|
VOVEDNIK
Ja gubime li vojnata za imeto?
Se podgotvuvav za posledniot broj od godinava de se ispukam so pozitivnost i ubavi raboti i dostiganja koi ne sledea godinava, koga nedelava shto izmina me vrati vo surovata realnost, koga sme nie Makedoncite vo prashanje. Shlakanicata od Brisel i porakata za vrakjanje na Republika Makedonija so grupata zemji od Zapaden Balkan (Srbija, Kosovo, BiH, Crna Gora i Albanija), ne osvesti deka nashite dostiganja i ne se tolku golemi kako shto nam ni izgledaat.
Politichkite igri megju vlasta i opozicijata, relacijata pretsedatel - premier, valkanicite na DUI..., seto toa, sepak, go gleda svetot i koga doagja vreme za donesuvanje odluki, od nivna strana dobivame toa shto go zasluzhuvame - shlakanica. Kje gi ostavam politicharite vo Makedonija da si igraat politika, ochigledno e deka toa go pravat izvonredno dobro - kako mali deca vo gradinka.
* * *
Poslednive nekolku meseci, Grcite islasheni od se pogolemiot broj argumenti i fakti za nasheto mnoguvekovno postoenje, ja zasilija svojata kampanja za reshavanje na sporot okolu imeto. Tie samite go sozdadoa i taka go krstija, ama sega svetot go upotrebuva terminot zaednichki spor okolu imeto. Kolku i da se borat nashite politichari porakite koi stignuvaat od site strani se - deka sega rechisi site ne' ubeduvaat deka morame da popushtime. Grcite, najgolemite prijateli na Srbite posle Rusite, minatata nedela im go svrtea grbot okolu Kosovo, so shto gi osvoija simpatiite na Amerikancite i na pogolemiot broj chlenovi na EU. Ovoj nivni poteg ne stavi vo ochigledno mnogu nezavidna uloga, gledano politichki. Sega, pritisokot e vrz nas, nema dilemi okolu toa. "Republika Nova Makedonija", "Severna Makedonija", Gorna Makedonija"..., znachi shto i da e - samo da ne ostane Republika Makedonija! Vo uslovi vo koi po sekoja cena sakame da vlezeme vo NATO, golemi se shansite da se soglasime za nekakov kompromis. Znam deka nie kje zbudalime od maka, znam deka site aduti se na nasha strana, ama jasno mi e i deka koga "te drzhat za m....a" - lelekash i vetuvash se. Koga kje te pushtat, se kaesh za vetenoto, ama vrakjanje nema. Taka se sluchi so FIROM, znameto, Ustavot…
Udel vo ovie politichki odluki imaa i SDSM (FIROM, znameto) i VMRO-DPMNE (Ustavot), ako sega go pritisnat Gruevski do taa merka da se slozhi za Severna Makedonija (samo kako primer), a toj prifati, togash najmokjnite partii vo Republika Makedonija kje bidat izramneti po odlukite doneseni koga "gi drzhat za m....a". Koj kje bide vinoven togash, a? Da bideme realni, nie sme novi (relativno) vo matnite igri na politikata. Kakva odluka da donese Gruevski i negovite sorabotnici dokolku mu shepnat "ne si igrajte so gjavolot, Grcite kje gi blokiraat site vashi obidi za EU, toa vekje so godini i go pravat uspeshno na Turcija" ili "Kosovo mozhe da eksplodira, mora pod itno da stanete chlenka na NATO, toa vi e garancija deka konfliktot nema da se preseli kaj vas. Popushtete za imeto i sigurno vleguvate vo NATO"?
Ne e lesno da si premier ili pretsedatel na Republika Makedonija vo ovie vreminja, vsushnost, nikogash ne bilo lesno, ama sega e nekako najteshko.
Namesto site da gledame seir od strana, mislam na dijasporata, sega kako nikogash potrebno e da dademe bezrezervna poddrshka, ako sakame da pomogneme i istraeme vo borbata za imeto. Mozhebi molchat, no sigurno site strukturi vo Makedonija go posakuvaat toa! Iako Avstralija e malku podaleku od sluchuvanjata okolu NATO i EU, nasheto lobiranje mozhe da bide od nesoglediva polza kon krajniot ishod na ovoj spor shto Grcite go imaat so sebe ama ni go nametnaa nam. Potrebno e celata dijaspora, ne samo Avstralija, organizirano da trgne vo odbrana na imeto, na poddrshka na instituciite na vlasta vo Republika Makedonija, bez razlika za koja boja navivate koga se izborite - sina ili crvena, vreme e za edinstveno dejstvuvanje.
Organizaciite na Makedoncite shirum svetot moraat da sledat edna strategija koja kje ne dovede do celta, vo sprotivno kje se priviknuvame na novoto ime. Site organizacii, pochnuvajkji od penzionerskite drushtva, zhenskite sekcii, socijalnite drushtva i klubovi, sovetite, organizaciite za chovekovi prava, KUD-ovite, mladinskite organizacii, crkovnite opshtini, sportskite klubovi..., sega e momentot site da go storime svoeto i da ne dozvolime idnite generacii da se prashuvaat "shto pravele nashite koga gi prekrstuvale?", kako shto toa go pravime nie koga si zboruvame za 1903, 1913, 1945... Treba da deluvame na site frontovi, i ne samo desetina ili 100-200 dushi, tuku sekoj poedinec da go dade svojot udel vo odbrana na nasheto sveto ime - Makedonija.
* * *
Godinava shto izminuva donese i mala prerodba na makedonskata zaednica vo Avstralija. Dobivme pochesni konzuli (Mekkenzi i Kjoseski), sozdadovme granka na laburistite vo Tomastaun, Sovetot na Viktorija dobi novi mladi lideri, koordinacijata na akciite pri posetata na Karamanlis (The Australian) i grchkite demonstracii (The Age i The Sydney Morning Herald) beshe besprekorno izvedena, demonstracite vo Kanbera za moshne kratok vremenski period uspeshno se odrzhaa..., shto dava nadezh deka imame dobra podloga da prdolzhime vo nagorna linija i se soochime so predizvikot za imeto.
* * *
Doagjaat novogodishnite i bozhiknite praznici, vreme za radosni migovi i zhelbi za dobro zdravje, srekja i berikjet na site polinja. Ne e losho sekoj od nas da doprinese barem malku za da gi izraduva svoite vo Makedonija. Veruvam site imame nekogo na kogo mozheme prznicite da mu gi napravime poubavi. Ne e vazhna sumata - od $5 do $500, sekoj dolar e dobredojden. Usrekjete nekogo, kje bidete blagosloveni.
Vash,
Ljupcho Stankovski
ANARHIJA VO UCHILISHTATA
Sekoj tret srednoshkolec nosi oruzhje?!
Sekoj tret srednoshkolec vo skopskata naselba Chair poseduva oruzhje so koe odi na uchilishte - vakvi se zagrizhuvachkite rezultati na anketata shto ja realizira gragjanskoto zdruzhenie Razbudi se vo gimnazijata Cvetan Dimov, spored proektot na UNDP. Anketata na reprezentativen primerok od 332 uchenika pokazha deka tinejdzherite nosat oruzhje (procentualno ednakvo - nozh ili pishtol!?) zaradi zashtita pri tepachka (33 procenti), no i za da se napravat vazhni pred drugarite (27 procenti)! Spored srednoshkolcite vo Cvetan Dimov, etnichki meshana gimnazija vo koja najzastapeni se uchenicite od albanska nacionalnost, edukacijata za opasnosta od nosenje oruzhje ima rechisi presudno znachenje. Vo odnos na toa kade se sluchuvaat nasilnite incidenti, anketiranite vo najgolem broj odgovorile deka najchesto mesto e uchilishniot dvor i pred ochite na site uchenici (54 procenti), potoa na nekoe skrieno mesto vo dvorot (12 procenti), dodeka vo uchilnicite, vo hodnicite i vo drugite prostorii od uchilishnata zgrada tie se poretki. (Spored Utrinski vesnik)
HUMANITARNA AKCIJA
Mile Stojkoski prodolzhuva kon Peking
So solzi vo ochite i prepoln so emocii, Mile Stojkoski, humanitarecot koj na 2 avgust vo invalidska kolichka od Krushevo trgna na pat kon Peking, najavi deka svoeto pateshestvie kje go prodolzhi v petok. Toj i negovata devetchlena ekipa kje go prodolzhat patot od glavniot grad na Sirija, Damask, kade shto po 3. 000 pominati kilometri zastanaa poradi nedostig na finansiski sredstva. Ovoj pat, poddrzhan od negoviot generalen sponzor AD Fershped, Stojkoski e reshen da odi dokraj i da stigne pred portite na Olimpiskiot stadion vo Peking na 8 avgust slednata godina.
Patot, dolg 12. 000 kilometri, Stojkoski kje go pomine so cel da go promovira novoformiraniot Fond za pomosh na invalidizirani lica. So svojata kolichka Mile kje minuva dnevno od 50 do 70 kilometri, a na sekoi 100 kilometri kje sadi po edno drvo na mirot. (Vest)
Investicija od 20 milioni evra
Vladata kje vlozhi deset milioni evra za prevencija i navremeno lekuvanje na golem broj teshki zaboluvanja, i ushte tolku vo izgradbata na noviot sistem na e-zdravstvo, soopshti ministerot Imer Selmani. Kje se obezbedat besplatni merenja na krvniot pritisok i na telesnata tezhina, odreduvanje masnotii i shekjer vo krvta, lekarski soveti i besplatni pregledi za rano otkrivanje, dijagnosticiranje i lekuvanje na rak na dojkata.
Vo narednite dve godini vladata kje vovede i nov integriran informatichki sistem vo zdravstvoto, vo shto kje bidat investirani vkupno blizu deset milioni evra. Proektot opfakja nabavka na kompjuterska tehnika za site zdravstveni ustanovi i nivno umrezhuvanje, kreiranje i instalacija na aplikativno softversko reshenie, voveduvanje elektronsko medicinsko dosie za sekoj gragjanin i nova zdravstvena legitimacija - elektronska zdravstvena kartichka. (Makfaks)
Gruevski dodeli sedum stanovi za decata bez roditeli
Premierot Nikola Gruevski im dodeli sedum stanovi na tri brachni dvojki i chetiri poedinci od Domot za deca bez roditeli. Stanovite se locirani vo naselbite Karposh, Chair i Novo Lisiche, a mesechnata kirija e simbolichna i iznesuva 1. 000 denari. "Ova e privremeno reshenie, dodeka ne zavrshi izgradbata na socijalnite stanovi vo naselbata Gjorche Petrov od koi 50 kje bidat nameneti za decata bez roditeli", izjavi Gruevski. "Ova ne e se'. Ima ushte mnogu lugje na koi treba da im se pomogne i ushte mnogu raboti shto treba da se podobrat. No, ova e ubav pochetok", reche Gruevski.
Pretsedatelot na Zdruzhenieto na decata bez roditeli Ilija Jovanovikj naglasi deka toa shto go barale, konechno i go postignale: "Dosega nieden premier ne go napravil ova. Prvpat nekoj vo drzhavata vodi grizha za decata bez roditeli. Navistina sme shokirani zashto se ostvari toa za shto se zalagavme nekolku godini". (MIA)
|