EVROPSKA UNIJA

Evroliderite potpishaa dogovor za reforma

Liderite na Evropskata komisija go potpishaa Lisabonskiot dogovor za reforma na instituciite vo blokot i za jaknenje na rakovodstvoto, so shto se oznachi krajot na teshkiot proces shto traeshe rechisi edna decenija. Na svechenata ceremonija na potpishuvanje vo manastirot Zheronimos vo Lisabon, liderite izjavija deka dogovorot kje otvori novo poglavje vo istorijata na EU shto kje ovozmozhi kreiranje na pomokjna nadvoreshna politika i pogolema demokratija vo donesuvanjeto na odlukite.
Ovoj dogovor e zamena za ambiciozniot ustav shto go otfrlija glasachite vo Francija i vo Holandija vo 2005 godina, so shto Evropskata unija zapadna vo kriza. "Ova beshe evropskiot proekt za koj sonuvaa mnogu generacii, a za koj se zalagaa drugi pred nas, so vizija za idninata", reche portugalskiot premier Zhoze Sokrates na ceremonijata.
Dogovorot e doterana verzija na ustavot i liderite na EU se nadevaat deka kje bide efikasen vo adaptiranje na strukturite na blokot koj sega ima 27 chlenovi, otkako im gi otvori vratite na 12 glavno bivshokomunistichki zemji vo 2004 i 2007 godina. "Za prvpat, drzhavite shto nekogash bea podeleni od zavesata na totalitarizmot, sega se obedineti vo poddrshkata za zaednichki dogovor za koj megjusebno se spogodija", izjavi pretsedatelot na Evrokomisijata Zhoze Manuel Baroso. "Ova e dogovor na proshirena Evropa od Sredozemnoto More do Baltikot, od Atlantskiot Okean do Crnoto More", reche toj.
Rotirachkoto pretsedatelstvo na blokot so noviot dogovor kje se prekine i vo 2009 godina kje bide zameneto so eden pretsedatel na Evropskiot sovet koj kje pretsedava so samitite. Dogovorot predviduva i izbiranje na visok pretstavnik za nadvoreshna politika. Dogovorot kje ovozmozhi povekje odluki da se donesuvaat so mnozinsko glasanje, glavno za prashanja od pravdata i bezbednosta, i kje im dade pogolema uloga na evropskiot i na nacionalnite parlamenti. So dogovorot odi i povelbata za osnovnite evropski prava.
Liderite eden po eden go potpishaa dogovor vo manastirot pod raskoshnite svodovi na manastirskiot hol, kade shto vo zadninata se slushashe Odata na radosta na Betoven.

PO EKSPLOZIITE PRED UNHCR I PRED VRHOVNIOT SUD VO ALZHIR

Al Kaida ja prezede odgovornosta za napadite

Severnoafrikanskoto krilo na Al Kaida ja prezede odgovornosta za napadite so avtomobil-bombi vrz Vrhovniot sud i na kancelarijata na Visokiot komesarijat za begalci na ON - UNHCR vo Alzhir. Spored medicinskite sluzhbi, ubieni bile 76 lica. Crniot bilans spored UNHCR e 45 lica, megju koi i najmalku 10 vraboteni vo agencijata na Obedinetite nacii. Na veb-sajtot na teroristichkata organizacija Magreb, koja e povrzana so Al Kaida, bilo objaveno deka napadite gi izvrshile bombashite Ibrahim Abu Otman i Abdel Rahman al-Asimi, koi iskoristile okolu 800 kilogrami eksplozivi.

Eden ubiec vo napadite vrz verskite centri

Eden poraneshen chlen na verskoto uchilishte za hristijanski misioneri Mladi so misija e napagjachot shto ubi chetvorica vo istoto uchilishte vo denverskoto predgradie Arvada i vo evangelistichkata crkva Nov zhivot vo Kolorado Springs. Istragata pokazhala deka vo dvata napada bilo koristeno isto oruzhje. Policijata go identifikuvala napagjachot kako Metju Marej. Dzhin Asam, pripadnichka na obezbeduvanjeto vo crkvata Nov zhivot, go zastrelala i go ubila Marej pred toj da gi ubie sestrite Rejchel (16) i Stefani Vorks (18), dodeka vleguvale vo svojot avtomobil. Vo napadot bil ranet i nivniot tatko Dejvid Vorks (51). Dvanaeset chasa porano Marej gi ubil volonterite Tigani Dzhonson (26) i Filip Kruz (24) vo verskoto uchilishte Mladi so misija, koe e oddalecheno okolu 120 kilometri od evangelistichkata crkva. Policijata soopshtildeka Marej nosel so sebe avtomatska pushka i dva pishtola, kako i okolu 1. 000 parchinja municija.

SKANDALOZNA "PROGNOZA" NA AMERIKANSKI EKSPERTI ZA KREMLJ

Putin kje bide ubien na Bozhik?!

Spored ruskite pechateni mediumi, vo izveshtajot Alternativni scenarija na idninata na Rusija, shto go podgotvi amerikanskiot nevladin Centar za strategiski istrazhuvanja, t. e. najgolemite eksperti za Kremlj vo SAD, pokraj tradicionalnata kritika na ruskata demokratija - oddelni delovi se napishani "so chuvstvo za krimi-romanchinja". Spored ruskite mediumi, najskandalozniot moment e "prognozata" na direktorot na Ruskata i evroaziska programa na Centarot za strategiski istrazhuvanja Endrju Kachins deka ruskiot pretsedatel Vladimir Putin kje bide ubien na 7 januari 2008 godina. Pretsedatelot na Rusija, pishuva Kachins, kje bide ubien na izlezot od hramot na Hristos Spasitelot vo Moskva, po polnokjnata liturgija. Ubijcite nema da bidat najdeni, a vo Rusija kje nastapi haos shto kje dovede do voveduvanje vonredna sostojba na 20 januari 2008 godina. Potoa vlasta kje ja zeme vo svoite race generalniot direktor na ruskite zheleznici Vladimir Jakunin. Toj kje naredi strelanje na shtrajkuvachite, a Valentina Matveenko i Jurij Luzhkov - gradonachalnicite na Sankt Petersburg i na Moskva kje bidat osudeni na smrtna kazna za prisvojuvanje na milijardi dolari. Seto toa kje bide prosledeno so porast na nacionalizmot vo zemjata, prognozira Kachins. Po serija politichki i ekonomski kataklizmi, vo 2016 godina kje nastapi blagosostojba so pomosh i materijalni sredstva na pushteniot od zatvor Mihail Hodorkovski, poraneshniot glaven chovek na naftenata kompanija Jukos. Pretsedatel na zemjata kje bil Boris Nemcov od Sojuzot na desnite sili, se naveduva vo amerikanskiot izveshtaj.

Putin go odbra Medvedev za svoj naslednik

Ruskiot pretsedatel Vladimir Putin mu dade poddrshka na svojot dolgogodishen sojuznik Dmitrij Medvedev da bide negov naslednik, so shto go podgotvuva terenot da vlijae vo politikata od zad kulisite otkako kje zamine od funkcijata slednata godina. Medvedev, 42-godishen prv vicepremier i pretsedatel na magnatot za priroden gas Gasprom, se smeta za najmalku militanten od mozhnite kandidati za najvisokata funkcija vo Kremlj, no analiticharite velat deka kluchen faktor kje ostane vlijanieto na Putin.
Izborot na Putin im stavi kraj na dolgogodishnite shpekulacii i go stava Medvedev vo najpovolna pozicija da pobedi na pretsedatelskite izbori na 2 mart, zashto povekjeto glasachi vo Rusija se podgotveni da poddrzhat sekogo shto go izbral popularniot Putin. "Mnogu dobro go poznavam povekje od 17 godini i celosno go poddrzhuvam kako kandidat", izjavi Putin za drzhavnata televizija. "Imame mozhnost da formirame silna administracija za Ruskata Federacija po izborite vo mart. . . administracija shto kje ja sproveduva istata politika shto ni donese rezultati vo minatite osum godini". Medvedev e diplomiran pravnik od rodniot grad na Putin, Sankt Petersburg. Tie rabotele zaedno vo gradskata administracija vo 90-tite godini. Putin go dovel Medvedev vo Moskva da raboti kako negov zamenik pred da stane pretsedatel. Investicionite analitichari go opishuvaat kako liberal koj ne e tolku negativno raspolozhen kon Zapad, za razlika od povekjeto negovi kolegi vo Kremlj. Toj zboruva tivko i ponekogash mu e neprijatno pred kamerite, no e posamouveren vo poneformalno opkruzhuvanje.

UKRAINA

Timoshenko ne stana premierka za eden glas

Julija Timoshenko, koja beshe vodechka sila na Portokalovata revolucija vo 2004 godina, ne dobi poddrshka od parlamentot za povtorno vrakjanje na premierskoto mesto, so shto Ukraina povtorno se naogja vo politichka neizvesnost. Timoshenko dobi poddrshka od 225 parlamentarci, eden glas pomalku od potrebnoto mnozinstvo vo sobranieto od 450 pratenici. Nejzinite sojuznici se zhalea na tehnichki problemi, a pretsedatelot na parlamentot Arsenij Jacenjuk povika na novo glasanje za da se vrati predlogot za nejzinata kandidatura. Ni povtorenoto glasanje na pomina uspeshno, po shto parlamentot ja prekina sednicata. Timoshenko, prepoznatliva po rusata pletenka, i pretsedatelot Viktor Jushchenko, koj ja predlozhi, bea vidno zagrizheni poradi glasanjeto. Timoshenko (47) beshe formalno predlozhena za premierskata funkcija otkako dve partii na Portokalovoto dvizhenje osvoija dovolno pratenichki mesta vo septemvriskite izbori za da formiraat tanko koaliciono mnozinstvo.

ISPOVED NA NAJSTRASHNIOT UKRAINSKI SERISKI UBIEC

Priznal 40, go somnichat za ushte 60 zhrtvi!

Poraneshniot forenzichar Sergej Tkach, koj beshe uapsen pred dve godini poradi ubistvo na kjerkata na prijatelot, gi prizna ubistvata na 40 lica, a postoi somnevanje deka ubil ushte 60 lica, soopshti ukrainskata policija. Policijata tvrdi deka stanuva zbor za najstrashniot seriski ubiec vo Ukraina, chii zhrtvi vo poslednive 25 godini bile glavno devojchinja i mladi zheni. Na zhrtvite im se prikraduval vo blizina na soobrakjajnici za da gi navede detektivite na zakluchok deka ubiecot doagja od drug grad. Koga policijata pred dve godini vlegla vo negovata kukja toj se predal, velejkji deka gi cheka so godini. "Ni reche deka e voen stareshina i deka bil vo Avganistan. Duri ni gi pokazha i ranite. Beshe mnogu pameten i miren chovek", izjavila negova sosetka. Policijata veruva deka motivot za ubistvata e od seksualna priroda, a Tkach izjavil deka sakal samo da gi ismee svoite poraneshni kolegi.

INVESTICIITE PRED CHOVEKOVITE PRAVA

Sarkozi go primi Gadafi - za pari

Francuskata javnost ostro ja kritikuvashe sredbata megju libiskiot diktator Moamer el Gadafi i francuskiot pretsedatel Nikolas Sarkozi. Spored Amnesti interneshenel Sarkozi primil diktator, no kako odgovor na ovie obvinuvanja Sarkozi izjavil deka, iako pravi kompromis koga se vo prashanja chovekovite prava, vakvite sredbi i' nosele vredni dogovori na Francija, isto kako neodamneshnata poseta na Kina, koga bea potpishani povekjemilionski dogovori. Francuskiot drzhaven sekretar za chovekovi prava Rama Jad rekol deka Francija ne e krpa so koja polkovnikot Gadafi kje ja izbrishe krvta na zhrtvite od svoite zlostorstva. Ova e prva poseta na Gadafi na Francija po 1973 godina.

Se samoubi meksikanskiot Hanibal Lektor

Meksikanecot kogo lokalnite mediumi go narekoa Kanibalot, se obesil so remen vo svojata zatvorska kjelija. Policijata pred dva meseca vo stanot na Hoze Luis Kalva najde zgotveni delovi od teloto na negovata devojka, nabodeni na vilushka vo chinija. Po apsenjeto Kalva im kazhal na obvinitelite deka tatko mu pochinal koga toj imal samo dve godini, deka majka mu go napushtila i deka na sedumgodishna vozrast go siluval prijatel na brat mu. Samoproglaseniot poet i dramaturg, koj vo zatvorot pishuval avtobiografija so naslov Kanibalot poet, priznal deka ja ubil svojata devojka Alehandra Galeana (32) i deka ja isekol na parchinja po edna zhestoka raspravija, no gi otfrlil obvinenijata deka sakal da ja izede. Spored nego, toj ja ubil, ja isekol na parchinja i ja zgotvil devojkata zatoa shto sakal da gi nahrani lokalnite kuchinja-skitnici za da se oslobodi od teloto na Galeana.

PO POVOD 60 GODINI OD EVREJSKATA DRZHAVA

Izraelcite se vrakjaat doma?

Izrael se obiduva da ubedi stotina iljadi gragjani koi zhiveat vo stranstvo da se vratat vo tatkovinata. Toa e del od proektot Vrakjanje doma, so koj idnata godina kje se odbelezhat 60 godini od postoenjeto na evrejskata drzhava, istakna izraelskiot minister za imigracija Jakov Edri. Spored oficijalnite podatoci, okolu 650. 000 Izraelci zhiveat von Izrael, a od niv 450. 000 vo Severna Amerika. Minatiot mesec ministerstvoto pochnalo da gi kontaktira Izraelcite vo dijasporata so direktni telefonski povici, preku specijalizirani internet-stranici i preku telefonski linii shto se otvoreni samo za taa cel. "Najmnogu ne' iznenadi golemiot pozitiven oddziv od zemjite vo koi zhivotniot standard e visok. Celta na proektot Vrakjanje doma e da se trgne opshtestvenata damka od tie shto go napushtaat Izrael i pomalku da bidat optovareni so vrakjanjeto vo tatkovinata", istakna pretstavnikot na izraelskoto Ministerstvo za imigracija Erez Halfon. Megju 18. 000 i 21. 000 lica sekoja godina zaminuvaat od Izrael, a javnosta so prezir gleda na niv, ocenuvajkji deka se izneverile sebe i svojata zemja.

Kidnapiranata Medelin doma za Bozhik

Privatniot detektiv Francisko Marko, koj raboti na naogjanje na ischeznatoto britansko devojche Medelin Meken, tvrdi deka taa kje bide vo svojot dom za Bozhik. Marko veli deka e blisku do reshavanje na sluchajot, zashto znae koj e kidnaperot i se nadeva deka za dve nedeli toj kje go donese devojcheto doma. Spored nego, Medelin e zatvorena na podrachjeto na Pirinejskiot Poluostrov do severna Afrika. Toj veli deka ne smee da dava povekje informacii, zashto e dolzhen site podatoci prvo da gi predade vo policija. Medelin ischezna na 3 maj, za vreme na semejniot odmor vo portugalskoto odmoralishte Praja de Luz.

Kuche mu go odgrizalo penisot dodeka mokrel na ulica

Pijaniot Kambodzhanec Kan Veasna (23) dobil nezaboravna lekcija za toa zoshto ne treba da urinira na javno mesto koga edno kuchence, koe sakalo da si igra, mu go odgrizalo penisot. Kan piel vino na ulichna tezga, koga moral da odi po mala nuzhda i otishol da urinira niz mala dupka vo edna ograda. Megjutoa, penisot go privlekol vnimanieto na kutreto od drugata strana na ogradata, koe go griznalo mislejkji deka e igrachka.

Chovek griznal besno kuche

Vo juzhnata indiska drzhava Kerala chovek griznal besno kuche, po shto zavrshil v bolnica. Kucheto se obidelo da mu ukrade edna shatka, koga Papan (65) go griznal kucheto tolku silno shto toa pochnalo obilno da krvavi. Podocna selanite go istepale do smrt besnoto kuche. Tie rekle deka kucheto vleglo vo kukjata na Papan i mu ja zelo shatkata. Toj zbesnal, se frlil vrz zhivotnoto i dvajcata se borele vo eden endek, shto go privleklo vnimanieto na minuvachite. Svedocite rekle deka kucheto cvrsto ja griznalo ednata dlanka na Papan, po shto toj go griznal kucheto so seta sila za vratot za da si ja oslobodi rakata. Papan bil odnesen v bolnica za da dobie tretman protiv besnilo.

Chetiri dena zaglaven vo klozet

Penzioniraniot uchitel Dejvid Legat (55) od Shkotska zakrepnuva otkako chetiri dena pominal zaglaven vo mashki toalet bez hrana i bez mobilen telefon. Toj ne mozhel da izleze od toaletot vo klubot za kuglanje vo blizina na gradot Aberdin vo Shkotska, otkako vratata se zaglavila, a kvakata otpadnala od nadvoreshnata strana. Legat se zagreval taka shto gi staval nozete vo topla voda, no uspeal da spie samo tri chasa navecher na niskite temperaturi. Toj bil spasen koga chistachkata vo klubot, shto ne raboti redovno vo zima, doshla da ja zeme opremata za chistenje. Legat izjavil deka prezhiveal blagodarenie na znaenjata shto gi steknal na kurs za opstanok.