KOSOVO

Belgrad ima taen akcionen plan za vojna?

Akcioniot plan na srpskite vlasti vo sluchaj na ednostrano proglasuvanje nezavisnost na Kosovo predviduva pred se' diplomatski merki, no ne ja iskluchuva i opcijata za vojna za zadrzhuvanje na juzhnata pokraina, predupreduva belgradskiot vesnik Kurir. Vesnikot istaknuva deka planot e proglasen za "drzhavna tajna", no potseti deka na negovata sodrzhina ukazhal Aleksandar Simikj, sovetnik na premierot Voislav Koshtunica. General Ninoslav Krstikj, pretsedatel na Forumot za bezbednost i demokratija, izrazil uveruvanje deka tajniot plan na Ministerstvoto sodrzhi "shiroka lepeza specijalni merki". "Tie varijanti vkluchuvaat prekinuvanje na diplomatskite odnosi, povlekuvanje na nashite ambasadori i proteruvanje stranski diplomati, nekakov vid ekonomski blokadi sprema odredeni drzhavi. Tie merki bi bile selektivni, kako i pri bombardiranjeto vo 1999 godina. Togash ne bea prekinati diplomatskite odnosi so Italija, iako od nejzinata teritorija letnuvaa avionite shto ja bombardiraa Srbija", izjavi general Krstikj.
Iako sovetnikot Simikj precizira deka "zakanata za vojna" mu bila izvlechena od kontekst, general Krstikj smeta deka vojnata e prodolzhena raka na politikata. "Voena opcija mozhe da se primeni ako ne mozhete so politichki sredstva da ja ostvarite celta koja e legitimna. kako vo sluchajot na Srbija", izjavi Krstikj. Toj tvrdi deka srpskoto MNR ne smeelo da ja propushti i voenata mozhnost vo akciskiot plan.
I profesor Zoran Dragishikj od Fakultetot za bezbednost e ubeden deka Ministerstvoto mora da predvidi i nepovolni scenarija i da podgotvi soodveten sistem na merki. "Vo red e toa shto akcionite planovi se tajni. Srbija konechno se odnesuva kako seriozna drzhava", veli Dragishikj. No, profesorot ja oceni kako osobeno opasna izjavata na sovetnikot Simikj. "Treba vnimatelno da se izbiraat zborovi i da se izbegnuvaat zakani. Morame da imame predvid deka protiv sebe imame mediumski silen neprijatel, vesht vo lobiranje i poddrzhuvan od golemi sili. Simikj e vo pravo koga veli deka i taa opcija postoi, no se plasham deka pri takov razvoj na nastanite nas kje ne' obvinat deka sme ja predizvikale vojnata", veli Dragishikj.
Nekoi srpski politichari ocenija deka srpskata vojska sega e znachitelno oslabena i deka nema kapacitet za intervencija vo Kosovo. Sepak, general Krstikj ukazhuva deka vojskata ne e vo tolku losha sostojba. "Imame okolu 100.000 odlichno obucheni lugje. Tuka se vklucheni i poraneshni voeni lica, voenosposobni penzioneri, kako i golem broj obucheni rezervisti. Ako gi povikaat, ubeden sum deka bi doshle da ja odbranat teritorijata" veli generalot.

Podeleno Kosovo e najdobro reshenie

"Kosovo treba da dobie nezavisnost, no ne vo segashnite granici", smeta Ajvor Roberts, poraneshen ambasador na Britanija vo togashnata Srbija i Crna Gora. Roberts tvrdi deka e vreme da se baraat alternativni reshenija za Kosovo, po neuspehot na pregovorite megju Belgrad i Prishtina za idniot status na pokrainata. Vo avtorski tekst za britanskiot Indipendent, Roberts naglasuva deka so vetuvanjeto na pretsedatelot Dzhordzh V. Bush za nezavisnost na Kosovo, SAD gi zagrozile pregovorite ushte pred da pochnat. Spored nego, Zapad brza so nezavisnosta zatoa shto se plashi od revanshizam na lokalnoto albansko naselenie, pri shto na udar bi bile silite na NATO vo pokrainata. Poraneshniot britanski ambasador smeta deka e apsurdno vo procesot na raspagjanje na Jugoslavija da se zabrani podelbata na Kosovo i pripojuvanjeto na pokrainata kon Albanija, ako toa go sa ka lokalnoto naselenie.

NATO trupa vojnici

NATO kje go zasili svojot kontingent vo Kosovo so novi 1.600 vojnici za da mozhe da odgovori na eventualnite sudiri shto bi mozhele da izbuvnat po neuspeshnite pregovori za idniot status na pokrainata i po ochekuvanoto ednostrano proglasuvanje na nezavisnost, pishuva Fajnenshel tajms. NATO navodno saka da ja izbegne greshkata shto ja napravi vo mart 2004 godina, koga poradi operativnite ogranichuvanja ne mozheshe soodvetno da reagira na togashniot bunt na kosovskite Albanci.
Inaku, pregovarachkata "trojka" go predade izveshtajot za pregovorite na Kontakt-grupata, koja do 10 dekemvri trebashe da go dostavi do generalniot sekretar na ON, a toj kje go prosledi na rasprava vo Sovetot za bezbednost na Svetskata organizacija, na sednicata shto e zakazhana za 19 dekemvri.

KOSHTUNICA:

Sega znaeme zoshto ne' bombardiraa!

"Ako SAD reshat albanskite separatisti da proglasat ednostrana nezavisnost, togash kje stane sosem jasno zoshto NATO ja bombardirashe Srbija i zoshto potoa trupite na NATO vlegoa vo Kosovo", izjavi srpskiot premier Voislav Koshtunica, dodavajkji deka osnovnata cel e sozdavanje marionetska NATO-drzhava vo koja, kako shto e opredeleno vo aneksot 11 na planot na Marti Ahtisari, konechen i vrhoven organ na vlasta bi bil NATO paktot?! "Denes sekoj znae deka ne mozhe da postoi nadgleduvana nezavisnost, bidejkji tie dva poima megjusebno se iskluchuvaat. Vo istorijata na pravoto imeto za nadgleduvani drzhavi bilo marionetski tvorbi. I sega gledam deka SAD i NATO se obiduvaat toa da go sprovedat vo delo. Nedostigashe samo ushte Srbija da go prifati planot na Ahtisari i so toa da go ozakoni bombardiranjeto i doagjanjeto na NATO trupite vo Kosovo, kako i pravenjeto marionetska drzhava", veli Koshtunica.

Vo Bugarija e uapsen kolumbiski diler

Kolumbiskiot narkodiler Huan Andre E. (28), po kogo traga germanskata policija, bil uapsen na sofiskiot aerodrom pri obid da ja napushti Bugarija. Vo soopshtenieto od bugarskata pogranichna policija se naveduva deka toj bil uapsen so lazhen shpanski pasosh dodeka chekal let za Brisel. Andre bil uapsen otkako sluzhbenicite na aerodromot zabelezhale deka na patnata isprava ne bila negovata fotografija. Po priveduvanjeto osomnicheniot go priznal svojot vistinski identitet. Uapseniot Kolumbiec vlegol vo Bugarija vo dekemvri minatata godina so turistichka viza.

Vo Italija se zapleneti 400 kilogrami albanska droga

Vo pristanishniot grad Brindizi italijanskata policija zaplenila 400 kilogrami droga so poteklo od Albanija, pri shto bile uapseni tri lica. Ova e edno od najgolemite kolichestva droga shto se zapleneti vo provincijata Pulja. Spored policiski izvori, drogata bila nameneta za italijanskiot narkopazar. Vo akcijata policijata zaplenila i oruzhje i municija. Vo oddelna akcija vo Pjachenca, policijata uapsila i 17 Albanci - shverceri na kokain.

Krazhba na 1,3 milioni evra na saraevskiot aerodrom

Chetvorica vooruzheni razbojnici, oblecheni vo policiski uniformi, ukrale 1,3 milioni evra na aerodromot vo Saraevo, otkako go razoruzhale obezbeduvanjeto na oddelot za tovar na aerodromot, javi bosanskata nacionalna televizija.

Hrvatskata vlast i' dava 41 milion evra na crkvata!

Katolichkata crkva vo Hrvatska godishno prima okolu 300 milioni kuni (nad 41 milion evra) so koi se finansira rabotata na 1.532 zhupi kolku shto gi ima vo zemjata. Dvaeset otsto od tie sredstva odat za reshavanje na penziskiot status na crkovniot kler i raznite sluzhbenici. Spored Jutarnji list, ova ne se site pari shto gi prima katolichkata crkva, zashto vladata ima diskreciono pravo finansiski da im pomaga na razni crkovni institucii.

MARIHUANA VO MANASTIR KRAJ SOLUN

Lazhni gradinari izmamile monahinji

Policijata od Solun otkrila i zaplenila 30 stebla marihuana vo eden zhenski manastir na Grchkata pravoslavna crkva. Istragata pokazhala deka marihuanata ne ja zasadile dvete monahinji koi zhiveele vo manastirot vo blizina na solunskoto selo Filiro, tuku dvajca gradinari koi lazhno im se pretstavile na monahinjite. Monahinjite ne ni pretpostavuvale deka gradinarite koi im go ureduvale dvorot se lazhni, a rastenijata koi gi posadile se nelegalni. Policijata reagirala na prijava, i otkako izvrshila racija vo zhenskiot manastir, i vo zagradenata gradina, pronashla posadeni povekje od 30 stebla marihuana.
Dvete postari monahinji i' izjavile na policijata deka dvajca nepoznati mazhi im ponudile pomosh, okolu sreduvanjeto na gradinata. Otkako dobile soglasnost, izmamnicite ja posadile marihuanata i si zaminale, velat od policijata. Nikoj od manastirot ne e uapsen, bidejkji policijata smeta deka monahinjite voopshto ne bile vinovni i deka nim im bilo kazhano deka toa se golemi ukrasni cvekjinja. Policijata traga po izmamnicite.

ALBANIJA

Treta vo svetot po korupcija

Albanija e treta na listata najkorumpirani drzhavi vo svetot, se naveduva vo najnoviot izveshtaj na nevladinata organizacija Transparensi interneshenel. Spored izveshtajot, pokorumpirani drzhavi od Albanija se samo Kambodzha i Kamerun. Nevladinata organizacija soopshti deka najkorumpirani oblasti se sudstvoto i zdravstvoto, no gragjanite na Albanija se zhalat i deka morale da dadat mito i vo drzhavnite sluzhbi i vo policijata. Istrazhuvanjeto potvrdilo deka duri 71 otsto od gragjanite bile prinudeni da dadat potkup za da dobijat odredena usluga, shto e za 6 otsto povekje vo sporedba so statistichkite podatoci za minatata godina.

GRCIJA

Otkrien 81 ilegalen imigrant

Grchkata policija otkri 81 ilegalen imigrant, skrieni vo kamion na grchko-turskata granica. Ilegalnite imigranti se zadrzhani zaedno so vozachot koj e od grchka nacionalnost. Site imigranti se mazhi na vozrast od nad 30 godini, od Pakistan, Irak i Avganistan, koi za prevoz do Atina na vozachot mu platile po 1.000 evra.

Pakistanci pretepani vo Atina

Grupa od okolu 25 lica napadnale i pretepale osummina Pakistanci vo edno predgradie na Atina, pri shto petmina od napadnatite Pakistanci minale so poseriozni povredi. Edna od zhrtvite izjavila deka policijata voopshto ne intervenirala za vreme ili po incidentot, iako toj se sluchil vo blizina na edna policiska stanica.

Vo ovogodishnata turistichka sezona vo Dubrovnik - 630.000 turisti!

Godinava Dubrovnik go posetile duri 93 "kruzeri" koi so sebe donele 630.000 turisti, rekord so koj mozhat da se pofalat samo najgolemite turistichki velesili. Spored Hrvatskata turistichka zaednica, samo ovie plovechki hoteli na jadranskiot biser mu donele zarabotuvachka od 25 miloni evra, a megju najmnogubrojnite gosti bile Italijanci, Amerikanci, Britanci i Shpanci.
Za ilustracija za toa kolku e vnosen ovoj biznis - dovolen e podatokot deka samo za prestoj na eden kruzer se zarabotuva 1,3 milioni evra.

SIN NA SRPSKI KOMANDANT OD HASHKA POTERNICA

Go povikal tatko si da se samoubie!

Mladen Zhupljanin, sinot na poraneshniot policiski komandant vo begstvo Stojan Zhupljanin, kogo Hashkiot tribunal go obvinuva za voeni zlostorstva za vreme na vojnata vo Bosna, rekol deka e podobro tatko mu da izvrshi samoubistvo otkolku da se predade.
"Nikogash ne sum rekol toj da se predade. No, sakam da objasnam edna rabota, a toa e deka sekogash postoi alternativa da im se pomogne na Srbija, na srpskiot narod i na Republika Srpska. Neka zeme pishtol i neka se ubie", izjavil pomladiot Zhupljanin i dodal deka ne znae kade e negoviot tatko.
Stojan Zhupljanin, poraneshen komandant na policijata na bosanskite Srbi, e obvinet za genocid i za zlostorstva protiv Hrvati i boshnjaci vo banjaluchkiot reon vo periodot od 1992 do 1995 godina.

SRBIJA

Se prodava eden del od "Siniot voz" na Tito

Ministerstvoto za odbrana na Srbija soopshti deka prodava eden del od Siniot voz vo koj se vozel Josip Broz Tito. Vozot e proizveden pred 50 godini, a svoevremeno bil eden od najluksuznite vozovi vo svetot. Vo nego Tito pominal 600.000 kilometri, a negovi gosti bile povekje od 60 svetski lideri, megju koi i sovetskiot pretsedatel Brezhnev, palestinskiot lider Jaser Arafat i indiskiot premier Nehru.
So toj voz bil prenesen i kovchegot na Marshalot niz cela poraneshna Jugoslavija.

BRITANIJA

Bugarin bil zatvoren zashto lazhel deka e Makedonec

Eden bugarski emigrant, koj se pretstavuval kako begalec od Makedonija, bil uapsen vo Manchester, Velika Britanija, pod obvinenie za izmama na britanskite vlasti so koja dobil imotna korist od rechisi 18.000 funti, javi lokalniot vesnik Manchester ivning njuz.
Petar Kostov pristignal vo Britanija so svojata zhena i so trite deca vo april i im se pretstavil na vlastite kako Stevan Avramovski od Makedonija. Toj tvrdel deka pobegnal od Makedonija so svoeto semejstvo i stignal vo Britanija ilegalno, vo prikolka na kamion. Pobaral politichki azil pod izgovor deka ne smee da se vrati vo Makedonija.
Negovoto baranje za dobivanje politichki azil bilo odbieno, no dodeka traela postapkata, za sheste meseci do noemvri godinava, Kostov podignal 17.852 funti na ime socijalna pomosh.

HRVATSKA

Katolichki sveshtenik osuden za pedofilija

Hrvatskiot katolichki sveshtenik Drago Ljubichikj e osuden na tri godini zatvor poradi seksualno maltretiranje na pet momchinja na vozrast od 10 i 11 godini od ostrovot Rab vo periodot od 2003 do 2007 godina.
Sheeset i tri godishniot Ljubichikj bil uapsen vo juni godinava, otkako roditelite na decata go obvinile za pedofilija. Sveshtenikot gi otfrla obvinuvanjata protiv nego, a negovite advokati najavija zhalba na presudata.
Vo 2004 eden godina sveshtenik od Zagreb beshe osuden na 18 meseci zatvor za seksualno maltretiranje na povekje od deset deca.

Smrt vo "ruski rulet" vo Turcija

Sinot na turskiot ambasador vo Polska vo svojot dom vo Ankara so svoeto drushtvo igral "ruski rulet", pri shto zaginalo edno momche, pishuva turskiot vesnik Jeni shafah.
Vesnikot ja opishuva zabavata shto ja organiziral sinot na ambasadorot, na koja prisustvuvale osum lica, megju koi i tri devojki. Edno od momchinjata izvadilo revolver vo koj stavilo eden kurshum i go nasochilo kon svojata brada. Opasnata igra pochnala, no i zavrshila tragichno so smrtta na momcheto, otkako edinstveniot istrel shto go ispukalo se pokazhal smrtonosen.