KAKO DA IZGLEDATE POSLABI

Mali trikovi koi gi prikrivaat nesovrshenostite na teloto

Crnoto najdobro im stoi na polnite zheni, no tie odlichno kje izgledaat ako od glava do petici se oblechat vo druga no ne presvetla boja. Kombinacijata e dozvoleno da se osvezhi samo so dolgi gjerdani. Vertikalnite prugi isto taka izdolzhuvaat osobeno ako se tenki, isto kako i site vertikani detali vo oblekata. Istiot efekt go imaat i dlabokoto dekolte ili V izrez. Ako sakate potesni kroevi, izbegnuvajte premnogu meki tkaenini koi se pripivaat do teloto. Cvrstite materijali nesovrshenostite gi pokrivaat podobro.
Dobro skroenite tuniki se isto taka dobar izbor za popolnite zheni bidejkji go trgaat vnimanieto od kolkovite. Nosete gi so helanki, i drzhete se do temite boi i dezeni.
Vo chizmi nozete izgledaat podolgi i poslabi. Izbegnuvajte chevli so tenki potpetici, bidejkji nozete vo niv kje izgledaat nesmasno. Podobar izbor se platformite i chevlite so polna peta.
So dolgite visechki obetki liceto kje se izdolzhi. Isprobajte i golemi vpechatlivi parchinja nakit koi vizuelno kje ja uramnotezhat figurata. Pripienite gjerdani ne izgledaat dobro na shirokiot vrat.

Dobar izbor

» dolgi i blago strukirani kaputi
» pantaloni so visok struk
» tenki remeni koi "lezhat" na kolkovite
» poshiroki neplisirani zdolnishta so trapezast kroj
» mider, no samo ako ne se gleda pod oblekata
» matirani tkaenini
» pantaloni koi pagjaat preku visoki potpetici
» chevli i chorapi vo ista boja
» raskopchani vesti

Losh izbor

» kratki jakni i sakoa
» vojnichki pantaloni
» pantaloni so nizok struk
» kaputi so dzhepovi na gradite
» krupni dezeni
» kratki tesni maichki
» kaputi zakopchani do grlo
» horizontalni prugi
» sjajni tkaenini
» rasteglivi tkaenini
» trapez pripieni pantaloni

Kako da go zgolemite svojot koeficient na inteligencija?

Ne postoi eden standarden test za inteligencija so koj mozhe da se utvrduva kolku se inteligentni lugjeto. No site testovi se napraveni spored istiot kriterium i se sostojat od nekolku pomali testovi - polovina od ovie testovi go merat verbalniot koeficient na inteligencija, a drugata polovina izvrshuvanjeto na zadachite i problemite. Vo obid da go podobrite svojot koeficient na inteligencija najverojatno verbalniot del kje vi bide polesen, ako vashiot mozok ima poaktivna leva hemisfera, i obratno. Eve chetiri chekori koi kje ve napravat popametni:
Opishuvajte razlichni zborovi glasno - eden od testovite za inteligencija pretstavuva vokabularniot podtest. Tuka se proveruva stepenot do koj ispitanikot nauchil, razbira i mozhe verbalno da objasni odreden zbor. Ili so drugi zborovi sposobnosta da se izrazite sebe si. Za da go napravite toa potrebno vi e prethodno znaenje i iskustvo, znachi se meri vashata kristalizirana inteligencija. Za da ja podobrite svojata inteligencija vezhbajte so toa shto kje izberete eden zbor od rechnikot i obidete se shto poopshirno da go objasnite.
Inspirirajte se od predmeti - vtor od testot za inteligencija e podtestot za slichnosti. Ja testira sposobnosta da formirate i da izrazite koncepti. Najchesto se dadeni tri ili povekje predmeti za koi vie treba da otkriete shema i da predlozhite ushte predmeti koi kje ja sledat taa shema. Za da vezhbate izberete 10 predmeti (na primer: DVD, chasha, kniga,...) i za sekoj od niv pochnete verbalno da opishuvate shto e mozhno povekje detali. Apstraktnoto razmisluvanje e krucijalno za da mozhete da povrzuvate vidno nepovrzani predmeti.
Organizirajte ja vashata percepcija vo koncepti - blok dizajn podtestot ja meri sposobnosta da gi pretvorite vashite percepcii vo konceptualna forma. Chovechkiot mozok se trudi site percepcii da gi povrze i organizira vo odredeni koncepti. Za da se trenirate napravete go toa sami - na vashite percepcii za internet, priroda, i slichno dajte im smisla i pretvorete gi vo koncepti.
Barajte simetrija - matrichnoto rezoniranjeto e posledniot podtest i ja meri sposobnosta za neverbalno apstraktno reshavanje na problemot. Vo filmot Prekrasen um, likot koj go igra Rasel Krou ima unikatna sposobnost da najde simetrija vo se i vo bilo koja dimenzija. Zatoa izlezete na ulica i proshetajte ne povekje od 10 minuti. Trudete se da razgledate shto ima okolu vas i obidete se da go sredite haosot, barajte simetrija.

Ulogata na genite kaj rakot na dojkata

Nauchnicite od Njujork izjavija deka ja otkrile najgolemata prichina zoshto zhenite koi nasledile mutirana verzija na genot BRCA1 se podlozheni na povisok rizik od rak na dojkata. Ovaa otkritie mozhe da pomogne pri potragata po novi metodi za lechenje na bolesta. Drug gen narechen PTEN igra kluchna uloga - smetaat nauchnicite. Ushte od porano niv im e poznato deka BRCA1 vo normalni uslovi ja poprava shtetata na drugite geni. Shto znachi deka ako e mutiran, mozhe da ne gi popravi oshtetuvanjata i da dovede do rak. No detalite na ovoj proces do sega ne bea jasni.
Novata studija ukazhuva na PTEN koj normalno se odnesuva kako kochnica na rakot. Nauchnicite otkrile deka vo sluchai na rak na dojkata kade shto BRCA1 e mutiran, PTEN najchesto e oshteten i nema koj da go popravi. Ova aktivira hemiska kaskadna reakcija koja vodi do maligni tumori. Toa najverojatno e edinstvenoto objasnuvanje zoshto defektite vo BRCA1 sozdavaat rak na dojkata.
Genot PTEN e otkrien pred okolu 10 godini i nauchnicite znaat za hemiskite reakcii koi se aktiviraat koga PTEN e onesposoben. Proizvoditelite na lekovi testirajkji na zhivotni baraat nachin da ja prekinat hemiskata reakcija koja doveduva do rak i smetaat deka imaat ohrabruvachki rezultati.
Rakot na dojkata koj e predizvikan od genot BRCA1 najchesto e agresiven i prognozite za spas se slabi. Genite BRCA1 i BRCA2 se prisutni kaj pomalku od 15% od site sluchai na rak na dojkata.

Sojata preventiva protiv srcevite zaboluvanja

Zhenite koi redovno konsumiraat proizvodi na baza na soja, tri do chetiri pati ja namaluvaat opasnosta da dobijat srcev napad, soopshtija japonski nauchnici vo najnovata studija sprovedena vo tek na 13 godini. Vo istrazhuvanjeto se veli deka proizvodite na baza na soja, koi se bogati so vitamin E i antioksidansi, imaat zashtiten efekt na zhenite, posebno na onie koi se vo menopauza.
Istrazhuvanjeto pochnalo vo 1990 godina, a so nego se opfateni povekje od 40. 000 zheni megju 40 i 59 godini koi nemale srcevi bolesti.
Rezultatite pokazhale deka zhenite koi jadat soja (45 g dnevno ili 100 g sirenje od soja) se vo mnogu pomala opasnost da dobijat infarkt od onie koi ne jadat proizvodi na baza na soja i algi.

Mazhot treba da bide postar 15 godini od soprugata

Kako po nekoe nepishano pravilo, mazhite sekogash odbiraat pomladi zheni, a zhenite postari mazhi, no edno novo istrazhuvanje vo Finska pokazhalo kako toj obichaj barem vo sluchajot na narodot Sami ima i nauchni zakonitosti. Edna studija napravena na Univerzitetot vo Turku, Finska, pokazhala deka optimalnata razlika megju mazhite i zhenite e 14,6 godini. Decata rodeni vo takvi brakovi imale najgolemi shansi da prezhiveat do 18 godina. Vo istrazhuvanjeto bile opfateni 700 semejstva od 17 do 19 vek, a pritoa bil izbegnat faktot na vlijanieto na modernata medicina vrz prezhivuvanjeto na decata.
Kluchniot faktor za prezhivuvanje na decata bila starosta na zhenata vo momentot koga gi ragjala. Mladite zheni glavno ragjaat pozdravi deca. Brakot so postara zhena ili so mnogu postar soprug se pokazhal mnogu shteten za reprodukcijata. Ima i drugi istrazhuvanja napraveni vo Shvedska koi pokazhale deka idealnata vozrasna razlika megju sopruzhnicite e okolu 6 godini. Vo istrazhuvanjeto napraveno vo Finska, pak, bilo utvrdeno i deka bogatstvoto bilo kluchno za skluchuvanje brak megju pripadnicite na narodot Sami, dodeka ljubovta nemala nikakva uloga.

Najzdravata hrana ima crna i temnosina boja

Crnata hrana ima mnogu pozdravi svojstva otkolku belata. Mnogu e dobra za krvniot sistem, bubrezite i sprechuvanje na karcinomot.
Iako crnata kako omilena boja na hrana ja izbrale samo 7% od lugjeto, struchnjacite istaknuvaat deka taa e daleku pozdrava od hranata vo drugite boi. Od ostanatata hrana se razlikuva po antocijaninot, koj e mnogu vreden priroden antioksidans. Tokmu toj na zelenchukot mu ja dava karakteristichnata crna boja. Osven toa zaedno so izoflavonot i mineralite shtiti od bolestite na srce, rak i krvotokot, a go namaluva i krvniot pritisok i holesterol. Vo Japonija i Kina od pamtivek crnata hrana se jade povekje od ostanatata, a istoto vazhi i za kineskiot crn chaj koj gi unishtuva kletkite zaboleni od rak. Slivite, kapinite, grozjeto i modriot patlidzhan se proizvodi koi se smetaat za crna hrana.

Najbarani se japonskata soja i ocet

Crnata soja i ocet najmnogu se prodavaat od bilo koja druga temna hrana, a nivnata pazarna vrednost vo Japonija vo 2004. godina bila 430 milioni dolari.

Oboeno ili ne, podobro e od belite srodnici

Crniot oriz e proizvod na prirodata, dodeka pak crnata testenina e oboena so crniloto od lignjite. No i nea nutricionistite ja preporachuvaat povekje od obichnata bela.

Crna hrana koja se preporachuva na site:

1. Crniot grav e pozdrav od drugite vidovi
2. Crnata soja pomaga vo razgraduvanje na mastite
3. Crnata ribizla e prvak kaj antioksidansite vo ovoshjeto
4. Crniot ocet dava energija i ja podobruva cirkulacijata
5. Crniot oriz sodrzhi povekje cink i zhelezo od beliot
6. Crnite pechurki se odlichni za jaknenje na imunitetot
7. Crniot susam e dobar za bubrezite i crniot drob

» Sekoja crna hrana ima svoj zholt, crven ili bel bliznak. Tie imaat pomalku vredni sostojki
» Crnite maslinki i crnite smokvi imaat ednakva antioksidativna vrednost
» Crnata lekja i crniot grav e podobra od svojot bel srodnik i e odlichen dodatok za supite
» Site crni semki kako afionot i susamot se bogat izvor na kalcium

KUJNA

Polzhavchinja so ajvar i sirenje

Ako napolnite lisnato testo so fil od ajvar, shunka i troshki, go zavitkate vo forma na polzhav i go posluzhite so sirenje, rukola i mali domati, kje gi odushevite svoite gosti no i sopstvenoto gurmansko nepce.

Potrebno:

300 g svezho kravjo sirenje, 4 lazhici ajvar, 1 lazhica lebni troshki, 80 g gauda, 150 g shunka, 1 pakuvanje smrznato lisnato testo, 1 belka, 1 lazhica ostro brashno tip 400

Podgotovka:

Sirenjeto, ajvarot i lebnite troshki dobro izmeshajte gi. Dodadete go sirenjeto i shunkata isechkani na kockichki i dobro promeshajte.
Lisnatoto testo razvlechete go tenko, presechete go na polovina i po kraevite na sekoe testo rasporedete go filot. Testoto zavitkajte go, na kraevite premachkajte go so belka i svitkajte go do kraj. Polnetoto testo sechete go na 2-3 sm shirina. Pechete go 25-30 minuti na 200 C stepeni. Polzhavchinjata posluzhete gi so sirenje rukola i mali domati.

Supa od kromid

Potrebno:

700 gr. sitno isechkan kromid, 2 kafeni lazhichki shekjer, 2 zgmecheni cheshninja luk, 25 gr. puter, 2 litra supa od zelenchuk, 3 dl. suvo belo vino, 6 krishki prepechen leb, 225 gr. tvrdo sirenje, sol i melen crn piper

Podgotovka:

Na zagreano maslo i puter se przhi kromidot, povremeno meshajkji. Se przhi okolu 20 minuti, dodeka ne dobie ramnomerna zholta boja. Dodajte go lukot i ushte malku proprzhete ja smesata.
Se zaliva so supata od zelenchuk, shto prethodno bila zagreana i se stava beloto vino. Posolete i dodajte go crniot piper. Na tivok ogan varete eden chas vo polupokrien sad, povremeno meshajkji.
Pet minuti pred posluzhuvanjeto zagrejte ja rernata na najsilno. Krishkite leb obilno posipete gi so rendanoto sirenje i ispechete gi. Gotovi se koga korkata kje pozholti i sirenjeto se rastopi.
Pri posluzhuvanjeto, vo sekoja dlaboka chinija stavete po edna krishka od prepecheniot leb i odozgora prelijte so vrela supa.