SPORED EVROKOMESAROT ZA PROSHIRUVANJE OLI REN

Nema reshavanje na kosovskiot status pred proletta!

Reshavanjeto na idniot status na Kosovo kje bide odlozheno do pochetokot na proletta idnata godina, izjavil evrokomesarot za proshiruvanje Oli Ren. Toj dodal deka mora da se najde reshenie za Kosovo, bidejkji momentalnata situacija e neodrzhliva. Izjavata na Ren, koja doagja samo eden den otkako vo Srbija se raspishaa pretsedatelski izbori za 20 januari, e najjasen znak za toa deka EU go odlozhi donesuvanjeto odluka za Kosovo po odrzhuvanjeto na izborite vo Srbija. Idniot kosovski premier Hashim Tachi se sretnal vo Brisel so Ren, komu mu garantiral deka Kosovo do mart nema da proglasi nezavisnost. Svetskite novinski agencii prethodno najavuvaa deka EU i SAD sakaat nova pobeda na prozapadniot Boris Tadikj na pretstojnite pretsedatelski izbori, pa zatoa kje pochekaat so nezavisnosta na Kosovo. Istovremeno, SAD i EU strahuvaat deka ednostrano proglasuvanje nezavisnost na Kosovo pred srpskite pretsedatelski izbori mozhe da predizvika pobeda na nacionalistichkite i radikalnite sili vo Srbija.
Rojters naveduva deka za 28 i 29 mart e planirano odrzhuvanje "kluchna" sredba vo Slovenija na ministrite za nadvoreshni raboti na EU. Unijata kje pocheka da pominat pretsedatelskite izbori vo Srbija, a Prishtina vednash po formiranjeto na kosovskata vlada kje pochne da go primenuva planot na Marti Ahtisari za nadgleduvana nezavisnost. Vlastite vo Belgrad vo megjuvreme go smenile stavot deka nema vrska megju priblizhuvanjeto na Srbija kon EU i reshavanjeto na kosovskiot status. Srpskiot premier Voislav Koshtunica naglasil deka ako EU ja saka Srbija vo Unijata, mozhe da ja dobie samo kako celina, zaedno so Kosovo vo nejzinite granici. EU i SAD vo Sovetot za bezbednost na ON ja otfrlija predlog-rezolucijata na Rusija za prodolzhuvanje na pregovorite megju Belgrad i Prishtina za idniot status na Kosovo.

Srbija pobrzo kje vleze vo EU ako go dade Kosovo

Liderite na Evropskata unija kje i' ponudat na Srbija brzo vleguvanje vo blokot za da se smirat tenziite na Balkanot poradi aspiraciite na Kosovo za nezavisnost. Belgrad gi otfrli sugestiite deka ovoj poteg treba da bide kompenzacija za pretstojnata zaguba na albanskata pokraina. Srpskiot minister za nadvoreshna politika Vuk Jeremikj insistirashe deka takva spogodba ne doagja predvid. "Toa bi bil nepristoen predlog, a evropskite lideri se pristojni lugje, tie ne dadoa takva ponuda", izjavi Jeremikj.
Eden den po potpishuvanjeto na dogovorot so koj se reshi dolgogodishnata institucionalna kriza vo blokot, liderite na EU go svrtea vnimanieto kon predizvicite shto gi nosi Balkanot - koj e test za stremezhite na EU da ja zajakne nadvoreshnata politika - globalizacijata i imigracijata. Mozhe da se sluchi na Srbija da i' se ponudi zabrzan pat za vleguvanje vo EU otkako kje gi ispolni uslovite za da potpishe dogovor za bliska sorabotka. "Sovetot na Evropa e uveren deka napredokot na patot kon EU, vkluchuvajkji go i statusot na zemja kadidat, mozhe da se zabrza", pishuvashe vo nacrt-kominiketo od evropskiot samit.

BOSNA

Trieset i tri godini zatvor za srpski general

Hashkiot tribunal go osudi na 33 godini zatvor poraneshniot srpski general Dragomir Miloshevikj "poradi teroriziranje na civilno naselenie vo 1994 i 1995 godina", za vreme na opsadata na bosanskiot glaven grad Saraevo. Sudiite go proglasija Miloshevikj za vinoven po obvienenieto deka vrshel teror, ubistva i napadi vrz civili pri komanduvanjeto so Romaniskiot korpus na armijata na bosanskite Srbi. Spored organizaciite za zashtita na chovekovite prava, rechisi 12. 000 civili, od koi 1. 500 deca, zaginale za vreme na 44-mesechnata opsada na Saraevo.

Radovan Karadzhikj kontaktira so semejstvoto

Rafi Gregorijan, zamenik na visokiot pretstavnik na megjunarodnata zaednica vo BiH, tvrdi deka ima dokazi za toa deka Radovan Karadzhikj, koj e obvinet za voeni zlostorstva, kontaktira so svoeto semejstvoto. "Karadzhikj odrzhuva kontakti so svoeto semejstvo, poradi shto odredeni chlenovi vo 2003 godina bea staveni na crniot spisok na SAD. Vrz osnova na informaciite shto gi dobivme pri pretresite, imame soznanija i za toa deka chlenovi na semejstvoto lichno se sretnale so Karadzhikj", naglasi Gregorijan. Toj potencira deka semejstvoto mozhe da dade informacii shto kje pomognat za apsenje na Karadzhikj i za negovo izveduvanje pred Tribunalot vo Hag.

Vahabiti i' se zakanuvaat na rezhiserka

Vahabiti preku nekolku internet-forumi sekojdnevno i' se zakanuvaat na saraevskata rezhiserka Jasmila Zhbanikj poradi filmot shto planira da go snimi za niv vo slednata godina. Na eden forum na rezhiserkata i' se upateni duri i smrtni zakani. Nejziniot soprug Damir Ibrahimovikj, koj e i producent na noviot film na Zhbanikj, istaknuva deka poradi momentnata politichko-bezbednosna situacija vo BiH ne smee da se ostane gluv na vakvite zakani. "Nerazumno e toa shto nekoi zboruvaat i pishuvaat, a ne znaat za kakov film stanuva zbor. Scenarioto i filmot se' ushte ne se zavrsheni. Praktichno se' ushte ne sme pochnale i ne znaeme kako kje ispadne se' na krajot, a vekje imame zakani", izjavi Ibrahimovikj.

BOSANSKIOT "GUBERNATOR" TVRDI:

BiH ne e zalozhnik na Kosovo

Bosna i Hercegovina ima svoi problemi i predizvici i ne e zalozhnik na idniot status na Kosovo, izjavi visokiot pretstavnik na megjunarodnata zaednica za BiH Miroslav Lajchak po sredbata so srpskiot pretsedatel Boris Tadikj. "Ne postoi niedna prichina da se meshaat BiH i Kosovo, no sepak ne mozham da go ignoriram faktot deka Kosovo e del od regionot i pridonesuva za sozdavanje na odredena atmosfera", reche Lajchak, potencirajkji deka idninata na BiH e vo racete na bosanskite politichari i deka idninata na Republika Srpska voopshto ne e sporna, a nejziniot segashen status vo ramkite na BiH nema da se izmeni. Komentirajkji go istrazhuvanjeto na javnoto mislenje vo RS spored koe 66 otsto od gragjanite bi sakale na referendum da se izjasnat za idniot status na entitetot, Lajchak reche deka toa e "opasen politichki i socioloshki inzhenering, koj e neprifatliv".

Bosna deportirashe Alzhirec koj obuchuval mudzhahedini

Bosanskite vlasti go deportirale Alzhirecot Atau Mimun otkako bile iscrpeni site zakonski mozhnosti toj i natamu da ostane vo Bosna i Hercegovina, bidejkji prethodno mu beshe odzemeno drzhavjanstvoto. Mimun, koj vo 1994 godina dobil drzhavjanstvo na BiH vrz osnova na odlukata na togashnoto MVR na BiH, bil najden vo Teshanj, kade shto se ozhenil. Spored izjavata na direktorot na Sluzhbata za rabota so stranci Dragan Mektikj, bilo oceneto deka toj ja zagrozuva nacionalnata bezbednost i poredokot na BiH i deka se veruva deka e povrzan so "lugje koi se sledat poradi teroristichki aktivnosti". Spored bosanski mediumi koi se povikuvaat na podatoci na razuznavachko-bezbednosnite agencii, Mimun vo 1992 godina doshol vo BiH zaedno so Abdulkadir Brahimi, i toa od Pakistan. Dvajcata Alzhirci bile instruktori za obuka na mudzhahedini.

SLOVENIJA

Rupel i' se zakani na Hrvatska

Ministrite za nadvoreshni raboti na zemjite chlenki na Evropskata unija ja povikaa Hrvatska da ne go primenuva Zashtiteniot ekoloshko-ribolovniot pojas se' dodeka ne se najde zaednichko reshenie. Slovenechkiot minister za nadvoreshni raboti Dimitrij Rupel predupredi deka Hrvatska mora da go ispolni vetenoto, ili vo sprotivno bi mozhelo da dojde do blokada na pregovorite vo nekolku poglavja. Tie poglavja bi se odnesuvale na ribarstvoto, zhivotnata sredina, pravdata, slobodata, nadvoreshnata bezbednost i sigurnosnata politika.

HRVATSKA

Pedofil izel kjotek od sestrata na negovata zhrtva

Hrvatskiot pedofil Ivan Shimikj (72), koj bil faten kako bludnichi vrz 12-godishnata kjerka na negovi prijateli, bil pretepan od sestrata na negovata zhrtva. Sestrata na devojcheto go zateknala Shimikj i, zgrozena od toj chin, vednash pochnala da go tepa so remen, po shto pedofilot izbegal, za podocna policijata da go fati. Pedofilot bil prijatel so semejstvoto na napadnatoto devojche i chesto gi posetuval. Koga devojcheto bilo samo, Shimikj mu se zakanil deka kje go pretepa ako ne se sobleche golo. "Ne sakam toj bolen pedofil vekje da izleze na ulica. Mislam deka mojata sestra ne e edinstvenata nastradana i policijata ni zablagodari shto go prijavivme sluchajot i mu stavivme kraj. Od porano se somnevavme deka e takov", izjavi sestrata.

BUGARIJA

Zatvorskiot "cimer" na medicinskite sestri go tuzhi Gadafi

Palestinskiot lekar Ashraf Alazhuzh, koj pomina povekje od osum godini vo zatvor vo Libija so pette bugarski medicinski sestri, podnese tuzhba protiv libiskiot lider Moamer el Gadafi vo koja go obvinuva za machenje. Vo tuzhbata palestinskiot lekar se povikuva na Megjunarodnata konvencija protiv torturata od 1984 godina, shto ja ratifikuvaa i Francija i Libija. Alazhuzh i bugarskite medicinski sestri bea osudeni na smrt po presudata deka namerno inficirale 460 libiski deca so HIV. Bea oslobodeni vo juli, po dolgi pregovori so pretstavnicite na EU i po intervencijata na francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi, koj ja isprati vo taa misija svojata togashna zhena Sesilija.

PORADI DUSHEVNA BOLEST

Monstrumot od Jabukovac e osloboden

Sudot vo Negotin go oslobodil Nikola Radosavljevikj (39), koj vo juli godinava vo srpskoto selo Jabukovac ubi devet lica, bidejkji vo momentot koga gi izvrshil zlostorstvata bil nepresmetliv. Zamenikot javen obvinitel mu odredil merka lekuvanje vo psihijatriska ustanova od zatvoren tip. Spored veshtacite, Radosavljevikj boleduval od trajna dushevna bolest paranoidna psihoza. Pred da go izvrshi masakrot toj se zhalel deka ne mu e dobro i tvrdel deka majkata na soprugata na negoviot brat Anika Chogikj frlila magija vrz nego. Toj porano bil lekuvan od dushevni bolesti vo Belgrad i vo Viena, kade shto rabotel. Na denot na masakrot ubiecot prvo ja pretepal svojata sopruga Jelena, pa potoa so lovechka pushka pochnal da puka vo sosedite shto mu se nashle na patot. Posledna zhrtva na Radosavljevikj bila Chogikj. Po devetkratnoto ubistvo toj se upatil na grobishtata, kade shto se obidel da se samoubie pukajkji si vo stomak, no policijata go fatila.

Otkrieni grobovi na stotina albanski sveshtenici

Najmalku 100 grobovi na verski velikodostojnici se otkrieni vo albanskiot grad Korcha pri iskopuvanjeto na zemjishte za izgradba na sporska sala za edno uchilishte vo neposredna blizina na mitropolijata. Vladikata Ilija Kotnani od eparhijata na Korcha vednash pobaral da se zaprat iskopuvanjata. Toj tvrdi deka mestoto kade shto se gradi sportskata sala e crkoven imot, koj i' bil vraten na Crkvata vo 1994 godina, no samo na hartija. Od 1460 do 1800 godina vo nejziniot dvor bile pogrebani povekje od sto sveshtenici, dodeka podolu od crkvata se naogjale i gradskite pravoslavni grobishta.

Zejtin od idninata

Top-skandal vo Bosna i Hercegovina, so mozhni tragichni posledici, e izmamata so fantomskoto maslo za jadenje koe denovive se pojavi vo prodavnicite, a na chija etiketa pishuva deka e proizvedeno vo nepostojna drzhava - i toa vo slednata godina! Stanuva zbor za maslo shto e "proizvedeno" na 1 januari 2008 godina, i toa vo Chehoslovachka, drzhava koja ne postoi od 1993 godina! Dosega nevidenata izmama se sluchila otkako vladata na Federacijata BiH reshila da plasira na pazarot 200. 000 litri maslo od stokovite rezervi, so cel da go ublazhi nekontroliraniot porast na cenite na ovoj strategiski prehranben artikl. Seto ova predizvika revolt megju gragjanite na BiH koi so pravo baraat odgovori za sostavot i potekloto na "masloto na idninata" - "dali stanuva zbor za nekakov falshiv proizvod so pominat rok na traenje koj e opasen po nivnoto zdravje i kako e voopshto mozhno takvo gjubre da se pushti vo maloprodazhba?"

Bugarski kriminalci kupuvaat politichari

Organizirani kriminalni grupi vo Bugarija "kupuvaat" politichari, sudii i drzhavni sluzhbenici za da go legaliziraat biznisot i da zemat pod svoja kontrola bogati pazari, soopshti Centarot za istrazhuvanje na demokratijata. CSD soopshti deka kriminalnite grupi potroshile okolu 150 milioni do 200 milioni leva (113 do 150 milioni amerikanski dolari) za gi kupat glasovite na lokalnite izbori vo oktomvri. "Vakva opshta, masovna kampanja na kupuvanje glasovi dosega se nema slucheno vo Bugarija", izjavi Tihomir Bezlov od CSD na pretstavuvanjeto na izveshtajot. Evropskata unija, chija chlenka Bugarija stana vo januari, se zakani deka nema da gi dade finansiite shto bea nameneti za Sofija ako ne ja podobri borbata protiv kriminalot i korupcijata.

Site Grci vo shtrajk

"Vo shtrajkot i vo protestite pred Parlamentot vo centarot na Atina uchestvuvaa site Grci", izjavi pretsedatelot na Generalnata konfederacija na rabotnicite na Grcija Janis Panagopulos.
Mobilizacijata beshe opshta, uchestvuvaa okolu 100. 000 pravnici, lekari, inzheneri, novinari i drugi mediumski rabotnici koi na vladata i' pratija najsilna poraka za poslednive tri godini.

ALBANIJA

Zhiveat vo mrak, ama isporachuvaat struja za Kosovo

Iako samata se soochuva so teshka energetska kriza, Albanija denovive go spasuva Kosovo od nedostig na struja, shto nastana poradi srpskata blokada vo isporakata na elektrichna energija, pishuva vesnikot Shekuli. "Za da se ublazhi sostojbata vo Kosovo, Albanija isporacha nekolku milioni kilovatchasovi elektrichna energija", potvrdi Remzi Shahini, direktor na kosovskata elektrokorporacija. Iako obilnite vrnezhi gi napolnija veshtachkite akumulacii, drastichnite restrikcii vo Albanija prodolzhuvaat - od 4 chasa vo Tirana do 17 chasa vo selata.