IRAN

Se slavi pobeda nad SAD!

Iranskiot pretsedatel proglasi pobeda nad SAD, a shefot na Megjunarodnata agencija za atomska energija (IAEA) izjavi deka Iran "donekade se opravda" so amerikanskiot izveshtaj vo koj se veli deka drzhavata ja prekinala programata za nuklearno vooruzhuvanje. Vo izveshtajot na Amerikanskoto nacionalno razuznavanje shto beshe objaven minatata nedela se veli deka Iran ja prekinal svojata programa za nuklearno vooruzhuvanje vo 2003 godina. Ova najverojatno kje go zgolemi otporot od Rusija i Kina na baranjata na SAD do ON da se sprovedat dopolnitelni sankcii protiv Iran poradi ova prashanje. Iranskiot pretsedatel Mahmud Ahmadinedzhad izjavi deka Iran kje prodolzhi so nuklearnite aktivnosti za koi islamskata republika veli deka imaat samo mirnovremenska i civilna namena. "Denes iranskata drzhava izvojuva pobeda, a vie (SAD) ste praznoglavi!", izjavi Ahmadinedzhad vo govorot pred nasobrana tolpa vo gradot Ilam shto se emitirashe preku televizija. Amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush sepak izjavi deka Iran i natamu e opasen i ima mnogu da objasnuva za minatite dejstva.

ZABRANA OD KONGRESOT

CIA nema da smee da gi machi osomnichenite

Amerikanskiot Kongres kje i' zabrani na CIA da primenuva ekstremni metodi za vreme na raspitite na osomnichenite. CIA treba da gi koriti samo onie metodi za raspit shto im se dozvoleni na voenite vlasti. Megjutoa, poznato e deka proekt-zakonot kje predizvika nezadovolstvo vo Belata kukja i pretsedatelot Dzhordzh Bush najverojatno kje stavi veto na nego.
Pred nekolku meseci pretsedatelot Bush i' dade dozvola na CIA da upotrebuva "vonredni merki za raspit", iako amerikanskata legislativa zabranuva upoteba na merki so koi surovo i nehumano im se narushuva chovechkoto dostoinstvo na tie shto se naogjaat vo racete na amerikanskite voeni vlasti ili tajni sluzhbi, pa vo toj kontekst i na CIA.
Spored Voeniot zakon na amerikanskata armija, za vreme na raspitot na osomnichenite mozhe da se koristat metodi kako "dobar" i "losh" policaec ili osomnicheniot mozhe da se drzhi do 30 dena vo izolacija. Megjutoa, se zabranuva uapsenite da se davat vo voda, vrz niv da se koristat elektroshokovi ili da se ostavaat na mnogu niski temperaturi. Isto taka, ne smee da bidat tepani ili da se ostavaat bez hrana ili bez voda podolgo vreme. (MIA)

VENECUELSKIOT PRETSEDATEL DOZHIVEA PORAZ NA REFERENDUM

Nema dozhivoten mandat za Hugo Chavez

Hugo Chavez dozhivea poraz na referendumot za ustavni izmeni shto kje mu ovozmozhea dozhivotno da bide izbiran za pretsedatel na Venecuela, otkako 51 procent od glasachite se izjasnile protiv ustavnite izmeni, dodeka 49 glasale za. Oddzivot na glasachite iznesuval 56 procenti. Ako referendumot uspeeshe, pretsedatelskiot mandat kje beshe prodolzhen od shest na sedum godini, a Chavez kje mozheshe dozhivotno da se kandidira za pretsedatel. Poradi neuspehot na referendumot Chavez ne mozhe da se kandidira povtorno vo 2012 godina. Predlozhenite ustavni amandmani predviduvaa socijalistichko upravuvanje, odnosno namaluvanje na rabotniot den od osum na shest chasovi, voveduvanje socijalno osiguruvanje za site rabotnici, ukinuvanje na avtonomijata na centralnata banka i voveduvanje zabrana za privatizacija na drzhavnite firmi. Chavez, koj se zakani deka Venecuela kje ja zapre dostavata na nafta za SAD ako Vashington se mesha vo odrzhuvanjeto na referendumot, go prizna porazot, no dodade deka "za malku" ne izvojuval pobeda.

ZA IZBORITE VO KUBA

I Kastro e kandidat!

Bolniot kubanski pretsedatel Fidel Kastro e nominiran kako kandidat za pratenik vo Nacionalnoto sobranie za izborite vo januari idnata godina. Ova se tolkuva kako znak za toa deka 81-godishniot Kastro, koj pred 16 meseci privremeno mu gi predade svoite ovlastuvanja na svojot brat Raul, nema namera da se povleche od politikata i pokraj negovata bolest. Gradskiot sovet na Santjago de Kuba - vtor po golemina kubanski grad - go vkluchil imeto na Kastro na spisokot so kandidatite za parlamentarnite izbori na 20 januari.
Od 1976 godina Kastro na sekoi pet godini se kandidira za pratenik od izborniot region na toj grad. Spored kubanskoto zakonodavstvo, shefot na drzhavata se izbira od parlamentot.

CHAD

Kidnaperite na 103 deca sakaat restoranska hrana

Advokatot na shestemina francuski humanitarni rabotnici, koi se zatvoreni pod obvinenija za kidnapiranje deca vo Chad, ja povika francuskata vlada da plati za nivnata hrana. Zhilber Kolar izjavi deka vlastite treba da imaat "minimum pristojnost". Megjutoa, francuski oficijalni lica izjavile deka, namesto zatvorskata, tie izbrale restoranska hrana od francuski restoran vo glavniot grad Ndzhamena. Pa zatoa treba ida platat. Kolar izjavi deka Francuzite pokazhuvaat "nepodnosliva vulgarnost" so baranjeto da se plati. "Nashite sonarodnici kje bidat prinudeni da jadat hrana shto kje im ja obezbedi vlasta vo Chad, a so ogled na nedostigot od hrana vo zemjata, toa e navistina tazhno", izjavi toj. Istragite za humanitarnite rabotnici sugeriraat deka 103-te deca glavno se od Chad i ne se sirachinja. Shestemina zatvoreni, pak, izjavija deka veruvale deka decata shto planirale da gi ispratat vo Francija, bile siraci od sudanskiot region Darfur. Ako bidat proglaseni za vinovni, humanitarnite rabotnici bi mozhele da se soochat so nekolkugodishna teshka rabota vo zatvor vo Chad.

SAD

Momche ubi 19-mina vo trgovski centar

Edno 19-godishno momche ubi 19 lugje, a potoa se samoubi so pushka vo prepoln trgovski centar vo Omaha, pri shto vrabotenite i mushteriite se razbegale vo panika. "Sega kje stanam slaven", napishal napagjachot vo proshtalnoto pismo, spored izjavata na negovata gazdarica, koja nashla dokument sostaven od tri dela vo koj bil vkluchen i negoviot testament. Pet lugje bile raneti, od koi dvajca kritichno, vo pukotnicata vo luksuzniot trgovski centar Vestrouds mol. Ovoj masakr e posleden vo serijata masovni ubistva shto gi shokiraa SAD, kade shto gragjanite masovno poseduvaat oruzhje i pravoto da se nosi oruzhje e ustavno pravo za koe zhestoko se debatira. Belata kukja izjavi deka ova e "uzhasna tragedija".

GERMANIJA

Majka si gi ubila pette deca

Germanskata policija uapsi 31-godishna zhena koja preksinokja gi ubila svoite pet sinovi na vozrast od tri do devet godini. Zhenata, chie ime ne e navedeno, po apsenjeto e prefrlena vo psihijatriska bolnica kade shto priznala i go opishala deloto. Ubistvoto se sluchilo vo seloto Dari, vo sereniot del na Germanija, blizu Baltichko More. "Motivot za ubistvoto zasega treba da se bara vo mentalnata bolest na majkata", reche portparolot na lokalnata policija, dodavajkji deka decata se brutalno ubieni. Majkata se prijavila vo policija i kazhala deka zhrtvi se pet momchinja i deka taa gi vlechkala pred da gi zadushi so plastichni kjesi. Minatata godina vo Germanija na 15 godini zatvor beshe osudena zhena koja ubi osum svoi deca.