|
 ZAGUBENI EVROPSKI BITKI
Sporot za imeto vleze vo site dokumenti na EU!
Makedonija ne dobi datum za pregovori od EU, no zatoa dobi ushte eden chuvstvitelen problem povekje. Grcija go nametna sporot za imeto vo site dokumenti na site nivoa vo Unijata. Ova e epilog od ministerskiot sostanok na EU vo Brisel, na koj progresot na zemjite od Zapaden Balkan beshe edna od temite za rasprava. Makedonija vo zavrshniot dokument ne samo shto ne dobi preporaka za zapochnuvanje pregovori, tuku ne dobi ni pozitivna ocena shto bi asocirala deka takvo neshto mozhe da se ochekuva narednite shest meseci!
Vo zakluchocite od ministerskiot sostanok stoi deka Makedonija napravila nekakov progres, no Brisel zhali poradi toa shto poradi vnatreshnite politichki tenzii bile odlozheni reformite, a instituciite se defokusirale od evrointegracijata kako prioritet. Ministrite baraat od politichkite partii vo Makedonija da go prodlabochat politichkiot dijalog, da gi podobrat megjuetnichkite odnosi i da gi zabrzaat reformite vo sudstvoto, javnata administracija i policijata, da ja zasilat borbata protiv korupcijata, da go reshavaat problemot so nevrabotenosta i da ja podobrat biznis-klimata.
Zakluchocite se refleksija na izveshtajot na Evropskata komisija za Makedonija, vkluchuvajkji go i delot za problemot okolu imeto, koj ovoj pat e poblag vo odnos na toa shto vo noemvri go poracha Brisel, no kje bide prvo spomenuvanje na sporot vo oficijalen dokument od samit na EU. Sovetot na EU ja povikuva makedonskata Vlada da vlozhi obnoveni napori, so konstruktiven pristap, za da se najde dogovoreno i zaemno prifatlivo reshenie na sporot okolu imeto so Grcija, pod pokrovitelstvo na ON, so koe kje se pridonese za regionalnata stabilnost i dobrososedskite odnosi. (Utrinski vesnik)
 Karamanlis predlozhil - Nova Makedonija, Gruevski odbil
Grchkiot premier Konstantin Karamanlis na samitot na liderite na narodnite partii vo Brisel mu ponudil na premierot Nikola Gruevski imeto na drzhavata da bide Nova Makedonija. Gruevski, po liderskata sredba negirashe deka voopshto razgovaral so grchkiot premier, tvrdejkji deka imeto samo bilo spomenato, no ne se sluchilo nishto specijalno. Spored ona shto se doznava, situacijata bila sosema obratna. Prashanjeto za imeto go otvoril pretsedatelot na grupata na narodnite partii, Vilfred Martens, so shto mu dal mozhnost na Karamanlis pred drugite evropski lideri da glumi konstruktivnost, predlagajkji ime koe spored arshinite na Atina e golem kompromis. Gruevski go odbil predlogot, a spored zborovite na hrvatskiot lider Ivo Sanader, izjavil deka kje se napravat dopolnitelni napori toj problem da se reshi. Na takviot odgovor Karamanlis pochnal da se zakanuva deka, ako ne se prifati nivniot predlog, Atina kje go sprechi priemot na Makedonija vo Alijansata. - Vo diskusijata beshe spomenato imeto. Ne beshe neshto specijalno. Mojata cel beshe da se vidam so kolegite od EU i da im go prezentiram progresot vo Makedonija, da im gi prezentiram novite momenti i da im kazham deka ochekuvame slednata godina da bidat valorizirani na nekoj nachin, vo NATO i vo EU, izjavi Gruevski po sredbata. - Bi bilo shteta ako Makedonija ne ja iskoristi prilikata i ne stane chlenka na NATO, zaedno so Hrvatska, izjavi rezignirano Sanader.
 UCENA
NATO ili imeto???
Odamna imam ukazhano, i toa ne e tajna, deka rechisi na povekjeto sredbi vo poslednite shest do sedum meseci, osobeno onie od neoficijalen ili privaten karakter, otvoreno ni se kazhuva deka od nas se bara da najdeme kompromis so Grcija. Duri ni se sugeriraat i iminja kako Nova Makedonija, Republika Makedonija - Skopje, Gorna Makedonija, Severna Makedonija... Se toa e vo privatni razgovori, iako se so najvisoki politichari od Evropa. Tie toa obichno go pravat dobronamerno, velat deka gledaat shto se sluchuva, shto najavuva drugata strana i sugeriraat, no potoa, jas im ja objasnuvam sushtinata na problemot. Na nekoj nachin, kulturno im gi objasnuvam argumentite od nasha strana. Se nadevam deka kje uspeeme vo toa objasnuvanje ne samo kaj niv, tuku i kaj Grcija i deka vo razgovorite shto pretstojat kje uspeeme da go nadmineme ovoj problem, izjavi premierot Gruevski.
PREDLOG NA LJUBCHO GEORGIEVSKI
Da prifatime "Severna Makedonija!"
 Poraneshniot makedonski premier Ljubcho Georgievski, vo kolumna objavena vo nedelnikot Fokus, predlaga Makedonija da go prifati imeto Severna Makedonija.
- Godini po red gi slushame istite tezi deka imeto e problem na Grcija (a nie se vikame BJRM), deka nema da pregovarame za imeto zatoa shto toa e sveta rabota (a 15 godini pregovarame). Ako se tochni informaciite deka Grcite bile podgotveni da prifatat ime "Severna Makedonija", dogovorot bi znachel deka Makedonija go zadrzhuva ustavnoto ime vo bilateralnite dogovori, a promenata na imeto bi se odnesuvala samo pri opshtenje so megjunarodnite organizacii toa ime da e "Severna Makedonija". Lichno smetam deka ova e najpovolnata mozhnost shto dosega ja imame dobieno - ocenuva Georgievski.
Toj go posochuva poraneshnoto drzhavno rakovodstvo od Kiro Gligorov, Branko Crvenkovski, Stojan Andov, Stevo Crvenkovski i Ljubomir Frchkoski, kako i makedonskite mediumi, za promenata na imeto vo BJRM, za koe veli deka kje ni ostane i vo slednite 15 godini. Spored Georgievski, odlukata za preimenuvanje na aerodromot vo Skopje vo Aleksandar Veliki bila "neverojatno glupava" i im ovozmozhila na Grcite da obvinat deka prvi sme ja prekrshile Privremenata spogodba za imeto. Georgievski ocenuva deka Makedoncite begale od svojata etnichka pripadnost, od Miladinovi, Prlichev, Krchovski, Delchev i Gruev, poradi shto bilo prifateno kulturnoto nasledstvo na antichka Makedonija, shto sega pretstavuva problem za Grcija. Spored poraneshniot premier, vlezot vo NATO ne zavisi od sporot za imeto ili od reformite shto gi pravi Makedonija, tuku od politichka odluka "direktno povrzana so nacionalnata kauza na golema Albanija".
 BAKOJANI I PREGOVARACHOT VASILAKIS NE SE OTKAZHUVAAT OD VETOTO ZA NATO
Grcija sega ima najgolema sila za pregovori!
- Problemot so imeto na FIROM treba da se reshi sega, izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani pred grchkite parlamentarni komisii za nadvoreshna politika i evropski prashanja. Spored nea, vo momentov, pred Samitot na NATO vo Bukuresht od koj Makedonija ochekuva pokana za chlenstvo, Atina ima najgolema sila za pregovaranje.
- Sega e vreme da se zatvori prashanjeto za imeto na Skopje. Sega, koga postoi konkretna stimulacija. Ako ostavime ova prashanje da go reshi zhivotot, toa kje bide na nasha shteta - istaknala sheficata na grchkata diplomatija.
Nejzinata zakana ushte pootvoreno i pobezobrazno ja doobjasni grchkiot pregovarach Adamandios Vasilakis, vo govor po povod 50-godishninata od Makedonskiot univerzitet vo Solun. Spored nego, vistina e deka nema rok za zavrshuvanje na pregovorite megju Atina i Skopje za imeto, no "postoi rok za vleguvanje na Makedonija vo EU i NATO".
- Tezhneeme kon reshenie bez pobednici i porazeni. Ona shto najmnogu ne interesira e stabilnosta vo regionot i poddrshka na nashite interesi. Ako interesite na Grcija ne dozvoluvaat uchestvo na taa drzhava vo nekoja megjunarodna organizacija, togash taa nema ni da vleze" - izjavil grchkiot diplomat, prenesuvaat grchkite vesnici.
A deka interesite i silata se glavnite argumenti na koi se potpira Grcija vo sporot, namesto silata na argumentite i principite, potvrduva i makedonskiot pregovarach Nikola Dimitrov. Dokaz za toa, spored nego, e i zavrshnoto kominike na ministerskata sredba na zemjite-chlenki na NATO, vo koe Grcija uspea da vmetne odredba so koja od Makedonija se bara "obnoveni napori za naogjanje zaemno prifatlivo reshenie za prashanjeto na imeto".
- Ovie poraki, paradoksalno, impliciraat deka Makedonija ne e dobar sosed bidejkji odbiva da ja iseche grankata na koja sedi - da se soglasi so promena na imeto. A dobriot sosed se zakanuva deka povtorno kje postavi prechka. Ovoj pat na patot kon chlenstvoto vo NATO, ignorirajkji ja Privremenata spogodba. Makedonija ne e konstruktivna, iako nachelno go prifati posledniot konkreten predlog na posrednikot i se soglasuva da pristapi vo chlenstvo pod privremeno ime. Drugata strana e konstruktivna, iako go odbi toj predlog, se vrati na prethodniot i otvoreno najavuva deka nema da ja pochituva Privremenata spogodba?!, pishuva Dimitrov, vo svojata kolumna vo Dnevnik.
Toj sepak se nadeva deka opshtiot regionalen, evropski i evroatlantski interes za stabilen Balkan, koj ne mozhe da se zamisli bez stabilna Makedonija, kje bide pomokjen od grchkiot interes vo Bukuresht. (Vecher)
 PREDLOG NA MILOSHOSKI
Makedonsko-grchka komisija za istorijata
Makedonija i predlaga na Grcija da formiraat meshovata obrazovno-istoriska komisija, izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski vo intervjuto za radioto Glas na Amerika. Ova e edna od inicijativite za koi Miloshoski ochekuva pozitiven odgovor od Grcija. - Komisijata bi imala zadacha da gi razgleda istoriskite ili obrazovnite knigi i vo dvete drzhavi, poglavjata vo koi dvete zemji mozhat da najdat poshiroka zaednichka osnova za spodeluvanje na nasheto blisko i podalechno minato, neshta shto treba da ne povrzuvaat shto povekje" - veli makedonskiot minister. Toj dodavaa deka vo Vashington ja istaknal i vtorata inicijativa za vospostavuvanje dinamika na visoki oficijalni sredbi megju politicharite od dvete zemji. Direktnite politichki kontakti pomegju dvete zemji rechisi se celosno zamrznati, ako se iskluchi sredbata na Miloshoski i negovata koleshka vo Grcija, Dora Bakojani lani vo ON, na marginite na Generalnoto sobranie. (Dnevnik)
 MPC
Kje reagirame na sekoj obid za promena na imeto
- Makedonskata pravoslavna crkva najzhestoko kje reagira na sekoj obid na drzhavnite vlasti za promena na imeto, a toa nema da go prifati ne samo MPC, tuku i makedonskiot narod, zatoa shto e obezlichuvanje koe nema pravo nikoj da go napravi. Ova vo nedelata vo Ohrid go istakna portparolot na MPC, Mitropolitot debarsko-kichevski g. Timotej.
- Makedonskiot narod ima svoe ime - makedonski, ima svoja drzhava koja se vika Republika Makedonija i nema prichina za nikakvi otstapuvanja ili prifakjanje na nekakvi asocijacii koi kje ne napravat bezimeni reche g. Timotej.
Poslednite pritisoci za promena na ustavnoto ime na Makedonija koi doagjaat od nekoi desnicharski partii od Evropa, za Timotej "ne se nishto novo, bidejkji takvite obidi se poznati i od nashite sosedi i za nas se neprifatlivi". (TV A1)
 SOBRANIE
Rezolucija za pravata na decata-begalci
Sobraniskata Anketna komisija za zashtita na slobodite i pravata na gragjaninot na poslednata sednica ja utvrdi potrebata od donesuvanje rezolucija na Sobranieto, so koja kje i se ukazhe na Vladata za merkite koi e potrebno da gi prezeme za zashtita na pravata na Makedoncite proterani za vreme na Gragjanskata vojna vo Grcija. Pretsedatelot na Komisijata, Meri Mladenovska-Gjorgjiovska, istakna deka so rezolucijata od Vladata se bara da ja kompletira dokumentacijata za begalcite vo funkcija na institucionalno i pravno izdrzhano istapuvanje vo procesot na ostvaruvanje na nivnite imotni prava pred nadlezhnite organi vo Grcija i megjunarodnite organizacii. Pretstavnikot na Zdruzhenieto na decata-begalci od Egejskiot del na Makedonija, Gjorgji Donevski, reche deka se soglasuva so baranjata od rezolucijata, naglasuvajkji deka po 60 godini ova e prv konkreten chekor za reshavanje na nivniot problem. (MIA)
 EVROPSKI PARLAMENT
Dobrite vesti od Makedonija doagjaat predocna!
Napredokot na Makedonija, za koj vo Evropskiot parlament vo Strazbur dojde da izvesti mini-sobraniskata delegacija, dojde predocna za toa da stoi vo izveshtajot za napredokot ili zastojot na Makedonija na patot kon EU. Evropratenicite koi se sretnaa so Tito Petkovski i Aleksandar Spasenovski bea prijatno iznenadeni od ednoglasnite odluki na Sobranieto okolu formiranjeto na Nacionalniot komitet za evrointegracii ili ednoglasnoto donesuvanje na rezolucijata po povod izveshtajot na Evropskata komisija, kako i od donesuvanjeto na kluchnite zakoni za Javnoto obvinitelstvo, za Sovetot na javni obviniteli, za reformite vo pravosudstvoto, za Zakonot za etnichkite zaednici, ili za prezemenata obvrska na Komisijata za evropski prashanja site preostanati devetnaeset zakoni da bidat apsolvirani.
- Znachi, edna sosema nova atmosfera od ona shto beshe pred desetina- petnaeset dena vo Makedonija, veli Petkovski.
No, evropratenicite izrazuvaat zhalenje poradi toa shto napredokot e zabelezhan po usvojuvanjeto na izveshtajot na Evropskata komisija, vrz koj se vtemeleni i zakluchocite na Evropskiot sovet. - Sega e predocna da se izmeni neshto, velat tie. Napredokot za koj zboruvaa nivnite kolegi od Makedonija, kje bide zemen predvid vo idniot izveshtaj, znachi duri po edna godina.
Makedoncite ne treba da im se lutat na Komisijata, Sovetot i na EU, nivna e greshkata shto se najdoa povtorno vo nezadovolitelna situacija. - Makedonskite politichari ne si ja sfatija seriozno rabotata, treba da se znae deka ne mozhe da se vleze vo EU samo so sedenje so skrsteni race i chekanje da se stane chlen na Unijata, veli Doris Pak. Postignatiot napredok vo zakonodavnata oblast sega kje bide ocenuvan i spored nachinot kako kje bide sproveden na delo i, se razbira, sproveduvanjeto na Ohridskiot dogovor.
Intenziviranjeto na posetite na makedonskite parlamentarci na Brisel i na Strazbur se dobredojdeni za prodavanjeto na "makedonskata prikazna", bidejkji evropratenicite zapochnaa da rabotat na noviot izveshtaj za napredokot na Makedonija na patot kon EU. Prvata verzija od izveshtajot se ochekuva do krajot na dekemvri ili januari da bide podnesena pred Komisijata za nadvoreshna politika na Parlamentot. Evropratenicite pri sredbite so nivnite kolegi od Makedonija zabelezhale deka vo sobraniskata delegacija se naogjaat samo pretstavnici na vladinata koalicija. Im bilo odgovoreno deka toa e poradi tehnichki prichini, poradi kratkoto vreme za podgotvuvanje na posetata na Strazbur. Od druga strana, na posledniot meshovit komitet EU/Makedonija odrzhan pred desetina dena vo Brisel dobro se pokazhalo deka site makedonski politichari, bez razlika na partiskata pripadnost, go imaat kako prioritet priblizhuvanjeto kon EU.
(Spored Utrinski vesnik)
MILOSHOSKI:
Proshiruvanjeto na NATO e uspeh i na SAD
Zaednichka cel na SAD i na Republika Makedonija e zemjite chlenki na Jadranskata povelba, Albanija, Makedonija i Hrvatska, da bidat najdobro podgotveni za dobivanje pokani za chlenstvo vo NATO na samitot vo Bukuresht vo 2008 godina, konstatiraa ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski i Dzhejms Dzhefri, zamenik sovetnik za nacionalna bezbednost na pretsedatelot Dzhordzh Bush na sredbata vo Vashington. Tie razgovarale i za reformite vo Makedonija, kako i pridonesot shto Makedonija go dava vo mirovnite misii. - I za Makedonija i za SAD proshiruvanjeto na NATO e ednakvo na uspeh - se soglasile sogovornicite, informirashe MNR.
 NATO-MAKEDONIJA
Ne se ochekuvaat incidenti vo Kosovo
Bezbednosnata situacija vo regionot e stabilna i ne se ochekuvaat pogolemi incidenti vo idnina. Ova e zaednichkata ocena na ministerot za odbrana Lazar Elenovski i na komandantot na NATO-silite na Kosovo, general Ksavier de Mamak, dadena vo izjavite po zavrshuvanjeto na sredbata vo Skopje. Komandantot Mamak posochi deka kako i dosega, taka i vo idnina silite na NATO kje se trudat da gi odrzhat stabilnosta i bezbednosta na site gragjani na Kosovo, bez razlika na nivnata nacionalna ili verska pripadnost. Toj go informiral ministerot Elenovski deka dvata procesa shto se odvivaat na Kosovo, politichkiot vo ochekuvanjeto na formiranje na novata vlada i reshavanjeto na statusot, se dvizhat vo vistinskata nasoka. - Iako se ochekuvashe deka 10 dekemvri kje donese problemi, toa e nadminato i jas sum optimist za idniot razvoj na ovoj proces, koj e vo racete na politicharite i diplomatite. Kako vojnik jas sum nadvor od toj proces. Moja grizha e da se obezbedat stabilnost i bezbednost na Kosovo i mislam deka dosega toa go pravam dosta uspeshno - izjavi Mamak.
Osobeno beshe naglasena logistichka poddrshka shto Makedonija mu ja dava na NATO od 1999 godina navamu. Nie iskazhavme podgotvenost i za ponatamoshna sorabotka - reche ministerot Elenovski po sredbata so komandantot Mamak.
NATO – EU
Sredba na makedonskite diplomati
Nastanite shto ja ochekuvaat Makedonija vo 2008 godina vo odnos na integracijata vo EU i vo NATO, aktivnostite shto treba da gi sproveduva i nasokite na dejstvuvanje na diplomatijata kje bidat glavna tema na godinashniot ambasadorski sovet shto treba da se odrzhi vo Skopje. Po ednogodishna pauza, ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski reshi da svika del od makedonskite ambasadori. Od vtornik do chetvrtok tie kje diskutiraat vo tri razlichni sesii. Spored informaciite od MNR, prvata sesija e za Balkanot, za se shto se sluchuva vo i okolu Kosovo, vtorata sesija treba da bide za NATO i za toa shto treba da go napravi Makedonija vo presret na Samitot vo Bukuresht, na koj se ochekuva pokana za zachlenuvanje, a tretata sesija na ambasadorskiot sovet e za Evropskata unija. Za razlika od poraneshnite ambasadorski soveti, na koi prisustvuvaa site makedonski ambasadori, ovoj pat vo Skopje se povikani ambasadorite shto se vo zemjite-chlenki na NATO i na EU, kako i ambasadorite vo sosednite zemji. Ministerot Miloshoski lani ne go svika ambasadorskiot sovet bidejkji se pokazhalo oti takvite golemi sredbi bile neproduktivni i chinele skapo i najavi reducirani ambasadorski sredbi, za odredeni temi. (Dnevnik)
 SOLOMON PASI:
Regionot ima potreba od Makedonija vo NATO
Chlenstvoto na Makedonija vo NATO kje pridonese za dopolnitelna stabilizacija na Balkanot, za shto site nie vo regionot imame potreba. Ova go izjavi pretsedatelot na Komisijata za nadvoreshna politika na bugarskiot parlament Solomon Pasi, koj e i sovetnik na makedonskata Vlada za integracija na Makedonija vo NATO. Pasi, vo intervju za sofiskata agencija Fokus, sepak, posochi deka vo momentot ima seriozni sushtinski problemi povrzani so evroatlanskata integracija na Makedonija, koi treba da se reshat. - Edno od prvite koi se ochekuva da bidat resheni, e prashanjeto za razlikite za imeto so Grcija, za shto vo poslednite nekolku meseci smetam deka ima zasileno dejstvuvanje od Atina, izjavi Pasi i izrazi rezerva za nachinot na koj kje se reshi ova prashanje. Spored nego, SAD pridavaat golema vazhnost za vlez na Makedonija vo NATO, na shto osobeno treba da se gleda vo kontekst na bezbednosta na regionot i kosovskiot problem.
 LIDERSKA SREDBA
Sudskiot sovet kje se kompletira so Hadzhiahmetagikj
Posledniot chlen na Sudskiot sovet kje bide Naser Hadzhiahmetagikj, na predlog na pretsedatelot Branko Crvenkovski, a Sobranieto kje gi donese preostanatite 14 zakoni od evropskata agenda - se dogovorija pretsedatelite na chetirite najgolemi partii na poslednata liderska sredba. Ne beshe postignat dogovor za baranjata na DUI za zakonite za jazicite i za statusot na pripadnicite na poraneshnata ONA, na nivnite semejstva i na voenite invalidi od konfliktot vo 2001 godina. Za ovie temi ima spor megju DUI i DPA.
"Iako postoeshe razmisluvanje deka predlogot na Crvenkovski ne e dobar, sepak popushtivme Hadzhiahmetagikj da bide chlen na Sudskiot sovet. Ovaa tochka kje se stavi na sobraniska sednica zaedno so predlozite za drzhaven revizor. Treba da prodolzhat razgovorite za evropskite zakoni, bidejkji opozicijata ima ushte nekoi zabeleshki" izjavi Nikola Gruevski.
Pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska go povtori stavot deka ochigledno postoi "majski dogovor" megju Gruevski i Ali Ahmeti i deka treba da se vidi shto sodrzhi toj dogovor. "Na ovaa sredba se potvrdi deka vo Sobranieto chekaat na usvojuvanje samo 18 evropski zakoni, od koi za 14 sega dadovme zeleno svetlo", izjavi Shekerinska. (Vreme)
VLADATA SE POPISHMANI
Konfuzija okolu Etichkiot kodeks
Etichkiot kodeks shto e namenet za najvisokite funkcioneri predizvika vistinska konfuzija vo javnosta. Vladata go razgleda dvapati, go usvoi, pa go povleche. Vakviot razvoj na nastanite e zachuduvachki zatoa shto vladata najnapred promovira eden del od sodrzhinata na usvoeniot kodeks, za nekolku dena podocna, od nejasni prichini, da se premisli i da objavi deka celosno kje go revidira. Spored objasnuvanjata od vladata, za takviot chekor imalo potreba poradi "protivustavnosta na odredbite od kodeksot" shto gi sugerirale ekspertite, akademskata zaednica, mediumite, instituciite i politichkite partii. "Finalnata verzija na Etichkiot kodeks koja pominala na sednica na vladata ne sum ja dobil, pa zatoa ne mozham ni da ja komentiram. Osven toa shto mozhev da go slushnam od mediumite, nemam precizni informacii za toa dali dokumentot pretrpel nekakvi korekcii i vo koi delovi. Iznenaden sum od toa shto vladata dvapati se sostanala za da gi razgleda odredbite, no kategorichno tvrdam deka nitu edna ne e vo sprotivnost so Ustavot", izjavi profesorot na Pravniot fakultet Borche Davitkovski, koj uchestvuvashe vo podgotovkata na kodeksot. Vo mnogu shturoto objasnuvanje vladiniot glasnogovornik se obide da gi objasni motivite poradi koi vladata reshila da ja povtori celata postapka za donesuvanje na Etichkiot kodeks. "Dokumentot povtorno kje bide razgledan vo site fazi na vladinoto odluchuvanje pred da bide promoviran konechniot tekst", veli vo pismenata izjava za mediumite Ivica Bocevski. (Utrinski vesnik)
MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA SE OTKAZHALO OD AMERIKANSKITE VOJNICHKI CHIZMI
Tito saka da ja skara Makedonija so SAD?
Ministerstvoto za odbrana neodamna kupilo poskapi i ponekvalitetni chizmi za vojnicite vo misiite vo Irak, Avganistan i Bosna i Hercegovina, obvinuvaat vraboteni vo Ministerstvoto koi sakaa da ostanat anonimni. Dosega se nabavuvale vojnichki chizmi od renomiranata amerikanska firma Bates, po cena od 6. 300 denari, a sega se nabavile chizmi so neproveren kvalitet, po cena od 9. 000 denari. Tenderot go dobila firmata Splendor Mak, registrirana na 18 oktomvri ovaa godina, neposredno pred objavuvanjeto na tenderot, od stranski drzhavjanin. Spored niv, ova i ne e tolku banalna nabavka kako shto izgleda na prv pogled. Tie duri smetaat deka ovaa postapka na ministerot za odbrana Lazar Elenovski i na negovite potchineti mozhe seriozno da ja zagrozi poddrshkata od SAD pred samitot na NATO vo april, koga Makedonija ochekuva pokana za chlenstvo. "Bates e najgolema kompanija za proizvodstvo na vojnichki chizmi vo SAD, so ogromna mokj i vlijanie, pa ovaa rabota lesno mozhe da stigne i do Pentagon i do Stejt deparmentot. Zatoa glavnoto prashanje e zoshto lugjeto koi se postaveni od Tito Petkovski maksimalno se angazhiraat protiv nashite sojuznici od NATO. Zoshto insistiraat da se raskinat dogovorite so firmite shto distribuiraat sredstva od SAD, a na smetka na toa se zemaat sredstva od drugi drzhavi. Prashanjeto e dali NSDP i' vrti grb na Makedonija vo kluchnite momenti za opstanokot", velat izvori vo Armijata.
Od Ministerstvoto za odbrana oficijalno demantiraat deka dosega imale kakvi bilo zabeleshki od amerikanskata ambasada vo vrska so ovaa nabavka. Velat, nabavile interventno samo 100 rala chizmi, a tenderot za nabavka na chizmi za celata Armija se' ushte ne e zavrshen. "So Bates imame uspeshna sorabotka. Ovoj pat ne se nabaveni chizmi od niv zashto se raboteshe za mala interventna nabavka, a Bates gi isporachuva chizmite po 120 dena od narachkata. Nie ne mozhevme tolku da chekame, zashto vojnicite trebashe da zaminat vo misiite", velat od Ministerstvoto za odbrana. Osven amerikanskata armija, chizmi od Bates koristat i povekjeto armii na NATO. (Vecher)
ZASHTITA NA PREMIEROT
Cela cheta go obezbeduva Gruevski
Premierot Nikola Gruevski go shtiti petpati pogolemo obezbeduvanje otkolku poraneshnite premieri. Ova go tvrdi ekspremierot Vlado Buchkovski, koj veli deka nego go shtitele 10 lica vo edna smena, a sega Gruevski okolu sebe ima 28 telohraniteli vo edna smena, povekjeto vraboteni vo MVR. "Povekje od 100 lugje se grizhat za bezbednosta na prviot chovek na vladata", tvrdi i eden poraneshen telohranitel na Buchkovski. Najodgovoren za obezbeduvanjeto na premierot e Dejan Mitevski-Urko, poznat kik-bokser, koj se grizheshe za bezbednosta na Gruevski ushte pred da sedne vo premierskata fotelja. Toj e poraneshen pripadnik na armiskite volci i za nego se zboruva deka e kosopstvenik na agencijata za obezbeduvanje Lupus.
Iako vladata odbi da dade odgovor na prashanjeto od SDSM kolku chini obezbeduvanjeto na premierot, upateni izvori tvrdat deka Mitevski zema plata shto e povisoka od ministerska. "Po doagjanjeto na vlast, Gruevski donese cela garda obezbeduvanje, koja ja vraboti vo Shestata uprava na MVR", tvrdi telohranitelot na Buchkovski.
Vo uredbata za vidovite i stepenite na obezbeduvanje, shto beshe donesena na vladina sednica vo juli godinava, ne e navedeno kolku lugje mozhe da ima vo obezbeduvanjeto na premierot, tuku pishuva deka stepenot na obezbeduvanje zavisi od rangot na lichnostite i od pretpostaveniot rizik.
Od Kabinetot na pretsedatelot Branko Crvenkovski tvrdat deka toj nema privatni telohraniteli, tuku za negovata bezbednost se grizhat lugje od MVR. (Shpic)
PRATENICITE NA DPA SE ZHRTVUVAAT ZA LIDEROT
Tachi e chist, nie sme vinovni za se'!
 Pratenikot na DPA Ruzhdi Matoshi dobrovolno ja prezema celata odgovornost za tepachkite vo Sobranieto, samo za da go spasi likot i deloto na liderot na partijata Menduh Tachi, koj vo izveshtajot na Anketnata komisija se posochuva kako odgovoren za toa shto ja stegnal za raka pratenichkata Teuta Arifi i za toa shto uchestvuval vo fizichka presmetka so pratenici na DUI.
Matoshi i ushte pet drugi pratenici na DPA se potpisnici na shest amandmani, so koi pratenichkata grupa na DPA saka da intervenira vo konechniot izveshtaj za tepachkite.
Pratenicite na DPA za incidentot so Arifi baraat na mesto imeto na Tachi da stoi imeto na pratenikot Matoshi, iako od svedochenjeto na pratenicite Komisijata utvrdi deka nea za raka ja fatil Tachi. Osven toa, za ovoj nastan baraat da se omekne i ocenkata i, namesto tepachka, da stoi deka imalo samo verbalna rasprava.
Za ovoj gest na samozhrtva vo odbrana na liderot Tachi, pratenikot Matoshi ne znaeshe nishto. "Prashajte go Agim Ramadani za tie raboti", ni izjavi Matoshi. Ramadani tvrdi deka idejata na amandmanite e liderot Tachi da se oslobodi od kakva bilo odgovornost, zashto taa ne postoi, i da se predvidi odgovornost za liderot na DUI Ali Ahmeti. Ramadani smeta deka Ahmeti e vinoven poradi toa shto toj den vo Sobranieto povikal telohraniteli koi potoa napadnale novinar. Spored nego, liderot na DUI e odgovoren i za incidentite okolu Sobranieto, shto gi predizvikaa vooruzheni lica koi gi povikal toj. (Vest)
PO INICIJATIVATA NA DUI DA VLEZE VO PREGOVORITE ZA IMETO
DUI go dava imeto - za nezavisno Kosovo?
Demokratskata unija za integracija na Ali Ahmeti go zasiluva pritisokot vrz vlasta, vo obid da izdejstvuva vkluchuvanje albanski pretstavnici vo pregovorite za imeto. Ahmeti se sretna so grchkata ambasadorka Aleksandra Papadopulu, no toa ne e prva takva sredba na koja Ahmeti gi iznesuva svoite baranja da se vkluchi vo pregovorite. Pred shest meseci toj imashe direktna sredba so ministerkata za nadvoreshni raboti na Grcija Dora Bakojani. Od DUI potvrduvaat deka i togash stanalo zbor za imeto, no ne iznesuvaat detali.
Spored DUI, namerata na partijata e samo da ponudi pomosh vo pregovorite za imeto, a negiraat deka zad toa ima odredena zadnina, koja se vrzuva so prashanjeto za Kosovo. Albanskite mediumi dosega povekjepati pishuvaa deka Ahmeti lobira kaj Grcite da go promenat svojot cvrst stav protiv nezavisnosta na Kosovo. Za vozvrat, DUI navodno nudela da se vkluchi vo pregovorite od makedonskata strana, za da mozhe da vlijae vrz tekot na pregovorite koi se od pogolemo znachenje za Grcite od statusot na Kosovo.
Otkako Grcija i oficijalno popushti od svojata poddrshka za Srbija i prifati nezavisno Kosovo, ostavajkji go svojot sojuznik Kipar kako edinstvena zemja od EU shto otvoreno se protivi na nezavisnosta, grchkiot vesnik Ta nea objavi deka za ovaa promena na stavot Atina dobila nadomestok od EU vo vid na poostar stav na Unijata kon Makedonija vo sporot za imeto. Toa se materijalizira i vo zakluchocite za Makedonija na evropskite ministri za nadvoreshni raboti, koi pobaraa reshavanje na site balkanski sporovi so zaemna soglasnost i ja kritikuvaa Makedonija poradi politichkata kriza vo odnosite megju vladeachkite VMRO-DPMNE i DPA i opozicionite SDSM i DUI.
Od DPA velat deka tie go kazhale svojot stav za nemenuvanje na ustavnoto ime na Republika Makedonija. "Promeni vo nashiot stav zasega nema. Toa shto DUI bara vkluchuvanje vo pregovorite treba da go objasnat tie, koi se nivnite interesi vo celata rabota? Dali e toa da imaat pogolemo vlijanie na grchkata politika kaj niv, pa tie vo Makedonija da bidat pomekata strana za reshavanje na sporot so imeto", veli Ruzhdi Matoshi od DPA. Od vladata ne sakaa da go komentiraat ova prashanje.
Ermira Mehmeti od DUI veli deka ne stanuva zbor za prinuda ili revanshizam tuku za poddrshka na Makedonija, bidejkji i Makedoncite i Albancite imaat isti pasoshi i ist tretman pred grchkite carinski sluzhbi. "Insistiranjeto na etnichkite Makedonci da nema albanski pretstavnici vo pregovorite e nivni problem. Prashanjeto so imeto ne mozhe da bide ekskluzivno pravo samo na Makedoncite. Neka soberat hrabrost i neka postavat na kluchnite resori vo MNR ili vo MVR, vo Sobranieto ili vo Vladata lice od albanska nacionalnost i togash kje se pokazhe doverbata", veli Mehmeti. (Vreme)
DUA
Albancite na protesti pred makedonskite ambasadi?!
Albanskata dijaspora vo Danska kje organizira protest pred makedonskata ambasada vo Kopenhagen za da go prekine nasilstvoto kon Albancite vo Makedonija, najavi partijata na Bardulj Mahmuti DUA. Toj istakna deka posetil nekolku zapadnoevropski zemji, vo koi so pretstavnicite na albanskata dijaspora se dogovoril da se organiziraat protesti vo povekje drzhavi vo koi ima ambasadi na Makedonija. "Makedonija so nejzinata praktika za diskriminacija e drzhava shto go drzhi prvoto mesto vo Evropa za krshenje na chovekovite prava. Sopot, Blace i Brest se dokaz na antialbanskata politika na minatata vlada na SDSM i na DUI. Tanushevci, Vaksince i Brodec se vrvot na krshenjeto na site prava od VMRO-DPMNE i DPA", reche Mahmuti.
 NISHTO OD KOHABITACIJATA
Gruevski nema da go slusha Crvenkovski
Premierot Nikola Gruevski nema da prisustvuva na godishnoto obrakjanje na pretsedatelot Branko Crvenkovski. Na denot na govorot, 18 dekemvri, toj kje bide na sluzhben pat vo Ankara, vo Turcija. Premierot kje go pridruzhuvaat vicepremierot Zoran Stavrevski, ministrite Vera Rafajlovska, Mile Janakieski i Adnan Kjahil, kako i direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo. Vo kabinetot na Gruevski ne sakaat da komentiraat dali posetata na Turcija treba da se gleda vo kontekst na kohabitacijata i godishnoto obrakjanje na shefot na drzhavata. Naglasuvaat samo deka taa bila dogovarana koga ushte ne se znael datumot na nastapot na pretsedatelot Crvenkovski vo Sobranieto.
Neizvesno e dali drugite chlenovi na vladata kje prisustvuvaat na obrakjanjeto na Crvenkovski. I pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE ushte nema stav. "Kje imame konsultacii i definitivno kje reshime kako kje nastapime", veli koordinatorkata na pratenichkata grupa Silvana Boneva.
Lani premierot i celata pratenichka grupa na vladeachkata VMRO-DPMNE ne prisustvuvaa na godishnoto obrakjanje na pretsedatelot, shto beshe prviot seriozen signal za megjunarodnata zaednica za loshata kohabitacija megju dvete vodechki politichki lichnosti i funkcii vo drzhavata. Takvoto odnesuvanje beshe zabelezhano i vo izveshatojot na Evropskata komisija za sostojbite vo Makedonija godinava, a podobruvanjeto na megjusebnite odnosi stana i edna od obvrskite za evrointegraciite. (Dnevnik)
VLADATA E VO PANIKA PO POVLECHENATA SHVAJCARSKA DONACIJA ZA PELISTER
Propadnaa milion evra - ministerot e na Bali
 Vladata ne dade nikakov komentar za odlukata na Kancelarijata za sorabotka pri Ambasadata na Shvajcarija da ja povleche donacijata od okolu milion evra za Nacionalniot park Pelister. Odlukata bila donesena zatoa shto Upravniot odbor na NP Pelister nosel odluki shto bile sprotivni na dogovorot za finansiranje, so koj Shvajcarija trebashe da donira okolu milion evra za implementacija na planot za upravuvanje so Parkot. Spored shvajcarskite donatori, sorabotkata bila prekinata poradi toa shto UO na Parkot, bez konsultacija so niv, go smenil direktorot na Parkot, koj bil specijalno obuchen za realizacija na proektot. Neoficijalno doznavame deka premierot Nikola Gruevski ushte nokjta vo vtornikot, koga izleze od pechat izdanieto na Vest za sredata vo koe beshe objavena informacijata za povlekuvanjeto na shvajcarskata donacija, baral povekje informacii od Shvajcarcite.
Od ambasadata rekoa deka nemalo nikakva reakcija od vladata. "Ne ochekuvame vladata da bara pregovori so nas, zashto nie nemame problem so vladata, tuku dogovorot e prekinat poradi odlukite shto gi donese UO na Parkot. Kako toa kje go reshat megju sebe vladata i Nacionalniot park - toa e nivna interna rabota. Ako se otstranat prechkite za realizacija na dogovorot, nie sme podgotveni da razgovarame za prodolzhuvanje na sorabotkata. Prekinuvanjeto na ovoj proekt ne znachi deka kje zapre ponatamoshnata sorabotka", izjavija od Kancelarijata za sorabotka pri Ambasadata na Shvajcarija.
Vo Ministerstvoto za zhivotna sredina, kako shto velat nashi izvori, bukvalno gorelo, zatoa shto shvajcarskata kancelarija pushtila izvestuvanje za prekinuvanjeto na proektot i do ministerot za zhivotna sredina Dzhelil Bajrami. Ne dobivme informacija od Ministerstvoto zoshto dozvolile donacijata da bide povlechena. Od kabinetot na ministerot Bajrami ni rekoa deka toj e na ministerska konferencija za klimatski promeni na Bali i oti bez nego ne mozhat da dadat nikakov komentar. "Kje mora da pochekate ministerot da se vrati od Bali za da dobiete komentar za ovoj sluchaj. Konferencijata trae od ponedelnik do petok, taka shto izjava kje mozhe da dobiete sledniot ponedelnik. Se obidovme preku sms poraki da stapime vo kontakt so ministerot za da go soopshtime stavot na Ministerstvoto, no vo toa ne uspeavme, i bez nego nikoj ne mozhe da prezeme odgovornost da dava komentari za sluchajot", veli Floran Ademi, sovetnik vo kabinetot na ministerot Bajrami. (Vest)
"Go barate Slavko oti dobro vi odel muabetot"
Upravniot odbor na Nacionalniot park Pelister tvrdi deka shefot na shvajcarskata kancelarija za sorabotka Roman Darbelej bil izmanipuliran i pogreshno informiran, pa zatoa bila povlechena donacijata za Parkot. "Netochno e tvrdenjeto na shefot na shvajcarskata kancelarija Roman Darbelej deka Upravniot odbor lazhno go obvinil poraneshniot direktor Slavko Dameski deka proneveril pari. UO nikogash i nikade ne dal izvestuvanje deka poraneshniot direktor ja zloupotrebil sluzhbenata dolzhnost i deka napravil proneveri vo odnos na proektot koj e pochnat na prvi januari godinava i UO nema informacii za sredstvata od proektot shto se koristat preku posebna zhiro-smetka. Site napraveni zloupotrebi od poraneshniot direktor Dameski i dostavenite lazhni izveshtai se odnesuvaat za 2005 i 2006 godina, a ne za 2007 godina, koga pochnal proektot so Shvajcarcite", se veli vo dopisot od UO na Parkot.
UO na Parkot gi potseti Shvajcarcite deka vo dogovorot nema tochka deka dogovorot kje se prekine ako dojde do promena na direktorot.
"Za zhal, UO kje mora da konstatira deka Vasheto nastojuvanje gospodinot Slavko Dameski da bide direktor e od prichina shto dobro vi odel muabetot", stoi vo pismenoto obrakjanje do javnosta na UO na NP Pelister. (Vest)
NOV NACHIN NA FINANSIRANJE VO ZDRAVSTVOTO
Bolnicite kje rabotat spored avstraliski model
Skopskite kliniki i ushte 16 bolnici vo Makedonija od januari kje se finansiraat spored nov, avstraliski model na plakjanje spored dijagnostichki srodni grupi. "Celta na ovoj model e da se zgolemi efikasnost vo bolnicite i da se namali bolnichkiot prestoj. Na primer, rizikot pacientot da zaraboti intrahospitalna infekcija vo bolnica e mnogu pogolem otkolku da se povredi vo soobrakjajna nesrekja. Na ovoj nachin bolnicite treba da gi namalat troshocite, a tie shto imaat niski troshoci mozhe da profitiraat", izjavi na prezentacijata na modelot pomoshnikot direktor na hrvatskiot Zavod za zdravstvena zashtita Tihomir Strizrep.
Plakjanjeto spored dijagnostichki srodni grupi e postapka vo lekuvanjeto shto gi sledi pacientot i uspeshnoto lekuvanje od pochetokot do krajot, a ne kako dosega - potroshenite materijali, konci i igli, bez razlika na rezultatot od lekuvanjeto. Vo Hrvatska ovoj model se' ushte ne e celosno voveden. Makedonskata vlada insistira ovoj nachin na plakjanje na bolnicite da se vovede od 1 januari. Direktorot na Fondot za zdravstvo Georgi Trenkoski istakna deka na bolnicite kje im se pomogne shto polesno da se prisposobat kon modelot.
Edna od prichinite za noviot nachin na plakjanje e golemata razlika megju cenite na bolnichkite uslugi. "Ne mozhe poroduvanje da chini 100 evra vo edna bolnica, a 2. 000 evra vo druga. Kje se pottiknat bolnicite shto podobro da rabotat i da davaat efikasni uslugi. Tie shto rabotat dobro kje mozhe da dobijat i do 40 otsto povekje pari vo budzhetot", izjavi Petar Karanakov, koordinator od Fondot za zdravstvo za sproveduvanje na modelot. (Dnevnik)
SKANDAL DEMIROVSKI
Nesudeniot promoter vo Turcija e otpushten od rabota!
Makedonskiot ekonomski promoter vo Turcija Ferki Demirovski, kogo SDSM go obvini za finansiski malverzacii, povekje ne raboti vo Agencijata za stranski investicii. Opozicijata go obvini Demirovski deka izmamil eden stranski investitor koj sakal da gradi fabrika za biogoriva vo Makedonija, prodavajkji mu obichna niva namesto zemjishte vo industriska zona, kako i deka ja falsifikuval svojata biografija. "Demirovski beshe primen na mestoto struchen sorabotnik, analitichar i implementator vo Sektorot za marketing i komunikacii vo Agencijata za stranski investicii na 6 dekemvri 2007 godina. Pri negoviot priem beshe napraven administrativen previd vo vrska so uslovite na konkursot za vrabotuvanje. Po sogleduvanjeto na vakvata sostojba, Demirovski i Agencijata spo-godbeno go raskinaa dogovorot", velat od Agencijata za stranski investicii.
No, Demirovski kje prodolzhi da raboti vo kabinetot na ministerot Gligor Tashkovikj?! Demirovski beshe otpushten otkako bilo utvrdeno deka nema visoko obrazovanie i ne go ispolnuva uslovot da bide ispraten kako ekonomski promotor vo Turcija. "Jas ne sakav Demirovski da si odi od mojot kabinet i zatoa zadovolstvo mi e shto kje prodolzhi da raboti za mene. Toj i dosega izvonredno si ja vrsheshe rabota. Rabotnoto mesto na Demirovski im dava nadezh i na drugi Romi, koi sakaat da i' sluzhat na Makedonija odgovorno i etichki", izjavi ministerot Tashkovikj.
SDSM javno go obvini Demirovski za korupcija, a zaedno so ministerot Tashkovikj dobi krivichna prijava od britanskiot biznismen Majkl Sanders, koj veli deka bil izmamen koga se obidel da investira vo Makedonija.
Od kabinetot na Tashkovikj velat deka Demirovski ima ushte eden ispit za polaganje i ochekuva da go zavrshi visokoto obrazovanie do fevruari, po shto kje se znae negovata ponatamoshna polozhba vo administracijata.
SDSM pobara politichka odgovornost i od direktorot na Agencijata za stranski investicii Viktor Mizo, zatoa shto go imenuval Demirovski za promoter na Makedonija vo Turcija so diplomatski status. (Vreme)
MILOSHOSKI LOBIRA VO VASHINGTON ZA VLEGUVANJE VO NATO
SAD se najgolem sojuznik na Makedonija
Aspiraciite na Makedonija za chlenstvo vo NATO i poslednite uspesi na zemjata vo ispolnuvanjeto na kriteriumite za evroatlantska integracija se temite na koi ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski razgovarashe vo Vashington so kongresmeni, senatori i visoki pretstavnici na Belata kukja i na Stejt departmentot. Neposredno pred negovoto patuvanje vo SAD, kongresmenite Bil Paskrel i Mark Sauder ispratija pismo so poddrshka za zalozhbite na Republika Makedonija za dobivanje pokana za chlenstvo vo NATO do amerikanskiot Kongres. Vo pismoto tie gi naveduvaat site argumenti shto ja potvrduvaat Makedonija kako dokazhan prijatel na SAD, a makedonskiot narod kako "spodeluvach na demokratskite pridobivki i blagodati". Osobeno se potenciraat odlukata za udvojuvanje na brojot na makedonskite trupi vo Irak i rezultatite vo ekonomskite i politichkite reformi. "Makedonija sega e proizveduvach na stabilnost vo jugoistochna Evropa, doma, na regionalen plan i vo stranstvo. Prijatel kako Makedonija vredi da se ima, da se priznae i da se pomogne i denes nie gi podavame nashite race na blagodarnost vo prijatelstvoto", stoi vo pismoto. Spored kongresmenite, vazhno e da im se oddade priznanie i da se reafirmira nivnata posvetenost vo transformiranjeto na Makedonija, Hrvatska i Albanija vo dinamichni, pazarno orientirani zemji so pluralna demokratija i so vladeenje na pravoto. (Vecher)
AMERIKANSKI ORDENI ZA UCHESNICITE NA MISIJATA "SLOBODA ZA IRAK"
Odlikuvani se 36 pripadnici na ARM
Amerikanskata ambasadorka Dzhilijan Milovanovikj im vrachi medali na 36 pretstavnici na ARM koi uchestvuvaa vo shestiot i sedmiot kontingent vo mirovnata misija Sloboda za Irak. Trojca od niv se odlikuvani so Medal za zasluzhna sluzhba, osum so Medal za voeni pofalbi i 25 so Medal za voeni dostignuvanja. "SAD visoko ja cenat Makedonija kako sojuznik vo koalicijata. Vashite vojnici sluzhat so nashite ushte od pochetocite na rekonstrukcijata na Irak. Sekojdnevno makedonskite vojnici hrabro i profesionalno gi izvrshuvaat zadachite vo taa misija. Nema somnenie deka vasheto partnerstvo so nas ja podvlekuva uspeshnata tranzicija na Makedonija vo izvoznik na bezbednost", reche ambasadorkata Milovanovikj vo pozdravniot govor.
Ministerot za odbrana Lazar Elenovski im poracha na pripadnicite na polkot za specijalni operacii deka se najgolema gordost na Makedonija i deka na direkten nachin ja davaat svojata bezrezervna poddrshka vo borbata protiv najgolemoto zlo na deneshninata - globalniot terorizam. "Kako izraz na taa nasha politichka opredelba da pridoneseme vo globalnata borba protiv terorizmot, koj pretstavuva seriozen problem so koj se soochuva siot sovremen demokratski svet, Makedonija od juni 2003 godina javno se deklarira kako sojuznik vo antiteroristichkata koalicija. So upatuvanjeto na vojnicite vo misijata za poddrshka za zachuvuvanje na mirot reshitelno zastanavme vo izgradba na kolektivnite sistemi za odbrana, praktichno pokazhuvajkji deka svojata idnina ja gledame vo chlenstvoto vo Alijansata", reche Elenovski. (MIA)
SOFIJA PRODOLZHUVA SO PROVOKACIITE
Ministerot Kalfin se chudi na antibugarska kampanja
Bugarskiot shef na diplomatijata Ivajlo Kalfin vo Brisel izjavi deka "znae deka ima antibugarska kampanja vo Makedonija, no ne znae zoshto", bidejkji bugarskite politichari i gragjani mnogu ubavo se odnesuvale kon Makedonija. So vakvo obrazlozhenie toj ja opravda svojata izjava deka makedonskata vlada treba da gi kontrolira povekje mediumite vo zemjata, bidejkji vaka, kako shto pishuvaat, gi truele odnosite megju dvete drzhavi. "Siguren sum deka vo Makedonija me kritikuvaat. No, nachinot na koj nekoi mediumi pishuvaat za Bugarija predizvika soodvetna reakcija kaj nas", reche Kalfin, dodavajkji deka ne bi voopshtuval deka site makedonski mediumi se antibugarski, no nekoi ochigledno vodat takva kampanja. "Iskreno da vi kazham, ne ja razbiram prichinata za taa kampanja. Nepotrebno se predizvikuva obratna reakcija kaj nas", beshe odgovorot na Kalfin. Na prashanjeto dali ima i antimakedonska kampanja vo Bugarija, Kalfin zaboravi na obratnata reakcija. "Jas lichno ne znam za takvo neshto. Mislam deka na politichko nivo i na nivo na gragjanite ima mnogu dobro odnesuvanje kon Makedonija".
Na krajot, Kalfin i' odrzha lekcija i na makedonskata vlada, izjavuvajkji deka e mnogu sramno koga taa, preku svojot ambasador vo Strazbur, go postavuva prashanjeto za OMO Ilinden-PIRIN. "Toa e prashanje shto se odnesuva na grupa bugarski gragjani kon bugarskata drzhava. Makedonija ne e strana vo toa", poracha bugarskiot minister. (Utrinski vesnik)
Sluchajot OMO Ilinden-PIRIN e prashanje na chovekovite prava
"Problemot so nezakonski odzemenata registracija na nashata partija ne e ednostavno prashanje megju partijata i drzhavata, kako shto tvrdi ministerot za nadvoreshni raboti na Bugarija Ivajlo Kalfin, nitu prashanje megju dve drzhavi. Toa e prashanje shto e povrzano so pravata na chovekot i kako takvo - ne e vnatreshen, tuku megjunaroden problem. Vo sushtina, toa e evropsko prashanje, bidejkji stanuva zbor za ispolnuvanje na presudata na Evropskiot sud na pravata na chovekot vo Strazbur". Ova se istaknuva vo soopshtenieto na OMO Ilinden-PIRIN. Vo soopshtenieto se veli deka prashanjeto za nivnata partija vekje dve godini e na dnevniot red na site sesii na Komitetot na ministrite pri Sovetot na Evropa i e suvereno pravo na sekogo, pa i na makedonskiot ambasador, da se interesira za nego.
LJUBOMIR KJUCHUKOV, ZAMENIK SHEF NA BUGARSKATA DIPLOMATIJA
OMO Ilinden treba da ispolni uslovi za registracija (?!)
Do koga Bugarija kje mu se sprotivstavuva na priznavanjeto na registracijata na partijata na Makedoncite OMO Ilinden-PIRIN i pokraj odlukata na Sudot vo Strazbur?
- Sekoja bugarska politichka partija shto gi ispochituvala uslovite na zakonot mozhe da se registrira, i toa ne e prashanje na drzhavata, toa e prashanje na pravilata na sudskiot sistem, pravila za registracija na politichkite partii vo Bugarija. Vo taa smisla nema nikakvo znachenje koja e partijata shto se registrira, ako gi ispolnuva uslovite od zakonot.
Strazbur smeta deka Bugarija treba da ja registrira partijata na Makedoncite, zatoa shto se ispolneti site uslovi?
- Reshenieto na Strazbur e so malku poinakva sodrzhina. Tamu pishuva deka na taa partija treba da i' se dade mozhnost da se registrira ako gi ispolni uslovite na bugarskoto zakonodavstvo. I tochno taka - ako taa partija saka da se registrira, treba da go napravi toa.
Vo Makedonija se smeta deka Bugarija ne ja registrira partijata poradi toa shto ne go priznava makedonskoto malcinstvo vo Bugarija i makedonskata nacija voopshto.
- Toa se dve apsolutno nepovrzani prashanja. Znaete deka Bugarija beshe prvata shto ja prizna Makedonija kako drzhava i od taa gledna tochka Bugarija ima celosen interes da razviva normalni odnosi so nea i da ima kako sosed edna navistina stabilna evropski orientirana i progresivna Makedonija.
Ve prashuvame za priznavanje na nacija, a ne za priznavanje na drzhavata...
- Filozofijata na bugarskiot Ustav se zasnova na univerzalni prava na gragjanite, nezavisno od nivnata religiska i nacionalna pripadnost. Site tie imaat ednakvi prava. Bugarskiot ustav vo svojata sushtina ne se zanimava so poimot nacionalnost i malcinstvo. (Od podolgoto intervju vo Utrinski vesnik)
RASCHISTUVANJE NA KRIMINALOT VO UPRAVATA ZA JAVNI PRIHODI
Uapsena e eksdirektorkata Petra Miteva
 Policijata ja privede poraneshnata direktorka na Upravata za javni prihodi Petra Miteva pod somnenie deka, zaobikoluvajkji ja zakonskata procedura, so neposredna spogodba kupila delovni prostorii za potrebite na Upravata vo objektot Tifani, sopstvenost na Ljupcho Palevski (ekspretsedatel na skopskata organizacija na SDSM), so shto ja oshtetila drzhavata za 35 milioni denari! Protiv nea e podnesena krivichna prijava pod somnenie deka go storila krivichnoto delo nesovesno rabotenje vo sluzhbata, i taa mu beshe predadena na istrazhen sudija od Osnovniot sud Skopje 1.
Miteva e osomnichena deka pri krajot na 2005 godina donela reshenie za kupuvanje deloven prostor vo Skopje i na 19 dekemvri 2005 godina so neposredna spogodba skluchila dogovor so Palevski, soinvestitor i prodavach na eden del od stanbeno-delovniot objekt Tifani so povrshina od 640 kvadratni metri, za shto mu isplatila na Palevski 35. 000. 000 denari (okolu 570. 000 evra). Na 22 dekemvri 2005 potpishala nalog-baranje za plakjanje, so shto od trezorskata smetka na Upravata za javni prihodi bile prefrleni 35. 000. 000 denari, iako delovniot objekt do denes ne e zavrshen, a taa ne prezela merki pred nadlezhniot sud za raskinuvanje na dogovorot so Palevski poradi neizvrshuvanje na dogovorenite obvrski. Namesto toa, so potpishuvanje aneksi kon dogovorot vo juli i vo avgust minatata godina mu ovozmozhila na prodavachot da go prolongira rokot za izvrshuvanje na obvrskite od dogovorot. (Vest)
Kukjen pritvor za Miteva
Poraneshnata direktorka na Upravata za javni prihodi Petra Miteva vo narednite 30 denovi kje bide vo domashen pritvor - reshi istrazhniot sudija, poradi nejzinata loshata zdravstvena sostojba. Nitu advokatite, nitu od skopskiot krivichen sud ne sakaa da komentiraat kako se branela taa pred istrazhnite organi. I poraneshniot minister za finansii Nikola Popovski, vo chie vreme bil skluchen sporniot dogovor, ne saka da objasni dali Miteva bez negova soglasnost go kupila delovniot prostor vo koj trebashe da bide smestena direkcijata za golemi danochni obvrznici na UJP.
 LJUPCHO PALEVSKI:
VMRO-DPMNE odrabotuva vo korist na Crvenkovski
Dali planirate da i' gi vratite na drzhavata spornite 570 iljadi evra, za koi beshe uapsena poraneshnata direktorka na UJP Petra Miteva pod somnenie deka neovlasteno gi platila za objekt so neresheni imotni prashanja?
- Prvo, Petra Miteva ne mi gi uplatila parite, tuku toa go izvrshi Upravata za javni prihodi. Vtoro, parite se iskoristeni za vrakjanje kredit za izgradba na objektot, a ako UJP od mene pobarashe takvo neshto (mislam na vrakjanje na parite), shto znachi raskinuvanje na dogovorot, do denes toa kje beshe napraveno. Krajno bezobrazno e odnesuvanjeto na vlasta, zatoa shto vo izminatava godina so direktorot na UJP Goran Trajkovski odrzhavme nekolku sostanoci, na koi ne mi beshe ukazhano na toa deka dogovorot za kupoprodazhba bil nelegalen ili osporen, tuku naprotiv - od mene beshe pobarano da gi izvestam za postapkata za uknizhuvanjeto vo katastar i solemizacijata na predmetniot nedvizhen imot.
Smetate li deka sluchajot ima politichka zadnina?
- Osven politika i lichna presmetka na nekolku politichki avtoriteti vo drzhavava, koi imaat cel da im se odmazdat na lugjeto shto mu se sprotivstavile na organiziraniot kriminal, ne postoi nishto drugo. Ne zaboravajte deka Miteva dokazha deka ima drzhaven shverc na cigari od prilepskata fabrika za cigari vo legalna postapka. Ponatamu, vo piramidalnata afera so fiktivnoto rabotenje i povratot na DDV bea zagrozeni mnogu bliski lugje na togashnata, no mnogu povekje na aktuelnata vlast. Na krajot, ova mozhe da se smeta i kako seriozna opomena deka nema igranje so privatnite interesi na Branko Crvenkovski, bez ogled na toa koj e vo prashanje. Postoi spor so koj negovata sopruga i sodruzhnicite od Semos go osporuvaat dogovorot so Upravata za javni prihodi i baraat da im pripadne pravoto tie da go kupat prostorot. Ednostavno, interesite na nekolku DDV-banditi i shvercot na cigari na Crvenkovski se napolno poklopeni, pa zatoa mnogu chesto, kako vo sluchajov, VMRO-DPMNE odrabotuva proekti vo korist i za smetka na Crvenkovski, dodeka traat fiktivnite kavgi na relacijata Gruevski-Crvenkovski. (Vreme)
ZA SOMNITELNATA PRODAZHBA NA DRZHAVNO ZEMJISHTE NA SRPSKATA "DELTA-M"
Krivichna prijava za eksministerot Mehazi
Protiv Dzhemail Mehazi (42), poraneshen minister za transport i vrski, Imrlji B. (53), rakovoditel na sektorot za upravuvanje i dokumentiranje na gradezhno zemjishte, potoa Adzhi A. (63), rakovoditel na oddelenieto za izdavanje odobrenija za infrastrukturni objekti, Cena S. (60), diplomiran pravnik vo Ministerstvoto za transport i vrski, kako i protiv Violeta L. (43), rakovoditel na oddelenieto za megjunarodni investicii i evrointegracii, policijata podnese krivichni prijavi za zloupotreba na sluzhbenata polozhba i ovlastuvanje.
Tie se osomnicheni deka so malverzacii lani mu dozvolile na drushtvoto Delta-M da kupi zemjishte vo skopskata opshtina Karposh so povrshina od 4. 699 kvadratni metri po cena od 1. 000 denari za eden kvadraten metar! Odobrenieto za kupuvanje na zemjishteto Ministerstvoto go donelo eden den po podnesenoto baranje! Chetiri dena po prvobitnoto odobruvanje bil skluchen dogovor za otugjuvanje na zemjishteto so neposredna spogodba megju Ministerstvoto za transport i vrski, pretstavuvano od togashniot minister, i Delta-M. Iako znael deka vo momentot na potpishuvanje na dogovorot nemalo zapisnik od Komisijata za odobruvanje na investicionata programa, ministerot Mehazi go potpishal dogovorot i na toj nachin mu ovozmozhil na kupuvachot Delta-M da go kupi zemjishteto po bagatelna cena. Po potpishuvanjeto na dogovorot, chlenovite na komisijata vo sostav Adzhi A. , Cena S. i Violeta L. podgotvile lazhen zapisnik, vo koj navele deka ja razgledale, ja prifatile i ja usvoile investicionata programa shto ja izrabotil kupuvachot Delta-M. (Vest)
 SDSM BARA DA SE UTVRDI POTEKLOTO NA IMOTOT NA DIREKTOROT NA UPRAVATA ZA BEZBEDNOST I KONTRARAZUZNAVANJE
Dali Mijalkov prislushuval za da kjari na berza?
SDSM pobara Upravata za javni prihodi da go utvrdi potekloto na imotot na direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje Sasho Mijalkov (bratuched na premierot Nikola Gruevski) i da kazhe kolku danok platil vo poslednite tri godini, posebno od 28 avgust 2006 do 14 juni godinava, koga ne mu bil popolnet anketniot list.
Spored potpretsedatelot na SDSM Jani Makraduli, Mijalkov go popolnil anketniot list na 14 juni godinava, iako e direktor na UBK od 28 avgust 2006 godina, odnosno so zadocnuvanje od devet meseci. Za SDSM interesna za analiza bila sodrzhinata na anketniot list vo koj, osven znachaen nedvizhen imot, Mijalkov zapishal deka poseduva i 300. 000 evra vo akcii, so sostojba na 14 juni godinava. "Dali imotot e steknat vo vreme od devet meseci dodeka e na funkcijata direktor na DBK i dali toa e prichinata poradi koja Mijalkov ne go podnel anketniot list navreme? Dali za ovie prihodi i' platil danok na drzhavata i kolku? Mijalkov treba da kazhe dali se tochni glasovite deka opremata za prislushuvanje na Ministerstvoto za vnatreshni raboti se zloupotrebuva za trguvanje na berzata i dali ja iskoristil svojata pozicija za da vlijae na berzata i so toa da ostvari dobra zarabotuvachka", reche Makraduli. (Vest)
MIJALKOV:
Parite mi se od biznis vo stranstvo
Direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavanje Sasho Mijalkov gi otfrli site obvinuvanja od SDSM i gi povika nadlezhnite da gi proverat site navodi na opozicijata. "Za razlika od mnogu politichari vo minatoto koi doagjaa na funkcii bez materijalna i finansiska satisfakcija i toj nedostatok go kompenziraa dodeka bea na funkcija, jas takva satisfakcija imam od poodamna. Imam dovolno finansiski sredstva i ne dojdov na funkcija za da se zbogatam, bidejkji imam dovolno. Pred da stanam direktor, jas dolgo vreme se zanimavav so biznis vo stranstvo. Sredstvata shto gi imam navedeno vo Anketniot list se od toa vreme i na legalen, transparenten nachin, se stignati vo Makedonija preku bankarski transakcii. Tie se odanocheni i sekoj zainteresiran mozhe da go proveri toa kaj nadlezhnite institucii. Edinstveno tochno e deka zadocniv so prijavuvanjeto na Anketniot list, no toa e chisto od neazhurnost, od mnogu rabota. Ne e nekoj golem prekrshok", ni izjavi Mijalkov.
SLUCHAJ OKTA
Klopcheto mora da se odmota!
Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska ochekuva Javnoto obvinitelstvo da pochne so ispituvanje na navodite na prviot chovek na grchkiot naften gigant Mamidoil dzhetoil Kirijakos Mamidakis deka vo procesot na privatizacija na rafinerijata OKTA mu barale da uplati pari na smetkata na VMRO-DPMNE. "Po izjavata na Mamidakis, klopcheto okolu privatizacijata na Okta mora da pochne da se odmotuva. So ova se zbogatuva dosieto Okta i sega Obvinitelstvoto ne mozhe da ima alibi da ne go ispituva sluchajot. Sega stanuva jasno zoshto Okta beshe privatizirana preku nokj, zoshto ne se raspisha tender za privatizacijata na rafinerijata i stanuva jasno na chii smetki zavrshile parite od profitot od prodazhbata na Okta", izjavi Shekerinska. Na prashanjeto kako gi tolkuva najavite za razgovori megju gazdite na Okta i vladata okolu isplatata na otshteta poradi nepochituvanje na kupoprodazhniot dogovor, Shekerinska odgovori deka ne znae kako da gi tolkuva izjavite na vladinite pretstavnici. "Nekoi velea deka se pregovara za iznosot na parite, nekoi deka kje se pregovara za zemjishteto shto e vo posed na Okta, a drugi smetaat deka kje se pregovara za ekoloshkite standardi. Ako e vo prashanje ova tretoto, mislam deka e katastrofalno. Ne mozhe cenata za loshata privatizacija na Okta da ja platat gragjanite na Makedonija so nivnoto zdravje i smetam deka takvata politika na vladata mora da se promeni", smeta Shekerinska. (Vecher)
Javnoto obvinitelstvo ja analizira izjavata na Mamidakis
Drzhavnoto javno obvinitelstvo ja analizira izjavata na Kirijakos Mamidakis, sopstvenik na Mamidoil dzhetoil, vo koja toj tvrdi deka vo 1999 godina mu bilo pobarano da uplati pari na smetkata na VMRO-DPMNE ako saka da ja dobie rafinerijata Okta. Od Obvinitelstvo velat deka ovaa izjava na Mamidakis mozhe da inicira aktivnosti preku koi mozhe da se stigne do novi dokazi. Sluchajot mu e doveren na eden obvinitel koj se zanimava iskluchivo so dosieto Okta. Od Obvinitelstvoto velat deka im ostanuva ushte mnogu rabota pred voopshto da procenuvaat dali ima elementi za obvinenie i protiv kogo.
Vo emisijata Vo centar Mamidakis tvrdeshe deka po sostanokot so togashniot premier Ljubcho Georgievski, Emanuel Malelis (grchki sovetnik na Georgievski - n. z. ) mu rekol deka mozhe da vlijae vo zdelkata, no deka uspehot kje zavisi od toa dali Mamidakis kje uplati pari na smetkata na VMRO-DPMNE.
AFERA RAMSTOR
SDSM: Hotelot kje go gradi zetot na Kamchev
Luksuzniot hotel zad trgovskiot centar Ramstor kje go gradi firma na zetot na Orce Kamchev, obvinuva SDSM. "Go prashuvame ministerot Mile Janakieski dali znae deka Orce Kamchev so negovata sestra i so zetot pred dve nedeli beshe vo London, za da go potpishat dogovorot za gradenje na hotelot", izjavi Jani Makraduli. Proektot na vladata za prodazhba na atraktivnoto zemjishte vo centarot na Skopje SDSM go doveduva vo vrska so lugje bliski do premierot Nikola Gruevski.
Spored vladata, na taa lokacija kje se izgradi hotel od poznatiot sindzhir Rezidor. "Imeto na Orce Kamchev ne figurira nikade vo dokumentacijata za izgradba na hotel na spomenatata lokacija", odgovori ministerot Mile Janakieski i go povika Makraduli da se javi na sud na 27 ovoj mesec, za da se reshi procesot po krivichnata prijava za kleveta vo vrska so sluchajot Ramstor. (Shpic)
KOLKU CHINAT SOVETITE NA BUGARSKIOT SOVETNIK
Solomonski sovetnik ili pasioniran graditel?
Solomon Pasi, sovetnik na premierot Nikola Gruevski, e chlen na bordot direktori na kompanijata Ikuest Balkan propertis PLC, koja kje gradi trgovski centar na potegot zad trgovskiot centar Ramstor. Na veb-stranicata na kompanijata pishuva deka Pasi e eden od chetvoricata chlenovi na ova telo, koe e nadlezhno za upravuvanje na kompanijata i za odlukite za investiranje. Ministerstvoto za transport i vrski soopshti deka potpishala dogovor so Elan propertis, firma-kjerka na kompanijata vo koja direktoruva Pasi, za izgradba na trgovskiot centar koj e sosed na kontroverzniot Rezidor. Doznavame deka kompanijata ja kupila i novata delovna zgrada sproti Nova Makedonija.
Pasi e poraneshen minister za nadvoreshni raboti na Bugarija, a od juni e angazhiran kako sovetnik na makedonskata vlada za NATO-integraciite. Togash premierot Gruevski reche deka negoviot angazhman kje ja chini vladata edno evro, no eden mesec podocna Elan propertis na javno naddavanje na Ministerstvoto za transport i vrski go kupi zemjishteto od 5. 388 kvadratni metri po cena od 403 evra za kvadraten metar. Ostana otvoreno prashanjeto dali Pasi ima interes vo ovie zdelki i dali negovata sovetnichka pozicija ne predizvikuva konflikt na interesi. Ministerot za transport i vrski Mile Janakieski ne gleda nikakov konflikt na interesi: "Gospodinot Solomon Pasi e sovetnik za integracijata vo NATO, i' pomaga na vladata, a dali e chlen na bordot na nekoja kompanija - za nas e nerelevantno". (Shpic)
OSUDEN KRIMINALEC BARA PARI ZA TV-NASTAP
Tri iljadi evra plus DDV za izjava na televizija!
Tri iljadi evra vo denarska protivvrednost pobaral od TV Sitel Vladislav Tamburkovski ako televizijata saka ekskluzivna izjava od nego. Interesen detalj vo ponudata e toa shto Tamburkovski, koj inaku e osuden za zatajuvanje danok i finansiski malverzacii, baral parite da se isplatat na legalen nachin, odnosno potsetil deka na toj iznos TV Sitel treba da plati DDV, verojatno na ime honorar. "Bidejkji vie pravite pari od ekskluzivitet, i sigurno toa dobro kje go naplatite preku reklami, eve ja mojata ponuda - 3. 000 evra vo denarska protivvrednost, zgolemeno za DDV e cenata na mojata izjava za vas. Pritoa, vi garantiram deka kje bidete ekskluzivni. Plakjanje - 100 procenti avans", stoi vo ponudata od Tamburkovski shto doshla vo TV Sitel po elektronska poshta, i toa od Amerikanskiot univerzitet vo Blagoevgrad, kade shto Tamburkovski se' ushte e profesor.
Vladislav Tamburkovski podolgo vreme e nedostapen za makedonskite vlasti, a ima pravosilna presuda od pet godini zatvor za finansiski malverzacii i zatajuvanje danok. Toj ima bugarsko drzhavjanstvo, za koe se nadeva deka kje mu bide garancija za slobodata. (Vecher)
GUVERNEROT GOSHEV SOZDADE HAOS VO BANKARSTVOTO
Iselenicite "zaglavija" 15 milioni evra vo Makedonska banka
Nekolku stotici shtedachi na Makedonska banka shto zhiveat vo stranstvo kje potroshat i do pet godini za da si gi podignat parite od bankata koja se likvidira, velat poraneshnite rakovoditeli na bankata. Spored niv, na gastarbajterite im se zaglaveni vkupno 15 milioni evra vo bankata. Poraneshnoto rakovodstvo na bankata tvrdi deka okolu 600 gastarbajteri ne uspeale da gi prijavat shtednite vlogovi vo Fondot od 9 do 15 noemvri. "Nikoj ne se pogrizhil da gi informira lugjeto. Rokot za prijavuvanje pomina i kje treba preku sud da gi baraat parite. Toa mozhe da trae i do pet godini", veli Sashe Petrevski, eden od poraneshnite menadzheri vo kompanijata. Spored nego, voopshto nemalo potreba shtedachite da gi prijavuvaat vlogovite vo bankata, zatoa shto Fondot i Narodna banka gi imaat shtedachite vo svojata evidencija.
Ekspertite po upravno pravo ne se upateni vo procesot na likvidacija i objasnuvaat deka vo Makedonija nema struchni lugje za taa materija. Likvidatorot na bankata Aco Damchevski veli deka ne znae kolku gragjani ne gi prijavile vlogovite, no istaknuva deka ima nachin tie da si gi zemat parite. Direktorkara na Fondot za obeshtetuvanje na shtednite vlogovi Nina Nasteva tvrdi deka dosega ne se prijavile samo pet ili shest shtedachi koi imaat shteden vlog nad 10. 000 evra. Taa uveruva deka i tie kje bidat obeshteteni. "Vremeto kje pokazhe deka site se informirani. Lugjeto gi najdovme preku ambasadite, zashto imaat ostaveno adresi", objasnuva taa. (Shpic)
ZABRANET VLEZ ZA SOPSTVENICITE NA POGREBALNI FIRMI
MPC kje frla prokletstvo vrz svekjarite!?
Makedonskata pravoslavna crkva im se zakanuva na sopstvenicite na dve pogrebalni firmi od Kriva Palanka deka kje gi prokolne niv i nivnite semejstva ako ne prestanat da prodavaat svekji?! Vo pismenata opomena shto ja dobile pred edna nedela firmite Gran-prom i Boi-mil od mesnoto arhierejsko namesnishtvo vo Kriva Palanka, na sopstvenicite im se objasnuva deka prokletstvoto (epitimija) se sostoi od zabrana za vleguvanje v crkva, zabrana za prichestuvanje i zabrana za krshtevanje, venchavanje ili kumstvo. "So najiskreni pastirski chuvstva ve molime da prestanete so prodavanje svekji i drugi crkovni raboti za da ja izbegnete dadenata od crkva epitimija ili, da ne se izrazime so loshi zborovi, prokletstvo, ve molime ushte ednash pokajte se", stoi vo pismoto shto go potpishale nekolkumina protojerei i sveshtenci.
Kako glavna prichina za baranjeto sveshtencite go naveduvaat kvalitetot na svekjite. Spored niv toj bil losh, pa gi oshtetuval ikonite i freskite vo crkvite. "Kupenite svekji od vas vernicite gi palat, za zhal, i vo crkvite, a so toa gi unishtuvate ikonite i freskite, toa nashe najgolemo kulturno i nacionalno bogatstvo vrz koe pochivate i vie kako pravoslavno semejstvo i poshiroko nacijata", konstatiraat sveshtenicite. Kako prichina za zakanata so prokletstvo sveshtenicite go naveduvaat i profitot, koj namesto vo crkvata zavrshuva kaj niv. Velat deka parite od prodavanjeto na svekji, temjan, ikoni, plivki i drugi crkovni raboti, e eden od osnovnite prihodi na crkvata koj, poradi privatnicite, vo posledno vreme e znachitelno namalen.
Sopstvenicite na pogrebalnite firmi se zgrozeni od vakviot nastap na Crkvata. Velat deka rabotat legalno, gi imaat podmireno site davachki kon drzhavata, pa zatoa nemaat namera da prestanat so prodavanje na crkovnite raboti. "Se raboti samo za pari. Nie gi prodavame svekjite za 1 denar, a Crkvata po 3, 5 i 10 denari. Vo zemjava ima stotici pogrebalni pretprijatija i dosega ne sme chule Crkavata nekomu da mu se zakani so prokletstvo", velat sopstvenicite na firmite. Tie gi otfrlaat site obvinuvanja od sveshtenicite. Velat deka se smeshni obvinuvanjata deka svekjite ne se kvalitetni, zashto se 100 nasto vosochni.
Nadlezhen arhierej za crkvite vo Kriva Palanka e mitopolitot gospodin Kiril. Se obidovme da razbereme dali sveshtenicite shto gi ispratile zakanuvachkite pisma imaat blagoslov od nego i od Svetiot sinod, no portpalot na MPC, gospodin Timotej, beshe zafaten i ne sakashe da razgovara. (Vecher)
 STRUMICA
"Zhena-peperutka" za padnatite braniteli od 2001 godina
Strumica podigna spomenik vo chest na Atanas Janev i Kolo Kitanov, koi zaginaa vo voeniot konflikt vo 2001 godina. Vo prisustvo na najbliskite na branitelite, golem broj gragjani i na pretstavnici od MPC i od Opshtina Strumica, vo ramkite na odbelezhuvanjeto na patronot Sv. Petnaeset tiveriopolski machenici beshe otkrien spomenikot Zhena-peperutka. Spored skulptorot Dimitar Filipovski, spomenikot pretstavuva feniks koj gi simbolizira nepokorot, povtornoto ragjanje i vechniot zhivot.
Pred spomenikot mitropolitite Timotej, Naum, Agatangel i Pimen odrzhaa trisagija za padnatite braniteli. Vladicite odrzhaa bozhestvena liturgija vo crkvata Sv. Petnaeset, na koja prisustvuvaa iljadnici vernici.
Na ekspretsedatelot Boris Trajkovski Strumica posthumno mu ja dodeli nagradata za zhivotno delo.
PRILEP
Dosta staroslovenska, sakame makedonska kultura!
Da se smeni imeto na prilepskiot Institut za staroslovenska kultura vo Institut za makedonska kultura - ova go baraat gragjanskite zdruzhenija Iskon, Negotinski krug, Mladi potencijali, Demokratska zhena i Svetlina, megju drugoto i kako svoj prilog vo bitkata za imeto so Grcija. Zdruzhenijata tvrdat deka Institutot go formiral arheologot Boshko Babikj za da go istrazhuva slovenstvoto, a ne makedonskata kultura. Inicijatorite tvrdat i deka samo vo Makedonija ostanale iminjata na vakvite institucii, kako recidiv od poraneshnata SFRJ. "Nie sme sega vo bitka za imeto i grchkata strana tokmu toa go koristi kako argument povekje", tvrdat vo zdruzhenijata. Direktorot na Institutot Branislav Risteski veli deka se' ushte ne ja dobil inicijativata, no bi povel poshiroka rasprava ako ima seriozni argumenti za promena. "Treba da vodime seriozen razgovor, pred se' od aspekt na naukata, a ne poradi prashanja shto gi nametnuva politikata", veli Risteski.
Glavniot chovek vo Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo Pasko Kuzman ja pozdravuva inicijativata, no naglasuva deka treba da se vnimava na procedurata. "Poimot makedonska kultura e poshirok od poimot staroslovenska, a ne obratno", objasnuva Kuzman. (Shpic)
KUMANOVO
Umira pechalbata vo Avganistan
Studen tush dobija povekjeto kumanovci i drugi kandidati koi skluchija dogovori so firmata Braun i Rut za rabota vo bazite na amerikanskata armija vo Avganistan i vo drugi krizni podrachja. So novite dogovori nivnite plati kje bidat pomali za duri 60 nasto vo odnos na dosegashnite. Mnogumina od niv ostanaa krajno razocharani koga im go kazhale iznosot za koj kje rabotat vo voenite bazi vo Avganistan, Irak, Dzhibuti i Kuvajt. "Higienicharkite, rabotnicite vo kujna i vo peralnica koi bea najmalku plateni i zemaa okolu 4. 500 amerikanski dolari so prekuvremena i rabota za vikendi, sega nema da zemaat povekje od 2. 000 dolari", veli eden kumanovec koj bil povikan na intervju. Toj objasnuva deka osnovnata najniska plata bila 1. 750 dolari, dodeka sega so najnovite dogovori taa iznesuva 700 dolari. Najmnogu bea plateni angazhiranite vo administracijata i vo IT-sektorot, okolu 8. 000 dolari. "Iako bev reshen da otidam na pechalba, sega sum vo golema dilema dali da ja prifatam rabotata. Toa se premalku pari za da bidam odvoen od semejstvoto i da go rizikuvam zdravjeto, a mozhebi i zhivotot", veli kumanovecot. Vo amerikanskite bazi rabotat nad 1. 000 kumanovci, koi znachitelno go podobrija standardot na zhiveenje vo gradot vo izminatite godini. Spored nekoi podatoci, preku niv vo gradot se vlezeni povekje od 300 milioni amerikanski dolari. (Shpic)
BITOLA
Filmski grad za turska serija
Turskata televiziska serija Zbogum, Rumelija, koja od letoto se snima vo bitolsko, izgradi cvrst most na sorabotka megju makedonskite i turskite filmski rabotnici, istaknaa uchesnicite vo proektot. Spored rezhiserot Serdar Akar, serijata e mnogu gledana vo Turcija, osobeno od rumeliskite Turci koi odamna se iselile od Makedonija. "Mnogu turski Makedonci ja sledat i imame informacii deka e porasnat brojot na tie shto doagjaat da ja posetat svojata rodna zemja. So serijata se prisetuvaat na prirodnite ubavini shto gi nudi Makedonija i toa pridonesuva za zgolemenata gledanost na serijata", reche rezhiserot Akar.
"Dejstvoto na serijata se odviva vo 1899 godina, koga Otomanskata Imperija ja gubi svojata mokj na Balkanot. Prikazhana e vistinskata zhivotna prikazna na mlekarot Ramiz, koj so trite kjerki zhivee vo blizina na Bitola. Okolu 400 semejstva vo Makedonija zhiveat od serijata. Site chlenovi na turskata ekipa se potstanari vo Bitola, poradi shto naemninite vo gradot se zgolemija tripati, a i stotina turski semejstva profitiraat od proektot", reche producentot Tarkan Karlidag. Vekje se vodat pregovori ovoj hit da se emitira i na makedonskite televizii.
AVSTRIJCITE JA POVIKUVAAT VLADATA NA RAZGOVORI ZA ZAKONOT ZA ENERGETIKA
ESM isprati neodoliva ponuda?!
Avstriskite gazdi na ESM pismeno kje gi pokanat na razgovori makedonskite vladini pretstavnici za da se nadminat nesoglasuvanjata okolu izmenite na zakonot za energetika i investiciite na kompanijata vo Makedonija. EVN ne otkriva so koi argumenti kje nastapi vo razgovorite so makedonskata vlada, no smeta deka ponudata kje bide neodoliva. Avstrijcite se zakanuvaat deka, ako ne se najde reshenie za sprotivstavenite stavovi so makedonskata vlada, kje se aktivira dogovorot za zashtita na investiciite megju Makedonija i Avstrija. Ne se iskluchuva i mozhnosta da se bara da posreduva arbitrazhniot sud vo London poradi razlichnite tolkuvanja na delovi od kupoprodazhniot dogovor. "Sekako, razgovorite kje se odvivaat na ekspertsko nivo i nie sme optimisti deka kje se najde zaednichko reshenie, zashto ima mozhnost za kompromis", izjavi vo Viena Piter Laer, pretsedatelot na Nadzorniot odbor na ESM-EVN, koj istovremeno e i odgovoren za investiciite na EVN-grupacijata vo Jugoistochna Evropa.
Otvoreniot sudir megju makedonskata vlada i Avstrijcite od EVN pochna otkako bea prezentirani predlog-izmenite vo zakonot za energetika, koi se na shteta na ESM-EVN, zashto kompanijata kje mora da gi pokriva zagubite vo mrezhata po pazarni ceni. Nesoglasuvanjata dopolnitelno kulminiraa otkako vladata izleze so stav deka kompanijata vlozhila vo Makedonija samo 10 milioni evra, nasproti tvrdenjata na Avstrijcite deka dosega se investirani okolu 40 milioni evra. Pretsedatelot na UO na ESM-EVN Georg Valdner veli deka razlikite vo visinata na investiciite proizleguva od toa shto se zema predvid razlichen period vo koj e vlozhuvano. Toj priznava deka zadocnile vo realizacijata na investiciite, no toa se sluchilo bidejkji kompanijata prvo sakala da vlozhuva vo zamena na broilata za da se namalat zagubite vo mrezhata. EVN smeta deka izmenite vo zakonot za energetika, koi go minaa vladiniot filter i chekaat na usvojuvanje vo parlamentot, se sprotivni na evropskoto zakonodavstvo i na Atinskiot dogovor za liberalizacija na energetskiot pazar, chij potpisnik e i Makedonija. (Vecher)
I Brisel povika na diskusija za Zakonot za energetika
Otkako gi razgleda izmenite na zakonot za energetika, Brisel povika pretstavnici na Ministerstvoto za ekonomija na konsultacii. Zakonot za energetika dobi ostri kritiki od makedonskata javnost, a osobeno od avstriskite sopstvenici na ESM-Distribucija i od industrijata, koi ne se soglasuvaat so promenite. Od Evropskata komisija velat deka imaat bliska sorabotka so vladata za da se osigurat deka amandmanite na zakonot za energetika se vo soglasnost so dogovorot so Evropskata energetska zaednica i nivnite standardi. "Go pokanivme Ministerstvoto za ekonomija na tehnichka sredba vo Brisel kon krajot na januari, za da se konsultirame pred da se odrzhi sostanokot na Potkomitetot za energetika vo Evropskata komisija", velat od EK. (Vreme)
Za uvoz na energensi 749 milioni evra
Vo slednata godina Makedonija kje potroshi 749 milioni evra za uvoz na struja, nafta, priroden gas, jaglen i koks, pokazha energetskiot bilans shto go podgotvi Ministerstvoto za ekonomija. Na drzhavnite energetski planovi najmnogu reagira industrijata. Pretstavnicite na golemite industriski kapaciteti vo Stopanskata komora istaknaa deka se nezadovolni od vladinata odluka od slednata godina sami da se snabduvaat so elektrichna energija od uvoz. Golemite potroshuvachi smetaat deka strujata ja plakjaat najskapo vo odnos na drugite kompanii vo Evropa. "Ne mozhe posledicite od liberalizacijata na pazarot da gi chuvstvuvaat samo golemite potroshuvachi. Za predvideniot uvoz vo 2008 godina tie kje treba da platat 90 do 100 milioni evra povekje otkolku godinava", izjavi Mihajlo Mihajlovski od Feni. Spored nego, v godina kombinatite kje plakjaat po okolu 80 evra za megavat-chas. "Vo Italija, kade shto cenata na elektrichnata energija e najvisoka, golemite potroshuvachi plakjaat po 65 evra za megavat-chas, vo Francija 40 evra, vo Germanija 45, vo Shpanija 32, a vo Belgija 51,9 evra. Ovaa godina kaj nas prosekot beshe od 64 do 68 evra", reche Mihajlovski. (Spored Dnevnik)
 BUNARDZHIK
Startuvashe "Dzhonson kontrols"
So aktiviranjeto na prvata od vkupno sheste planirani proizvodstveni lenti pochna so rabota fabrikata na Dzhonson kontrols vo zonata Bunardzhik. Premierot Nikola Gruevski go oznachi oficijalniot start na proizvodstvoto vo fabrikata na eden od svetskite lideri vo avtomobilskata industrija, i toa neposredno otkako poraneshniot premier Vlado Buchkovski pred novinarite izjavi deka Gruevski ne e zasluzhen za vleguvanjeto na Dzhonson kontrols vo Makedonija. "Dojde na zavrshena rabota i gi sobra plodovite. Samo go realizirashe proektot shto beshe zavrshen", izjavi Buchkovski, koj beshe premier vo vremeto koga se pregovarashe za vleguvanjeto na Dzhonson kontrols vo Makedonija. Buchkovski posochi deka prvite kontakti so Dzhonson kontrols gi napravil negoviot prethodnik Hari Kostov.
A Gruevski vo oficijalnoto obrakjanje go potencirashe pridonesot na negovata vlada za uspeshnata realizacija na investicijata. "Koga ovaa vlada go pochna mandatot, praktichno zatekna ledina, bez urbanistichki plan, so neresheni imotno-pravni odnosi, bez infrastruktura. Vladata, preku Direkcijata za tehnoloshki industriski razvojni zoni i Ministerstvoto za transport, denonokjno raboteshe i uspeavme da go kompletirame urbanistichkiot proekt - da se postavat elektrichnite instalacii, da se izgradat gasnata mrezha i patishtata i da se izgradi celata infrastruktura na zonata vo vkupna povrshina od 140 hektari, koja sega potsetuva na mlad grad", reche toj.
Na svechenoto otvoranje vlasta i opozicijata se soglasija samo okolu zaslugata na biznismenot Risto Gushterov za uspeshnosta na investicijata. "Toj e primer za site drugi uspeshni Makedonci biznismeni - da se borat da donesat vo svojata zemja investitori kako Dzhonson kontrols", izjavi Gruevski. (Vest)
"Dzhonson Meti" kje vlozhi 55 milioni evra
Angliskata kompanija Dzhonson Meti vo fevruari kje ja pochne izgradbata na fabrikata za katalizatori vo avtomobilskata industrija vo slobodnata ekonomska zona Bunardzhik. "Pochetnata investicija na Dzhonson Meti vo zemjava kje bide 55 milioni evra, a vo narednite godini se ochekuvaat znachitelni vlozhuvanja so shto kje se zgolemi ovoj iznos", najavi premierot Nikola Gruevski po sredbata so pretstavnici na Dzhonson Meti. Upravitelot na Dzhonson Meti vo Makedonija Dzhefri Kolin reche deka fabrikata vo Bunardzhik bi trebalo da startuva so proizvodstvo vo april-maj 2009 godina. Planirano e vo prvata faza da se vrabotat od 150 do 200 lugje. Prichinata poradi koja reshile da investiraat vo Makedonija, spored Kolin, se danochnite olesnuvanja, niskite troshoci i strategiskata polozhba na zemjata.
"Nashiot biznis-plan za slednite sedum do deset godini sodrzhi znachitelno zgolemuvanje na investicijata vo Makedonija. Prvata faza na investicijata kje bide vo avtomobilskata industrija, a vo slednite godini nashiot fokus na investiranje kje bide i vo hemiskata i farmacevtskata industrija", izjavi Kolin. (Vecher)
|
