MAKEDONSKIOT SPOMENIK NA KULTURATA KANDIDAT ZA PARI OD MEGJUNARODNI DONATORI

"Perivlepta" vnesena vo svetski katalog za zashtita

Crkvata "Sveta Bogorodica Perivlepta" od Ohrid e vo najnoviot katalog na 100-te spomenici na kulturata shto za 2008 godina konkuriraat za sredstva od megjunarodni donatori. Katalogot, denovive, go publikuva uglednata neprofitna organizacija World Monuments Fund od Njujork, koja od 1965 godina navamu gi animira donatorite vo svetot da vlozhat sredstva za zashtita na svetskoto kulturno nasledstvo. Vo 2006 godina preku ovaa organizacija se dodeleni 17 milioni dolari vo grantovi, a vkupnata suma od osnovanjeto na programata iznesuva 49 milioni dolari, koi se vlozheni vo spomenici vo 78 zemji niz svetot.
Nominator na crkvata "Perivlepta" za vkluchuvanje vo listata na ovaa organizacija i izrabotuvach na proektnata aplikacija e novinarot i publicist od Ohrid, Stojan Saveski. Spored negovite zborovi, golemi se mozhnostite v godina za konzervacija na ovaa znachajna crkva da bidat vlozheni 210.000 dolari so shto celosno kje se sanira oshteteniot zhivopis i kje se eliminira vlijanieto na razlichnite faktori shto doveduvaat do oshtetuvanje na retkiot zhivopis. Ako se dobijat baranite sredstva, proektot kje bide upravuvan od strana na ugledni stranski ekperti, a kje go sproveduva Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo.
Saveski so pretstavnicite na World Monuments Fund i nejzinata filijala vo Francija, osobeno so direktorot Bertrand du Vignaud, raboti na popularizacijata na "Perivlepta" kaj uglednite donatori, nejzinoto znachenje za srednovekovnata umetnost vo kontekst na evropskata umetnost, kako i potrebata od zashtita na retkoto slikarstvo shto e okarakterizirano kako "renesansa na paleolozite" i koja se pojavuva mnogu porano od spomenatiot evropski pravec vo umetnosta.
Katalogot denovive e distribuiran do site relevantni megjunarodni donatori so koi sorabotuva njujorshkata organizacija. Luksuznoto kataloshko izdanie gi pretstavuva site 100 spomenici za koi se baraat sredstva so kratok opis za nivnoto znachenje. Moshne skoro se ochekuva da bide objavena i oficijalnata lista na spomenici na kulturata shto kje dobijat nepovratni sredstva za nivna celosna zashtita.
Godinava vo listata na World Monuments Fund se vklucheni 59 zemji od svetot, megju koi e i Makedonija.

Se snima kratok film protiv loshite tipovi

Prvata klapa na kratkiot igran fil "Iskushenie" na rezhiserot Branko Kosteski padna vo eden od nokjnite klubovi vo Skopje. Snimanjeto zapochna so scenata koga sveshtenikot, koj e pozitivniot lik vo filmot, vleguva vo nokjen klub kade shto se srekjava so negativecot, protiv kogo se bori vo prikaznata.
"Filmot e urbana prikazna za vechnata borba pomegju dobroto i zloto. Vo zadnina e konfliktot od 2001 godina, a vo preden plan e borbata na sveshtenikot protiv zloto, kako nadvoreshna pojava i kako vnatreshen konflikt", ni reche Kosteski, koj go napisha i scenarioto.
Vo filmot igraat: Senko Velinov, Pero Arsovski, Toni Mihajlovski, Sinolichka Trpkova, Koljo Cherkezov, Marko Jorev, Salaetin Bilal, Kamka Tocinovski, Dancho Chevrevski, Elhame Bilal, Zhaklina Stefkovska, Igor Stojchevski, Sanja Arsovska.
Snimatel e profesorot od Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje Apostol Trpevski, scenografija e na Bujar Mucha, kostimi na Zhaklina Krstevska, a producent na filmot e Zoran Risteski.
Kosteski e na zavrshnata godina na studii po rezhija na Varnenskiot univerzitet vo Bugarija, a filmot e poddrzhan od Ministerstvoto za kultura na Makedonija.

Makedonija so svoj shtand na pretstojniot Berlinski festival

Idnata godina za prvpat Makedonija kje ima svoj shtand na pretstojniot Berlinski filmski festival (7 do 17 fevruari), na koj kje bide pretstavena makedonskata kinematografija. Nositel na shtandot kje bide makedonskiot Filmski fond so shto ova naedno kje bide i negova megjunarodna promocija. Kako shto doznavame od Labina Mitevska, koja e del od ovoj proekt i od ovaa inicijativa, makedonskiot Filmski fond kje go deli shtandot so srpskiot Filmski fond, a negovata sodrzhina i promocija kje se odviva vo sorabotka so makedonskoto Drushtvo na filmski rabotnici.
Ona shto e najvazhno e deka za prvpat na eden od evropskite festivali koi se na vrvot Makedonija kje ima mozhnost da ja pretstavi svojata kinematografija, bidejkji e edinstvena zemja koja ne naogja nachin da ja pretstavi svojata produkcija na ovie golemi filmski pazari kade shto doagja bukvalno sekoj shto znachi neshto vo ovoj biznis. I od ona shto dosega sme go videle, ako na niv ve nema i ako ne se prezentirate osobeno koga imate film, toa e isto kako da velite deka nemate kinematografija na koja mozhe da se smeta i deka toa e incidentno. Zatoa, godinava, osobeno koga filmot na Teona Mitevska "Jas sum od Titov Veles" e pokanet vo programata "Panorama" i toa kako golema otstapka na Berlinskiot festival koj saka samo premieri, a filmot na Teona go zema po Saraevo i Toronto, posebno e vazhno shto kje odi na nego kako Makedonija i kje pokazhe deka na makedonskata kinematografija mozhe da se smeta i deka ima mnogu shto da ponudi.
Planot e na shtandot da se promovira se od najnovata produkcija, trgnuvajkji od igranite filmovi, megju koi pokraj filmot na Mitevska se i "Senki" na Manchevski, "Boli li?" na Aneta Leshnikovska i "Prevrteno" na Igor Ivanov. No, i site drugi formi, se shto e nova produkcija vo kratkata forma, dokumentarnata, animiranata, potoa Filmskite festivali kako "Brakja Manaki" i "Sinedejs", kako i se ona shto se podgotvuva ili vekje e vo razvoj.

"Skriena Makedonija" od Deliso

Vo London vo knizharnicata D Trevl Bukshop, ili vo bukvalen prevod Knizharnica za patuvanja, se odrzha promocija na knigata "Skriena Makedonija" na Kristofer Deliso, amerikanski patepisec i novinar koj zhivee vo Republika Makedonija.
Toj vo knigata , kako shto veli, gi belezhi svoite impresii od edno letno patuvanje okolu Ohridskoto i Prespanskoto ezero, niz Makedonija, Grcija i Albanija.
Odejkji pod povrshinata na sekojdnevniot zhivot, i otkrivajkji gi dlabokite istoriski rani na ovoj region, kako shto veli Deliso, knigata pokazhuva edno od najvozbudlivite i najubavi podrachja na Evropa, koe se ushte mu e nepoznato na Zapadot.
Po promocijata, vo razgovor za BibiSi, Deliso naglasi deka faktot shto na mapata sodrzhana vo knigata i na vnatreshniot del od koricite, Republika Makedonija e napishana kako PJRM - e propust na izdavachot i se nadeva deka kje bide popraven vo idnite izdanija.

MAKEDONSKATA UBAVICA JANA STOJANOVSKA SE VRATI LUTA OD IZBOROT ZA MIS NA SVETOT

Ne sum jas za kineski rezhim

Makedonskata kandidatka za mis na svetot Jana Stojanovska od svetskiot izbor vo Kina se vrati luta i ponizhena bidejkji ne bila pretstavena kako mis na Makedonija tuku pod referencata FIROM. Ubavicatata e gnevna na organizatorite koi go ispolitizirale celiot izbor, a posebno e luta shto bukvalno i rekle deka mora da ja nosi lentata so natpis Macedonia FYR i da prestane da se buntuva.
"Se beshe ispolitizirano. Se iskarav so lugjeto od organizacijata za imeto na lentata koja ja nosev. Na nea pishuvashe Makedonija, no ja napishale i dodavkata Bivsha jugoslovenska republika. Se obidov da gi ubedam deka kratenkata FIR e nepotrebna i deka treba da nastapuvam pod Makedonija. Nivniot odgovor beshe deka se nablizhuvaat Olimpiskite igri koi ovaa godina se odrzhuvaat vo Peking i deka nemaat namera zaradi mene da se skaraat so Atina, odnosno Grcija", ni raskazha Jana.
Makedonskata kandidatka veli deka nejzinoto razocharuvanja ne zaprelo so kavgata za imeto. Vecherta koga se izbiral mis - talent, Jana trebalo da nastapi so pesna shto sama ja komponirala i pobarala organizatorot da i dade pijano. Mesto toa dobila rasipan sintisajzer.
"Bukvalno celiot izbor beshe nerealen. Imashe devojki koi dobija tituli koi ne gi zasluzhuvaat. Na primer, mis bikini od Jamajka imashe ogromen zadnik, mis talent od Gana osven shto maftashe so zadnikot ne pokazha nishto drugo. Jas najmnogu se druzhev so devojkite od Srbija i Bugarija. Grkinata ne me ni pogledna, a kamoli da mi napravi muabet", veli Jana.
Za eden mesec kolku shto prestojuvala vo Kina , kako shto veli, uzhivala vo prirodnite ubavini na ostrovot Sania koj go narekuvaat ushte i kinesko Havai. Organizatorite se potrudile ubavicite da gi posetaat i istorisko-kulturnite znamenitosti kako Kineskiot dzid.
Ona po shto kje se sekjava na izborot e i snimanjeto na pesnata "Eden son eden svet" zaedno so ushte devet devojki i koja kje se pee na otvoranjeto na Olimpiskite igri vo Peking 2008 godina. Gorda e shto uchestvuvala vo humanitarnata akcija na Svetskiot crven krst vo koja sobrale 5,5 milioni dolari.
Na izborot za mis na svetot uchestvuvaa 106 devojki od celiot svet, a Jana Stojanovska ne osvoi titula. Spored glasovite na Internet Jana go osvoi 57 mesto. Jana vo Kina otpatuva sama, a noseshe kreacii na modnata kukja "Nana" od Shtip.

FOLK-FEST VALANDOVO 2008

Se baraat pesni za na Valandovo

Podgotovkite za Valandovo 2008 pochnaa i za taa cel vekje startuvashe i konkursot za slednoto festivalsko izdanie. Dosega na adresa na Sovetot na Valandovo se pristignati golem broj kompozicii za chija sudbina selekcionata komisija kje reshava kon sredinata na januari 2008 godina. Denovive se kooptirani i novi chlenovi vo Sovetot na festivalot, so shto kje se ovozmozhi pogolem kvalitet vo negovoto funkcioniranje, se razbira, vo koordinacija so direktorot na Folk-fest Valandovo. Utvrden e i finansoviot plan i marketing-programata, a za nov umetnichki direktor e naznachen Orce Gelevski, a Ilcho Jovanov e shef na festivalskiot orkestar.
24. festivalsko izdanie kje se odrzhi na 15, 16 i 17 maj 2008 godina na letnata festivalska scena pri Domot na kulturata "25 Maj" Valandovo so dve polufinalni i edna finalna vecher. Na nego se ochekuva da nastapat najpoznatite avtorski i pejachki iminja od Makedonija i stranstvo i ushte ednash da se potvrdi kvalitetot i renometo na manifestacijata.