Ohrid, koj go videl, a ne ostanal magjepsan od negovata ubavina, pa taka, i sega. Ohridskata prirodna ubavina e edno, shto donese Samiot sosema e druga pesna. Nishto posebno, barem koga sme nie vo prashanje. Nashiot Bane povtoril deka Makedonija e podgotvena za fer kompromis. Zamislete - fer kompromis?! Jas se utepav od mislenje i nikako ne mi teknuva shto bi bilo fer kompromis. Drzhavnikot nash, se ushte zhivee vo vremeto koga za kompromis e potrebno samo Makedoncheto...
Namesto da ja iskoristime prednosta na domashen teren i na najdobar mozhen nachin na gostite im ja prikazheme vistinata, nie prodolzhuvame da igrame buzuki i koga se sviri valcer, za oro - ich muabet da ne pravime.
Jasno li ni e sega na site zoshto Grcite pritiskaat po sekoja cena da go smenime imeto. Se dodeka imaat potencijalni pregovarachi, tie kje prodolzhat so svojata kampanja za da go smenime imeto.

* * *

Dora Bakojani se osmeli da ni ponudi ekonomska pomosh samo da prifatime da go smenime imeto. Narodno kazhano, sakashe da ni go kupi imeto kako da e toa eden ton tetovski grav, a ne vekovno ime na eden narod. Ni nametnuvaat ekonomska blokada, a od druga strana, zamislete, nudat pomosh? Ili, vi podavat raka koga se davite, ama ve turkaat nikogash da ne krenete glava nad voda.
Jadna Dora, shto kje bide slednoto od nea?

* * *

Vo chetvrtokot vo Socijalniot klub na Preston Makedonija se odrzha sostanokot na Koordinativnoto telo za planiraniot protest vo Melburn.
Protestot treba da pretstavuva potkrepa za vlastite vo Republika Makedonija da opstojat vo borbata za odbrana na ustavnoto ime na Republika Makedonija. Vakvi protesti vekje se odrzhaa vo nekolku gradovi shirum svetot, ochigledno, nam vo Avstralija ni dojde redot. Dali e vistinskiot moment (24 maj) ili ne, sega e bespotrebno da se komentira. Koga bebeto kje se rodi, mora da se neguva. Od sega pa do 24 maj, sekoe makedonsko srce vo Melburn i Viktorija treba da bie za ovoj den. Sekoj da se vkluchi na svoj nachin da pomogne kolku shto mozhe, vreme za gubenje voopshto nema, toa e nekolku chekori pred nas, da se obideme da go stigneme. Dokolku se vkluchat site drushtva i organizacii vo organizacijata, realizacijata kje bide znachitelno olesneta. Na sostanokot vo chetvrtokot samo nekolku organzacii bea prisutni i im dadoa celosna poddrshka na organizatorite.
Ubavo beshe da se vidi prisustvoto na doajenite na makedonskoto dvizhenje od 90-tite - Mile Terziovski, Krste Naumovski, Aco Televski, Ico Najdovski, Koste Kolevski, Stojan Simjanoski... Site tie dadoa svoj doprinos za sostanokot da bide moshne interesen i vozbudliv. Odlukata e donesena, 24 maj e denot koga treba da izlezeme pred viktoriskiot parlament, a mestoto na sobiranje e zakazhano za vo 11 chasot vo Carlton Gardens, na agolot od ulicite Victoria i Nicholson Street. Slednoto e - so site sili vo odbrana na imeto. Da go dademe i nie svojot pridones, da ne bideme samo obichni gledachi vo ovaa reshavachka bitka za imeto Makedonija.

Vash,
Ljupcho Stankovski

Bugarski igri bez granici

- Slikata koja se vrti na internet, a na koja megju drugite se naogja i sinot na Ljube Boshkoski vo drushtvo na Krasimir Karakachanov (pretsedatel na bugarskoto VMRO), pred grobot na Todor Aleksndrov, voopshto ne se sovpagja so vistinata. Nikoj od nas ne primeti koga Karakachanov ni se pridruzhi na slikata, za toa vidovme i nie samite duri koga slikaat beshe objavena. Gnasno e nekoj da go valka imeto na Ljube Boshkoski, a zgora na toa i negoviot sin da se povrzauva so bugarskoto VMRO, se javi vo nashata redakcija Jose Ermenecot od Skopje (vo crna koshula na slikata), kazhuvajkji ni ja vistinata za nastanot.

Obedineta makedonska dijaspora

Se izvestuva celata Makedonskata zaednica od Nov Juzhen Vels, deka na 10-ti maj 2008 godina vo 1 chasot popladne vo Kulturniot centar "ILINDEN" vo Rokdejl, kje se odrzhi vtor Sobir na Inicijativniot odbor za formiranje na OMD (Obedineta makedonska dijaspora) za Sidnej - NJV.
Se pokanuvaat site zainteresirani lica, a posebno site mladi visoko obrazovani aktivisti koi sakaat da rabotat za podiganje na ugledot i za natamoshniot odnos kon nashata Makedonska zaednica od strana na instituciite na sistemot vo Avstralija. Isto taka, ova telo kje ima cel da dejstvuva i poshiroko, i do organite na vlasta vo Republika Makedonija i do visoki megjunarodni institucii.
Sobirot e od golema vazhnost i e so cel da se izbere upravno telo od relativno mladi i sposobni kadri, koe kje raboti po edinstveniot Ustav na Obedineta makedonska dijaspora, po koj kje se rakovodat site nejzini granki na OMD kako vo Amerika taka i vo Evropa i Avstralija.
Za povekje informacii javete se na 0415 095 351.

Od Inicijativniot odbor

CHESTVUVANJE ZA VELIKANOT

Sto i pet godini od zaginuvanjeto na Goce Delchev

Pretsedatelot na raspushteniot parlament Ljubisha Georgievski, vicepremierot na tehnichkata vlada Zhivko Jankulovski i ministrite Trajko Slaveski i Mile Janakievski bea vo drzhavnata delegacija koja so pretstavnici na politichki partii i gragjanski zdruzhenija polozhi cvekje na grobot na ideologot na makedonskata revolucionerna borba Goce Delchev vo crkvata Sv. Spas vo Skopje. Na grobot na velikanot se odrzha i panihida, a cvekje beshe polozheno i pred spomenikot na Delchev vo Gradskiot park, so shto beshe odbelezhana 105-godishninata od negovoto zaginuvanje. Godishninata beshe odbelezhana i vo gradot shto go nosi negovoto ime, Delchevo, kade delegacii na lokalnata samouprava, na politichki partii i na ustanovi shto go nosat imeto na Delchev polozhija cvekje na negoviot spomenik, i vo Kumanovo, kade shto beshe polozheno cvekje pred bistata vo gimnazijata shto go nosi negovoto ime
Nagradata Goce Delchev, drzhavno priznanie za znachajni ostvaruvanja vo oblasta na naukata, za 2008 godina ja dobija akademik Vladimir Serafimovski, d-r Frosina Tashevska-Remenski, d-r Valentin Mircheski, d-r Shebojka Komorski-Lovrikj i d-r Milivoj Lovrikj.
Goce Delchev, vizionerot koj pred povekje od eden vek go razbra svetot kako pole za kulturen natprevar na narodite, turskata vojska go ubila na 4 maj 1903 godina vo seloto Banica. Roden e na 4 fevruari 1872 godina vo Kukush, i po shkoluvanjeto vo Solun i vo Sofija bil uchitel vo Shtip i chlen na Centralniot komitet na TMORO i pretstavnik na VMRO.

NA OHRIDSKO EZERO

Makedonija i Albanija nemaat granica?!

Granicata megju Makedonija i Albanija na Ohridsko Ezero ne postoi celi 11 godini, otkako za vreme na bezredijata vo Albanija vo 1997 godina bea unishteni specijalnite oznaki. Ova go tvrdat albanskite mediumi, koi dodavaat deka poradi nepostoenjeto na granicata se sluchuvaat mnogu incidenti. Eden od najtirazhnite albanski vesnici Shekuli pishuva deka stanuva zbor za vistinski paradoks, zashto nema granichna linija, poradi shto chesto se sluchuva makedonskata granichna policija da blokira albanski ribari so obrazlozhenie deka ja minale drzhavnata granica i deka lovat vo makedonskite vodi. Vesnikot tvrdi deka posledniot takov incident se sluchil pred izvesno vreme koga makedonskite granichari gi uapsile brakjata Seitlari od pogranichnoto albansko selo Memelisht, koi potoa bile tri dena vo pritvor vo zatvorot vo Ohrid. (Makfaks)

ISTORIJA

Dve novi dela so vistinata za Makedonija

Istorijata na makedonskiot narod od antichki vreminja do denes od Risto Stefov i Od Panonija do Egej od akademik Antonije Chkokljev-Doncho i Slave Nikolovski-Katin se novi trudovi koi pretendiraat da pridonesat vo rasvetluvanjeto na vistinata za Makedonija i makedonskiot narod i da ja otfrlat negatorskata grchka propaganda koja so vekovi go sledi makedonskoto opstojuvanje. "Sakame da frlime edna svetlina tokmu za vistinata na Makedonija i za makedonskiot narod od antichko vreme do denes, od vremeto na prvoto makedonsko carstvo, ushte od vremeto na Filip do denes", veli Nikolovski-Katin. Avtorot Stefov, iako zhivee vo Kanada, voopshto ne se dvoumel da gi nasochi svoite istrazhuvachki napori kon drevnata makedonska istorija. "Imponira toa shto koga se chita ovaa kniga se budat mnogu emocii, se budi taga zashto e tazhna istorijata na nashata drzhava, se budi bolka za prokletstvoto na Makedonecot, posebno vo delot za decata-begalci, no i radost poradi toa shto eden golem chovek Makedonec so mnogu ljubov ja daruva ovaa kniga za sopstvenata rodna grutka", izjavi promotorot Anica Gjorgievska. (Spored TV Kanal 5)

Den na holokaustot: Da ne se zaboravi!

Evrejskata zaednica vo Makedonija odrzha komemoracija po povod Megjunarodniot den na holokaustot Jom Ashoa i vo chest na shest milioni evrejski zhrtvi na nacistichkiot teror. Rabinot Avi Kozma gi potseti prisutnite na stradanjata na evrejskiot narod vo Vtorata svetska vojna, potencirajkji deka nastanite od toa vreme ne mozhe da se zaboravat. "Denes ne e komemoracija samo na shest milioni nedolzhni evrejski zhrtvi od koi 1,5 milioni bea deca, tuku i komemoracija na nivnite zhivoti, zanaeti, spomeni. Tie bea ubieni samo zatoa shto bea Evrei i zatoa nie mozhe da tolerirame, no ne i da zaboravime i da prostime. Nie izlegovme od pepelta i prodolzhivme ponatamu. Istovremeno posakuvame toa nikogash i nikade da ne se povtori", izjavi Kozma. Vo fashistichkite logori za vreme na Vtorata svetska vojna bea ubieni 7.200 makedonski Evrei. (Vecher)

Turskiot pretsedatel Gjul vo Skopje

Pretsedatelot na Republika Turcija Abdula Gjul, koj beshe specijalen gostin na pretsedatelskiot samit vo Ohrid, so najvisoki drzhavni i voeni pochesti beshe prechekan od svojot domakjin, pretsedatelot Branko Crvenkovski, so kogo imaa tet-a-tet sredba vo pretsedatelskiot kabinet. Bea odrzhani i oficijalni razgovori na dvete delagacii i beshe potpishan dogovor za sorabotka na poleto na sprechuvanje, ogranichuvanje i olesnuvanje na posledicite od nepogodi megju vladite na Turcija i Makedonija. Turskiot pretsedatel imashe sredba i so makedonskiot premier Nikola Gruevski, gi razgleda kulturno-istoriskite spomenici vo Starata charshija i prisustvuvashe na postavuvanjeto kamen-temelnik za novata rezidencija na ambasadorot na Turcija vo Makedonija i na otvoranjeto na Hatundzhak dzhamija.