UM I TELO

Napnati ste? Ovie tehniki kje vi pomognat da se opushtite!

» Opushtete gi ramenata. Stresot, lutinata, mnogu rabota, se se toa prichini poradi koi nekoi od nas avtomatski gi stegaat i podigaat ramenata. Se shto treba da storite e svesno da gi opushtite i spushtite vo prirodna polozhba. Pritoa smireno dlaboko vdishete, povlechete gi ramenata prema gore, a potoa pri izdishuvanje spushtajte gi kon dolu. Palcite neka vi bidat svrteni nadvor.
» Smeenje. Iako ne vi e do toa - smejte se. Po nekolku minuti od grimasite kje se pojavi vistinska nasmevka i kje se chuvstvuvate podobro. So promena na muskulaturata na liceto, kje vlijaete na ispushtanjeto na hormonot na srekja vo teloto.
» Pejte i mrmorete. Pri izdishuvanje pravete zvuci kako brrrrrr, ahhhhhh, hmmmmm i se povtoruvajte po 10 pati (deset vdishuvanja i izdishuvanja). Toa kje ve opushti, kje se chuvstvuvate polesno ako ve fati tegoba strav ili lutenje. Ili ednostavno pejte-efektot e ist.
» Fantaziranje. Ponekogash koga sme pod stres zaboravame na vazhnite raboti vo zhivotot i so toa ja zasiluvame stresnata situacija. Ova kje vi pomogne: zatvorete gi ochite, pokrijte gi so race i mislete na neshto ubavo. Dovolni vi se nekolku minuti, a potoa spushtete gi racete i otvorete gi ochite.
» Voda. Ispijte chasha ne mnogu ladna voda. Taka kje aktivirate del od nervniot sistem koj e odgovoren za smiruvanje i opushtanje. Ova e osobeno delotvorno koga ste voznemireni.
» Opushtanje so prsti. Za ovaa tehnika potrebno vi e malku mir. Vdishete dlaboko i navalete gi jagodicite na prstite od ednata raka kon onie na drugata raka. Skoncentrirajte se. Po nekolku sekundi kje go pochuvstvuvate svojot puls. Opushtajte se taka 5 minuti i kje primetite deka pulsot vi se stabiliziral.
» Smiruvachka muzika. Posebnata muzika za opushtanje ima ritam od 60 udari vo minuta shto e posebno smiruvachki za srceto.
» Opushtachki mirisi. Nasheto setilo za miris e direktno povrzano so centarot za chuvstva vo mozokot. Bosilekot, lavandata, sandalovinata se primer za eterichni masla koi bi mozhele da gi koristite za opushtanje.
» Nabljuduvajte go svoeto telo. Ako ne mozhete da se oslobodite od napnatosta, slednava tehnika pomaga: udobno legnete ili sednete i zatvorete gi ochite. Chuvstvuvajte del po del od svoeto telo. I samoto slushanje na teloto kje vi pomogne da se opushtite.
» Akupunkturni tochki. Ako se chuvstvuvate osobeno iscrpeno i slabo, pomaga pritisok na akupunkturnite tochki, na primer na sredinata na vashata dlanka ili tochkata na sredina pomegju nosot i gornata usna. Pritiskajte ja taa tochka se dodeka ne pochnete da se chuvstvuvate podobro.
» Vnatreshen mir. Ispruzhete gi racete, svitkajte gi dvata pokazalca, a palcite podignete gi. Ostanatite prsti neka bidat ispruzheni. Ostanete vo taa sostojba dve minuti.
» Pogled vo dalechina. Idealno opushtanje za ochite koga rabotite pred kompjuterot e da pronajdete edna tochka vo dalechinata. Nasochete go pogledot samo kon nea. Poleka kruzhete so ochite levo-desno, gore-dolu.

Seks i temno chokolado za svezh mozok

Temnoto chokolado, ladnoto meso i riba za pojadok i mnogu seks pomagaat da se sochuvaat funkciite na mozokot, porachuvaat avtorite na knigata "Poduchuvajte se: Vezhbajte go svojot mozok".
Psihologot Teri Horn i biohemicharot Simon Voton, koavtori na knigata, tvrdat deka zhivotniot stil mozhe da go zajakne mozokot i porachuvaat: "Vie ne ste samo pasivna zhrtva na svoite geni", bidejkji sami mozhete da sozdavate optimalni uslovi vo svojot mozok.
Avtorite go stavaat pod znak prashanje tvrdenjeto deka kognitivnite sposobnosti neizbezhno opagjaat po 17-tata godina i naveduvaat deka vnimatelno izbranite zhivotni stilovi mozhat da sozdadat rezervni kognitivni sposobnosti. Vo knigata e naveden i spisok na raboti shto chovekot smee da gi pravi i raboti koi treba da gi izbegnuva za proaktivno da go odrzhi svojot mozok svezh.
Nekoi od nivnite preporaki spagjaat vo ramkite na zdraviot razum - jasno e deka stresot e losh za razmisluvanjeto, tokmu kako i premnogu alkohol ili kanabis. Losho i e gledanjeto na sapunici i druzhenje so negativnite lugje poradi shto treba da se izbegnuvaat plachkovcite, kriticharite i cinichnite lugje.
Pokraj ladnoto meso i riba za pojadok dobro e i temnoto chokolado, bidejkji sodrzhi mnogu hemiski supstanci shto se prisutni vo migot koga mozokot dobro misli. Togash se relaksiraat muskulite okolu krvnite sadovi i go podobruvaat dotokot na krvta na mozokot.
Avtorite ispituvaat i sedum stepeni na seksualnata aktivnost i tvrdat deka vo tek na chetiri od tie sedum se razvivaat istite hemiski supstanci shto pomagaat vo procesot na mislenjeto.

Moderniot stil na zhivot go otezhnuva spienjeto

Edvaj go dochekavte krajot na rabotniot den, ostavivte se zad sebe i iscrpeni se vovlekovte vo krevet. No namesto son, potonavte vo misli i neprekinato prevrtuvanje od edna na druga strana na krevetot. Se prashuvate zoshto ne mozhete da zaspiete. Odgovorot mozhebi se krie vo semisomnijata.
Ako chesto pati se chuvstvuvate umorno i usporeno, a imate problemi so nesonica ili nedostatok na kvaliteten son, mozhno e kako i 30 milioni Britanci i vie da stradate od poremetuvanje narecheno semisomnija.
Ovoj poim go kreiral doktorot Nil Stenli, struchnjak koj poslednite 30 godini od svojata kariera gi posvetil na prouchuvanje na sonot. Stenli voochil deka golem broj lugje koi imaat problemi so spienje, a gi nemale standardnite simptomi na nesonica, so godini bile ignorirani od zdravstvoto.
"Ako vo edna soba stavite 100 lugje i gi prashate kolku od niv se chuvstvuvaat dobro, energichno i vitalno, navistina mal broj kje vi odgovori potvrdno" veli Stenli. Najgolem del od ovaa grupa kje kazhe deka se chuvstvuva hronichno umorno, so nisko nivo na energija, a ova se problemi koi gi predizvikuva semisomnijata.
Vo shto se sostoi razlikata pomegju semisomnijata i klasichnata insomnija? Sporeduvanje na nekoj koj strada od semisomnija so nekoj koj se bori so klasichnata nesonica, e slichno na sporeduvanje na nekoj koj se hrani celosno nezdravo i nekoj koj delumno konsumira nezdravi namirnici.
Semisomnijata e poremetuvanje koe go karakteriziraat ublazheni simptomi na klasichnata nesonica. Mozhe da se javi i kako posledica na nedovolno son i namerno skratuvanje na vremeto za spienje so cel da se zavrshat obvrskite shto podocna doveduva do pad na energija i konstantno chuvstvo na zamor.
Stenli smeta deka izvorot na semisomnijata e kombinacija na nedostatok na son ili slab son poradi moderniot nachin na zhivot vo Zapadnata kultura koj na chovekot mu nametnuva premnogu obvrski zaradi koi go zhrtvuva zdravjeto.

Razvodot i shteti na zhivotnata sredina

Razvodot mozhe da bide shteten za zhivotnata sredina bidejkji so prekin na brakot nastanuvaat dve posebni domakjinstva koi troshat povekje voda, energija i drugi resursi za razlika od edno semejstvo. Ovaa analiza ja napravi amerikanskata Nacionalna Akademija.
"Domakjinstvo so brachan dvojka poefikasno gi koristi resursite vo sporedba so ednochleno domakjinstvo" izjavil profesorot po ekologija od Drzhavniot Univerzitet vo Michigen koj izvrshil analiza na efektite na razvodot vrz zhivotnata sredina.
"Domakjinstvata so pomalku chlenovi ednostavno ne se tolku efikasni kako onie so povekje lugje" objasnuva profesorot. "Klima uredite, grejnite tela, frizhiderite,...site aparati vo domakjinstvoto koristat ista kolichina na energija bez razlika dali vo domot zhiveat dvajca ili chetvorica".
Ednochleno semejstvo troshi povekje elektrichna energija po chovek, vo sporedba so povekjechlenoto bidejkji povekje lugje mozhat da koristat eden televizor, edno radio, eden shporet.
Poradi razvodite SAD zaludno troshi okolu 6,9 milijardi dolari za energija i 3,6 milijardi dolari za voda.
No vodachite na ova istrazhuvanje istaknuvaat deka ne go osuduvaat razvodot. "Nekoi lugje mora da se razvedat. Sepak eden od mozhnite nachini za nanesuvanje pomalku shteta na zhivotnata sredina e zaednichkiot zhivot so drugi lugje" - izjavuvaat tie.

PREHRANA

Pet naviki na najzdravite zemji vo svetot

Malite promeni vo nachinot na vnesuvanjeto na hrana mozhat drastichno da go podobrat zdravjeto, no i da donesat pogolemo uzhivanje na vashata trpeza. Zemjite chii zhiteli, spored istrazhuvanjata, se najzdravi imaat nekolku prehranbeni pravila i naviki na koi im go dolzhat toa.
» Zdrava navika 1 - plodovi i celi zhitarki. Zemjata koja ova pravilo najchesto go sproveduva vo praksa e Kina. Vo mnogu zemji mesoto e samo ukras ili dodatok na hranata. Taka vo Kina hranata primarno se sostoi od zelenchuk, ovoshje i zhitarki. Nekolku seriozni istrazhuvanja pokazhale deka samo tri obroka dnevno od ovoshje, zelenchuk i zhitarki go namaluvaat rizikot od mozochen udar, srcevi zaboluvanja i nekolku vida rak.
» Zdrava navika 2 - uzhivanje vo hrana. Zemjite poznati po ovoj obichaj se Italija, Shpanija, Francij i Japonija.
Obrokot vo tie zemji ponekogash trae i po nekolku chasa. Edno od glavnite pravila na hranenje e da se jade poleka, sekoj den vo isto vreme i vo prijaten ambient. Mediteranskite narodi obrokot go koristat za druzhenje so prijatelite i semejstvoto i za jaknenje na vrskite so bliski lugje. Bavnoto konzumiranje na hrana go sprechuva prejaduvanjeto i ja pottiknuva smirenosta i varenjeto.
» Zdrava navika 3 - kontroliranje na porciite. Istrazhuvanjata pokazhale deka porciite hrana vo Francija se 25% pomali od onie vo Amerika. Istata studija pokazhala i deka sadovite vo koi se prodava jogurt vo Filadelfija se 82% pogolemi od onie vo Pariz.
Vo Japonija porciite hrana se isto taka pomali od porciite vo Evropa i Amerika. Japoncite jadat od mali sadovi, a zlatnoto pravo kon koe se pridrzhuvaat e deka treba da se prestane so jadenjeto koga kje bideme 80% siti.
» Zdrava navika 4 - Vo ishranata da se vmetne neprocesuirana, svezha hrana. Brojni studii pokazhale deka svezhata hrana sodrzhi mnogu povekje vlakna i pomalku kalorii, masnotii i shtetni dodatoci kako konzervansi. So konzumiranje na svezho ovoshje i zelenchuk go podobruvame varenjeto i vnesuvame povekje vitamini i minerali vo organizmot.
» Zdrava navika 5 - Zachinite i davaat vkus na hranata. Zemjite najpoznati po mnogu zachinetata hrana se Indija, Kina i Tajland. Bilkite i zachinite i davaat na hranata podobar vkus, ja pravat poprivlechna i pozdrava. Zachinite se niskokalorichni i najchesto ne sodrzhat masnotii, a se dobri za zdravjeto. Nauchno e dokazhano deka lukot, ruzmarinot, cimetot i slichnite zachini go chuvaat organizmot od mnogu bolesti, go podobruvaat varenjeto i slichno.

KUJNA

Teleshki shnicli so tikvichki

Potrebno:

12 pomali teleshki shnicli, 6 sitni tikvichki, edna glavica luk, 12 tenki parchinja tvrdo sirenje, 1 dcl. belo vino, puter, maslo, sol i crn piper

Podgotovka:

Parchinjata meso malku se zasekuvaat za da ne zategnuvaat, potoa se posoluvaat i se chukaat da im se namali debelinata. Se zagrevaat 200 gr. puter na 2 lazhici maslo, se dodava lukot isechen na trkalca. Meshajte, i shtom silno kje zamirisa (ne smee voopshto da dobie boja), vednash izvadete go, i na istata masnotija isprzhete gi tenko isechenite, neizlupeni tikvichki. Posolete i dodajte crn piper.
Oddelno zagrejte puter i maslo, i isprzhete gi teleshkite shnicli od dvete strani. Zalijte gi so beloto vino, i koga kje ispari, na mesoto stavete gi parchinjata sirenje i tikvichkite, pa prodolzhete da gi przhite dodeka sirenjeto ne se rastopi.
Se sluzhat topli.

Testenina vo sos od kosteni

Potrebno:

1 lazhica puter, 60 g kromid, 150 ml belo vino, sol, 150 g nezasladeno pire od kosteni, 200 ml slatka pavlaka, bel biber, 350 g shpageti

Za posluzhuvanje:

1 lazhica isechkan magdonos

Podgotovka:

Na zagrean puter proprzhete go sitno isechkaniot kromid, zalijte go so belo vino, posolete i kratko varete go. Dodadete go pireto od kosteni, pavlakata i biberot i ostavete da zovrie. Vo podgotveniot sos stavete gi svarenite shpageti. Posluzhete vednash posipano so magdonos.