LOSHO ZAKONSKO RESHENIE ILI NAMERA NA NADLEZHNITE VO MAKEDONIJA

Kluch na site javni lokalni radija?!

Javnite lokalni radiostanici od 29 gradovi vo Makedonija, megju koi i najstaroto - Radio Bitola, spored Zakonot za radiodifuzna dejnost treba da bidat transformirani vo trgovski radiodifuzni drushtva, odnosno, da se privatiziraat. Vakvoto zakonsko reshenie koe na okolu 350 vraboteni vo radijata vo Makedonija, ednostavno im beshe nametnato, se pokazha deka ne e sprovedlivo, zatoa shto procesot na privatizacija go imaat pochnato samo sedum radiostanici. Najgolemiot broj, 22, zatoa shto bea vo teshka finansiska sostojba (neisplateni plati za edna, dve i povekje godini, neplateni pridonesi, visoko neplateni smetki za struja i drugi davachki) nemaa mozhnost da ja pochnat zakonskata procedura okolu privatizacijata koja, megju drugoto bara i finansiski sredstva.
Zakonodavecot predvidel: site radiostanici koi zakluchno so krajot na maj 2007 ne go pochnaa procesot na transformacija - se likvidiraat. Istata sudbina gi cheka i site onie koi dojdoa do stepenot na raspishan tender, a za koi nemashe ponuduvachi.
Vo ovoj moment, odluka na Komisijata za privatizacija na Vladata na Makedonija chekaat vrabotenite vo Radio Bitola, Radio Ohrid, Radio Kavadarci i Radio Sveti Nikole, radija za koi imashe ponuduvachi na tenderot. Za Radio Shtip, Radio Strumica i Radio Valandovo dopolnitelno kje se raspishe tender, oti tie zaostanuvaa so procedurata. Najverojatno site ostanati gi cheka kluch na vratata a vrabotenite kje se najdat vo Biroto za vrabotuvanje. Vekje podolgo vreme programa ne emituvaat Radio Struga, i radijata vo Kochani, Gostivar, Kichevo, Demir Hisar, Prilep, Resen, Debar, Tetovo, kako i nekoi pomali.
Fakt e deka radiostanicite povekje od edna godina se ostaveni sami na sebe - vo Makedonija ne se sobira radiodifuzna taksa od koja i ovie radija se finansiraa vo site izminati decenii. Iako istite se del od javniot radiodifuzen sistem na Makedonija, Vladata so sredstva od drzhavniot budzhet intervenirashe nekolu pati za da se obezbedat platite na vrabotenite vo MRTV. Za vrabotenite vo lokalnite radija - nishto. Tie sega se so neisplateni devet plati i zgolemeni drugi davachki. Zatoa beshe organiziran i mirniot protest pred Vladata vo Skopje na 25 septemvri koga radiostanicite od 29-te gradovi vo Makedonija go iskazhaa svojot revolt zatoa shto ochigledno Vladata saka da gi "izvisi" novinarite, radiotehnicharite i drugite koi rabotea vo lokalnite radija. I pokraj toa shto vicepremierot Zoran Stavrevski sogleduvajkji vo sostojbata vo ovoj segment od informiranjeto, vo maj ovaa godina reche: "Smetame deka e vazhno lokalnite radija da opstanat, zatoa shto tie se znachaen del od razvojot na demokratijata. Ako ima problemi so regulativata, vlasta e podgotvena da bidat izvrsheni promeni". Po odrzhaniot protest na pretstavnici od site radija, se ochekuva da bide zakazhan termin za priem na razgovor kaj premierot Nikola Gruevski, so cel da se izdejstvuva isplata na platite za izminatite devet meseci i da se zabrza procesot okolu donesuvanjeto odluki od Komisijata za privatizacija na Vladata za onie radio stanici za koi imashe zainteresirani kupuvachi po raspishaniot tender.
Vo pogolemite gradovi, Bitola, Ohrid, Shtip slushatelite masovno protestiraat zaradi najavenata mozhnost radijata da bidat likvidirani. Radio Bitola so najdolga tradicija od 57 godini postoenje, bila rasadnik na muzichari, pejachi, instrumentalisti, pisateli, novinari i tehnichki kadar vo izminatite decenii, pretstavuva brend za profesionalno rabotenje na novinarskiot kadar i zatoa ima visoko renome. Ako se dozvoli da se stavi kluch na Radio Bitola, nema da se izgubat samo vrabotenite, tuku ushte povekje nekolkute stotici ilijadi slushateli od jugozapadniot del na Makedonija i nashite sonarodnici od severniot del na Grcija i Mala Prespa - Albanija. Toj chin, vo krajna linija kje bide golem minus za aktuelnata vlast vo Makedonija.

Danka Jankovska,
novinar so 32-godishno iskustvo i aktuelen direktor
i glaven i odgovoren urednik na Radio Bitola