MAKEDONSKIOT PRETSEDATEL VO KINA

Crvenkovski ja oceni posetata kako uspeshna

Pretsedatelot Branko Crvenkovski negovata povekjednevna poseta na Kina ja oceni kako iskluchitelno znachajna i uspeshna. "Za nas beshe mnogu znachajno shto posetata se odrzha i shto imavme pokana od strana na pretsedatelot na NR Kina, shto imavme mozhnost da se sretneme i da potpisheme edna mnogu vazhna zaednichka izjava so koja shto se dava politichka poraka do instituciite i na Kina i na Makedonija deka vo naredniot period treba da se vlozhat dopolnitelni napori za prodlabochuvanje na odnosite i sorabotkata vo site sferi i na site polinja", reche pretsedatelot Crvenkovski. "Kina beshe edna od zemjite koja shto prva go prizna nasheto ime, no i zemja koja shto e postojana chlenka na Sovetot za bezbednost a sosema e mozhno, vo nekoja odredena faza da se donesuvaat odluki tokmu vo taa institucija. Vo ovoj period, pokraj toa shto barame novi zemji koi kje go priznaat nasheto ustavno ime, mnogu e bitno da gi zacvrstime poziciite kaj onie koi shto toa vekje go imaat napraveno", istakna Crvenkovski.
Toj ja podvleche i ekonomskata dimenzija na posetata, so obezbeduvanjeto otvorena vrata na pazarot na Kina za plasman na makedonskite proizvodi. "Od najvisokite avtoriteti na Kina dobivme garancii deka nivnata Vlada, ministerstva i institucii se podgotveni da dadat dopolnitelna poddrshka i pomosh za plasman na nashite proizvodi na kineskiot pazar i ona shto treba da se sluchi vo obratna nasoka, ja iskoristivme posetata da gi zapoznaeme nashite domakjini so site povolnosti shto vo ovoj period Makedonija gi dava za stranskite investicii i od toj aspekt da izrazime nadezh deka kineskite kompanii kje go prepoznaat svojot interes da investiraat vo Makedonija", reche pretsedatelot Crvenkovski na krajot na posetata na Kina. (MIA)

Kina za edinstvenoto ime, Makedonija za edinstvenata Kina

Pretsedatelite na Republika Makedonija, Branko Crvenkovski i na Narodna Republika Kina, Hu Dzhintao vo Peking potpishaa zaednichka izjava za prodlabochuvanje na odnosite i na sorabotkata. Vo izjavata, kako shto soopshtija od Kabinetot na makedonskiot pretsedatel, dvete strani visoko go ocenuvaat "impresivniot napredok" vo bilateralnite odnosi po nivnoto normaliziranje. Kina ednostrano gi prekina bilateralnite odnosi so Makedonija otkako vo 1999 godina togashnata Vlada na premierot Ljubcho Georgievski vospostavi diplomatski odnosi so Republika Kina - Tajvan.
Vo izjavata shto ja potpishaa pretsedatelite Crvenkovski i Dzhintao makedonskata strana ja reafirmira svojata poddrshka za politikata na "edna Kina", potvrduvajkji deka postoi samo edna Kina vo svetot, i deka vladata vo Peking e edinstvenata legitimna vlada, koja ja pretstavuva cela Kina, a Tajvan e neotugjiv del od teritorijata na Kina. Kina pak, istaknuva deka gi pochituva i poddrzhuva nezavisnosta, suverenosta i teritorijalniot integritet na Makedonija i izborot na makedonskiot narod za patot za razvoj vo soglasnost so svojata nacionalna realnost. "Kineskata strana ja razbira silnata zhelba na Makedonija za koristenje na svoeto ustavno ime vo ramkite na sistemot na ON i gi poddrzhuva pozitivnite napori na Makedonija za reshavanje na ova prashanje", se veli vo izjavata. (Dnevnik)

Poshtenski plik so likot na Crvenkovski

Pretsedatelot Branko Crvenkovski vo Kina beshe prechekan so visoki drzhavni i voeni pochesti, pri shto ceremonijata zapochna so simbolichno izdavanje poshtenski plik so negoviot lik. Dosega ova e shesto izdanie na poshtenski plik so lik na pretsedatel na druga drzhava, so shto se izrazuva golemata pochit na Kina shto ja ima vo odnosite so Makedonija.

NOVI PROBLEMI

I NATO gleda etnichki tenzii vo Makedonija

Vo NATO ne veruvaat deka tenziite od Kosovo kje se proshirat vo Makedonija i vo celiot region i deka shto i da se sluchi, Alijansata e podgotvena da se spravi so idniot razvoj na nastanite. Vakva ocena iznese portparolot na Alijansata, Dzhejms Apaturai, okolu procenite dadeni vo Vashington od strana na liderot na britanskite konzervativci, Dejvid Kamerun, spored kogo na Balkanot mu se zakanuva ista kriza kako vo 1990 godina, a startot mozhe da bide vekje ovoj Bozhik. "Ne mislam deka treba da ja dramatizirame bezbednosnata sostojba vo regionot. Da, postojat tenzii vo Kosovo, imashe nekoi tenzii, no povekje politichki otkolku voeni vo BiH i nekoi policiski aktivnosti okolu Skopje. Situacijata ne e tolku stabilna kolku shto bi sakale, no sepak nema potreba od preteruvanje. Mislam deka politichki se spravuvame dobro so nastanite i se nadevame deka regionot kje ostane miren i stabilen, a NATO kje si ja odigra svojata uloga", izjavi Apaturai.
Okolu ocenata na Ren deka ima politichki tenzii vo Makedonija i deka tie mozhat da se preleat nadvor od nejzinite granici i da go destabiliziraat regionot, a vo vrska so akcijata vo Brodec, Apaturai iznese ist stav. "Sekako, ima etnichki tenzii vo zemjata. Site go znaat toa. No, generalno, situacijata e podobra blagodarenie na politichkite i drugi reformi. Dali ima opasnost da se proshirat tenziite vo regionot? Nikogash ne mozhete da iskluchite nishto vo ovoj region. No, nie veruvame deka mozheme da se spravime so situacijata okolu Kosovo i ne ochekuvame shirenje na tenzii preku granicite", ocenuva Apaturai. (Spored Utrinski vesnik)

Za NATO 500 milioni evra?

Za opremuvanje na armijata vo narednite shest godini, Makedonija kje treba da izdvoi okolu 500 milioni evra, presmetuvaat bezbednosnite eksperti.
Spored niv, vo narednite dve godini, megju drugoto, kje treba da se potroshat okolu 76 milioni amerikanski dolari za nabavka na 40 oklopni transporteri za da se zapazi dinamikata za modernizacija na armijata, kako eden od najbitnite uslovi za vlez vo klubot na NATO. Vo narednite dve godini Makdonija e obvrzana da opremi i eden peshadiski bataljon od 500 lugje, a do krajot na 2013 godina, grupa od motorizirani peshadiski bataljoni so 1000 lugje. Alijansata, preku partnerskite celi, ja obvrzuva Makedonija za nabavka na povekje od 100 oklopni transporteri, radarski sistem za voeno nabljuduvanje i remont na helikopterite. Od Generalshtabot na ARM velat deka za del od ovaa oprema, neophodna za vlez vo NATO, prakjaat baranja do Ministerstvoto za odbrana, koe mora da dade odobrenie za sekoja nabavka. Ekspertite smetaat deka segashnite 2,3 otsto koi se izdvojuvaat od BDP za reformite na armijata ne se dovolni za modernizacija na vooruzhenite sili kakva shto bara voeniot sojuz. (Shpic)

GRCHKATA DIPLOMATIJA VO BRISEL POSTAVI NOVO BARANJE

Imeto uslov za NATO!

Grchkata ofanziva vo NATO i vo EU pochna da dava plod. Pod grchki pritisok Alijansata zakluchi deka za da se garantira dolgorochnata stabilnost na Balkanot, sporot so imeto mora da se reshi. Dolgorochnata stabilnost minuva preku "dobrososedski odnosi i potragata po zaednichki navremeni reshenija za site otvoreni prashanja", zakluchija ministrite za nadvoreshni raboti na site 26 zemji-chlenki na NATO, na sostanokot vo Brisel. "Baranjeto ne e formulirano kako uslov, no znachi edna osvoena bitka vo dolgata diplomatska vojna shto Grcija ja vodi za imeto" - komentira eden diplomat.
Spored shefot na slovenechkata diplomatija Dimitrij Rupel, na sostanokot vo NATO, Atina go prezentirala sporot so imeto kako mnogu seriozen. Rupel povtoril deka Albanija, Makedonija i Hrvatska treba naprolet da dobijat pokana za zachlenuvanje vo NATO zatoa shto toa e mnogu znachajno za stabilnosta na regionot. Spored diplomatite vo Brisel, faktot shto NATO pod grchki pritisok prifatil da vnese referenca za sporot vo svoite zakluchoci, znachi ushte pogolem pritisok vrz Makedonija da gi zaokruzhi site kluchni reformi i da pochne da razmisluva da go promeni imeto na aerodromot. "Samo so seriozni reformi i so potezi shto bi ja onevozmozhile Grcija da tvrdi deka Makedonija ja krshi Privremenata spogodba, zemjata kje ja preseche grankata na koja Atina sedi i koja zasega e stabilna" - komentira stranski diplomat, uveren deka samo taka Makedonija mozhe bez problem da dobie pokana za vo NATO vo april 2008 godina. (Spored Dnevnik)

Britanija vo odbrana na imeto na Makedonija

Vo Brisel grchkata delegacija vo EU barashe slichna formulacija kako na sostanokot na NATO da bide usvoena na samitot na EU, soopshti anonimen izvor od grchkata delegacija. Spored nego, nekoi zemji-chlenki, predvodeni od Velika Britanija, se sprotivstavuvaat sporot so imeto da bide na koj bilo nachin spomenat vo zakluchocite na evropskiot samit. Namerata na Grcija bila, preku svojot plan za Balkanot, pretstaven pred eden mesec vo EU, da provleche i referenca za sporot so imeto. No, grchkiot obid da vkluchat specijalna tochka povrzana so sporot za imeto vo dokument na Evropskata unija naide na otpor od strana na Velika Britanija, koja odbila da bide vkluchena takva beleshka. Britanskiot pretstavnik duri go obvinil pretstavnikot na Grcija i deka ne ja zboruva vistinata oti nema napredok vo sporot so imeto, zatoa shto spored nego, bil postignat ogromen napredok po ova prashanje vo juli.

Bakojani ne dava ni PJRM vo NATO

Reshavanjeto na sporot za imeto e uslov Makedonija da vleze vo NATO, izjavi ministerkata Dora Bakojani. Taa izrazi zadovolstvo shto vo zakluchocite na NATO vleze i rechenica shto se odnesuva na sporot.
Prashana dali Republika Makedonija vo NATO mozhe da vleze so referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija, Bakojani kuso reche - "ne". "Toa go vidovme i na Generalnoto sobranie na OON vo Njujork. Partneri mora da delat isti uveruvanja" - reche Bakojani.
Taa imashe kusa sredba so koleshkata od SAD Kondoliza Rajs, na koja, kako shto samata izjavi, i ja povtorila potrebata od zaednichko reshenie i podvlekla deka za Grcija kje bide nevozmozhno da se soglasi Makedonija da vleze vo NATO bez da se reshi problemot. Za Bakojani, sredbata so Antonio Miloshoski predvidena za vo januari, kje bide konkreten razgovor za reshenie za sporot so imeto, a ne merka za gradenje doverba, kako shto izjavi Miloshoski.

PO POSETATA NA POSREDNIKOT NIMIC NA GRCIJA

Za imeto kje se pregovara vo Skopje i vo Atina

Grcija i Makedonija kje gi prodolzhat pregovorite za imeto vo januari v godina vo Skopje, no zasega ne se znae dali posrednikot Metju Nimic kje dade nov predlog ili kje se razrabotuva poslednata ramka, predlozhena vo noemvri. Sredba na posrednikot Nimic so pregovarachite za imeto Nikola Dimitrov i Adamantios Vasilakis vo Skopje, vo prisustvo na ministerot Antonio Miloshoski, a potoa vo Atina, vo prisustvo na ministerkata Dora Bakojani e novata inicijativa shto proizleze od posetata na Nimic na Grcija.
Makedonija se soglasuva so vakviot predlog i poddrzhuva pointenzivni megjusebni sredbi na dvete zemji. "So zadovolstvo kje im bideme domakjini. Mislam deka e toa dobar predlog i go ohrabruvame posrednikot Nimic da gi pottikne nashite grchki prijateli da imame i direktna sredba na ministersko nivo" - izjavi za ministerot Miloshoski. Negovata vtora poraka e deka Grcija ima legitimno pravo i nadvor od svoite granici da ja izrazuva svojata pozicija i zagrizhenost poradi sporot, no smeta deka e popragmatichno grchkite kolegi da dojdat na gosti vo Makedonija i lichno da gi kazhat svoite stavovi, no i da gi slushnat makedonskite. "Takov direkten dijalog nikomu nema da shteti, naprotiv, kje bide vo nasoka na ona shto, retorichki, site go vikame dobrososedski odnosi. Sosedite, se razbira, treba da razgovaraat" - veli Miloshoski.
Po sredbata so Bakojani vo Atina, Nimic izjavi deka se dogovorile da se zabrzaat naporite za naogjanje zaednichko reshenie za prashanjeto za imeto. Toj ushte rekol deka postojat razlichni interpretacii, no oti dvete strani sakaat da postignat prifatlivo reshenie. (Dnevnik)

Karadzhaferis pobara referendum

Liderot na grchkata ultranacionalistichka partija - LAOS, Jorgos Karadzhaferis izjavi deka ne se soglasuva so nadvoreshnata politika koja se vodi. "Cela Makedonija e vo pregratkite na majka Grcija" - izjavil Karadzhaferis na kongresot na negovata partija vo Solun. Karadzhaferis pobaral gragjanite na Grcija na referendum da se reshat za chlenstvoto na Makedonija i drugite zemji vo NATO i vo Evropskata Unija. (Vreme)

SAD da go pritisnat Skopje!?

Dvajca amerikanski kongresmeni so pismo do drzhavniot sekretar Kondoliza Rajs povikuvaat SAD da go nasochat Skopje da se soglasi na prifatlivo ime so Grcija, soopshti grchkata televizija Net. Ileana Ros Laitenen, pretstavnik na republikancite od Florida i chlen na Komisijata za nadvoreshni odnosi na Komorata i Elton Galegli, pretsedatel na Komisijata za Evropa, baraat da se prigotvat site vozmozhni merki i da se natera Makedonija da se soglasi na edno, oficijalno ime, prifatlivo i za Atina i za Skopje. (Vecher)

DUI saka da se vkluchi vo pregovorite

Vo pregovorite za imeto da bidat vklucheni i pretstavnici na Albancite bidejkji na ovoj nachin najdobro kje se dokazhe drzhavniot konsenzus i edinstvoto pomegju site zaednici vo Makedonija, vo vrska so reshavanjeto na otvoreniot spor so Grcija. Ova, megju drugoto, stoi vo soopshtenieto na DUI, koja smeta deka vakviot chin bi bil simbol na vnatreshnata etnichka kohezija vo Makedonija. (Vreme)

DOKUMENTARTEC SHTO JA SHOKIRA GRCIJA

Makedoncite shto go dale Aleksandar, ne bile Grci!

Vo debatata za kulturnoto nasledstvo na drevnata Makedonija, izminative denovi na Internet kruzhi snimka od dokumentaren film na koj amerikanskiot arheolog Judzhin Borza i grchkata istoricharka Stela Drogu velat deka drevnite Makedonci bile poinakvi od drevnite Grci!
Vo filmot, koj verojatno bil snimen nekade vo 1970-tite godini, pred nacionalistichkata histerija vo Grcija, se potencira deka drevnite Grci gi smetale drevnite Makedonci za poinakov narod, na ponisko nivo na razvoj, a deka atinskiot govornik Demosten smetal deka "voinstvenite i avtokratski" Makedonci ne se dostojni da bidat duri ni robovi. "Makedoncite, koi go dale Aleksandar, voopshto ne bile Grci" - se veli vo filmot. Spored tvrdenjata na profesorot Borza, drevnite Makedonci imale visokorazviena civilizacija, no problemot e vo toa shto golem del od toa shto e poznato za Makedoncite doagja od grchki izvori, i poradi toa e "izvrteno". "Grcite zhiveele vo gradovi-drzhavi i smetale deka taka treba da zhivee civiliziran narod. Od druga strana, Makedoncite zhiveele vo, spored Grcite, avtoritarno i nedemokratsko kralstvo, predvodeni od voinstveni kralevi, poradi shto bile smetani za poniskorazvien narod" - veli profesorot Borza vo filmot. Vreme stapi vo kontakt so profesorot, koj predava na univerzitetot Pensilvanija Stejt vo SAD i se smeta za vodechki ekspert za antichka Makedonija. Toj ni izjavi deka ne go razbira deneshniot spor okolu imeto Makedonija. "Moja specijalnost e drevnata istorija, a ne modernata. Od iskustvo znam deka kaj vas, istorijata teshko umira. Inaku, stojam zad se shto sum kazhal" - izjavi Borza.
Vo snimanjeto na dokumentarniot film uchestvuva i grchkata istoricharka Stela Drogu, koja isto taka tvrdi deka Grcite bile demokratski organizirano opshtestvo, dodeka Makedoncite bile kralstvo, pri shto drevnite Grci sakale da se odbranat od svoite severni sosedi. Drogu rabotela na grobnicata vo Vergina, otkriena vo 1977 godina od strana na Manolis Andronikos. "Koga ja otvorivme grobnicata, toa beshe iskluchitelno iskustvo za nas, kako arheolozi, no i kako chovechki sushtestva. Prestanavme da mislime kako nauchnici, tuku se pochuvstvuvavme kako lugje shto ja pochuvstvuvale dlabokata vrska megju drevnite vreminja i nasheto" - veli Drogu vo dokumentarniot film. Tie otkrile soba prepolna so bogatstvo, so zlaten shlem, shtit napraven od zlato i slonova koska, pozlateni mechovi, bronzeni i srebreni sadovi... I sekako, kovchegot od chisto zlato koj go nosel shesnaesetkrakoto sonce i krunata so 313 zlatni livchinja.
"Predmetite shto gi otkrija nashite kolegi vo Grcija pokazhuvaat izvonredno chuvstvo za umetnost, koe ukazhuva deka Makedoncite ne bile varvarska rasa, kako shto tvrdele Demosten i drugi Grci. Bez ogled dali tie bile izraboteni od makedonski majstori, ili od grchki ili drugi majstori doneseni od drugo mesto, nikade vo drevniot svet ne mozhe da se najde neshto slichno" - smeta Borza i dodava deka vistinski heroj na makedonskoto minato ne e Aleksandar, tuku negoviot tatko Filip, koj pokraj voen, bil i diplomatski i politichki vodach. Filmot bil snimen vo vreme koga Makedonija se ushte bila vo ramkite na Jugoslavija, poradi shto grchkite vlasti polesno mozhele da dozvolat da se raboti na vakov proekt. (Vreme)

PO IZBOROT NA GEORGI STARDELOV ZA PRETSEDATEL

MANU kje se razbudi za imeto

Novoizbraniot pretsedatel na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite Georgi Stardelov najavi deka edna od glavnite raboti za koi kje se zalaga institucijata vo idnina, kje bide i prashanjeto za imeto. Toj potsetuva na postojnata Deklaracija na MANU od 2002 godina, vo koja Akademijata se izjasni za zachuvuvanje na ustavnoto ime na Republika Makedonija. "Osporuvanjeto na imeto Makedonija e osporuvanje na nacionalniot identitet na nacijata. MANU vekje ima dadeno, preku Deklaracija, nauchna argumentacija za suverenitetot na nasheto ime. Ne sme raspravale za imeto, no stoime zad Deklaracijata. Prioriteti na MANU vo idnina kje bidat javnosta i glasnosta po znachajnite prashanja, kako shto e prashanjeto za imeto", izjavi Stardelov.
Predizvikana od izveshtajot na Megjunarodnata krizna grupa, MANU vo maj 2002 godina, preku Promemorija, se proiznese za sporot so imeto pomegju Makedonija i Grcija. Vo ovaa deklaracija, Akademijata celosno go razgleduva i obrazlozhuva problemot so imeto i go karakterizira kako apsurden i besmislen. MANU go prifati mislenjeto na MKG deka "megjunarodnata zaednica ima obvrzuvachka strategiska prichina da go priznae ustavnoto ime na Republika Makedonija". Sepak, vo istiot tekst Akademijata gi otfrla predlozite na MKG za reshavanje na sporot. Togash MKG predlozhi Makedonija vo megjunarodnata zaednica da bide oslovuvana so ustavnoto ime, no napishano so latinsko pismo, kako i zemjata vo registarot na OON da bide staveno pod bukvata R, so shto se nastojuva da se potisne imeto Makedonija. "Za posestrano razvivanje i zacvrstuvanje na megjusebnite odnosi pomegju Makedonija i Grcija najmnogu mozhe da pridonese prifakjanjeto vo OON i vo site megjudrzhavni odnosi na edinstvenoto ime Republika Makedonija (kako formalno ime) i Makedonija (kako skrateno), spored pravilata i praktikata shto vazhat za site drzhavi chlenki na OON. Samo takvo reshenie mozhe da ima traen karakter", napisha MANU vo svojata deklaracija za imeto. (Vest)

ISTORIJATA KAKO PREDNOST VO BITKATA ZA IMETO

Vo britanskiot arhiv postoi star taen dokument "Makedonija"

Emil Kirjas, nekogashniot drzhaven sekretar vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, vo Britanskiot arhiv doshol do vredna knishka od 1918 godina, naslovena kako Makedonija, koja sluzhela kako vodich za site britanski diplomati koi sakale da nauchat neshto povekje za Balkanot. Knishkata bila izdadena kako taen dokument od britanskoto MNR i vo nea ima geografska karta na Makedonija vo koja vleguvaat delovi od Pirinskiot i od Egejskiot del na Makedonija. Spored podatocite, na ovaa teritorija togash zhiveele povekje od dva milioni zhiteli. Vo knigata se veli ushte deka vo mnogu dokumenti makedonskoto naselenie se naveduva kako bugarsko zaradi "odlichno zavrshenata propagandistichka rabota na bugarskata egzarhija", kako i toa deka naselenieto ima sopstven avtohton identitet i ne saka da se povrzuva nitu so Grcite, nitu so Bugarite.
"Vazhno e za nashite diplomati koga govorat za imeto, da znaat na koi temi da obrnat vnimanie za da gi zacvrstat nashite pozicii. Ona shto mene mi prechi e deka nie trgnuvame samo od istoriskata vistina od 1991 godina i ne se navrakjame na istoriski fakti za da gi potsetime nashite kolegi so koi dokumenti tie se sluzhele i shto pishuva vo nivnite arhivi. Toa e posilen argument ako im go predochite, otkolku sega da barate stav na vashite prashanja" - veli Kirjas. Spored nego, potrebno e da se dostavi baranje za ovoj dokument od Arhivot na Makedonija, a i da se proverat arhivite na drugite zapadni zemji i da se iskoristat site fakti. "Vo knigata se veli deka Makedonija nikogash vo minatoto ne bila politichka administrativna edinica koja bila upravuvana od narodot, no od druga strana se veli deka sekogash bila tretirana kako posebna teritorija. Vo knigata postoi i geografska karta na Makedonija shto e kontra argumentot na Grcite koi velat deka etnichkite karti na Makedonija gi pretstavuvale vsushnost iredentistichkite stavovi na nashata drzhava. Ovaa kniga go dokazhuva sprotivnoto" - objasnuva Kirjas. (Vreme)

NEZAPAMETENA KONSTRUKTIVNOST VO PARLAMENTOT

Sobranieto gi izglasa zakonite od agendata na NATO

Sobranieto gi izglasa zakonite za Komitetot za odnosi megju zaednicite, za Sovetot na javni obviniteli i za Javnoto obvinitelstvo, kako del od politichkite preduslovi za na samitot na NATO vo april idnata godina Makedonija da dobie pokana za chlenstvo vo Alijansata. Pratenicite samo go potvrdija kompromisot za ovie prashanja shto go postignaa liderite na VMRO-DPMNE, SDSM, DPA i DUI na poslednata sredba vo Klubot na pratenicite. Glasanjeto za Zakonot za megjuetnichkiot komitet mina bez rasprava, a pred usvojuvanjeto na zakonite za Sovetot na javni obviniteli i za Javno obvinitelstvo opozicionite SDSM i DUI gi povlekoa podnesenite amandmani. Ovoj zakon beshe prv shto pratenicite od ovoj parlamentaren sostav vo izminatiot period go izglasaa so dvotretinsko mnozinstvo.
Sepak, tie ne ja ispushtija mozhnosta ushte ednash da si razmenat obvinuvanja za toa dali vlasta ili opozicijata pokazhala pogolema konstruktivnost vo izminatiot period. Trajko Veljanovski od VMRO-DPMNE ushte ednash potencirashe deka bil postignat dogovor, edinstveno poradi otstapkite na vladata vo odnos na baranjata na opozicijata. "Fakt e deka shest baranja na SDSM vo vrska so zakonot za Javnoto obvinitelstvo se prifateni. Toa e vistinata koja ochigledno nekogo mnogu go boli", reche Veljanovski.
Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska poracha deka premierot Nikola Gruevski, namesto da bara vinovnici, trebalo da poentira i da kazhe deka nekoi raboti vo Makedonija pochnuvaat da se dvizhat vo pravilna nasoka. "Do koga Gruevski kje pokazhuva so prst kon navodni neprijateli na drzhavata? Toj se odnesuva kako shef na opozicijata", poracha Shekerinska.(Spored Vecher)

PRATENICITE MU SE LUTI NA PREMIEROT

Vrati ni gi parite!

Evropskata komisija vo posledniot izveshtaj za Makedonija jasno preporachuva da se zajaknat kapacitetite na Sobranieto so eksperti i oprema, za da mozhe da se spravi so predizvicite na evrointegracijata, a vladata mu kroi na parlamentot za idnata godina pomal budzhet za 50 milioni denari. Parite se odzemaat tokmu od stavkata od koja mozhe da se zasili struchniot kapacitet na Sobranieto. Pratenicite se bunat i baraat od vladata da objasni zoshto predlaga vakov budzhet vo godina vo koja se ochekuva da se zasili evroatlantskata agenda.
Koordinatorot na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE Silvana Boneva tvrdi deka kje se bara od sluzhbite da napravat analiza kolku pari kje mu bidat potrebni na Sobranieto za da gi ispolni obvrskite za harmonizacija na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo. "Koga kje imame tochna procena, kje podgotvime amandmani na budzhetot", veli Boneva.
Pratenicite od opozicijata se ushte poostri vo nivnite kritiki kon vladata poradi pomaliot budzhet na Sobranieto, i pokraj sugestijata na Evropskata komisija. Pratenikot Slobodan Najdovski od LDP tvrdi deka pod prashalnik e demokratijata vo Makedonija. "Prvoto shto go pravi sekoj totalitaren rezhim e da go obezvlasti parlamentot. Na premierot Gruevski mora nekoj postojano da mu bide dezhuren vinovnik koga kje zafrkne neshto", veli Najdovski. I pratenicite od pomalite partii reagiraat. "Imam predlog, da go raspushtime Sobranieto! Shto kje ni e, koga imame vlada so golem rejting", veli ironichno pratenikot Gjorgji Orovchanec od Novata alternativa, a nezavisniot pratenik Esad Rahikj ima pooriginalna ideja. "Da go proglasime premierot za kral na Makedonija koj kje se vika Nikola Prvi, i nema da ni treba parlament", ironizira Rahikj.
Od Ministerstvoto za finansii, koe e predlagach na budzhetot, nema koj da objasni zoshto se namaluva sobraniskiot budzhet za idnata godina, vo uslovi koga budzhetot na Vladata vo stavkata za plati se zgolemuva za 70 nasto. Portparolot Martin Martinovski, iako ne e ubeden deka se namaluva budzhetot na Sobranieto, odbi da go komentira vaka proektiraniot budzhet. (Vest)

VLADA

Edinaeset milioni evra za vrabotuvanja i za stanovi

Vladata kje vlozhi shest milioni evra za pottiknuvanje na vrabotuvanjeto i pet milioni za izgradba na socijalni stanovi, shto kje se obezbedat od vishokot budzhetski pari. "Od fevruari v godina kje pochne da se realizira proekt za samovrabotuvanje. So nego kje se odobruvaat krediti za nevrabotenite da pochnat sopstven biznis", izjavi premierot Nikola Gruevski. Za sekoe novo rabotno mesto kje se dodeluvaat do 3.000 evra, a kje se finansiraat proekti so najmnogu pet rabotni mesta. Rokot na vrakjanje na parite e tri godini, so edna godina grejs-period so kamata od eden procent godishno. Korisnikot mora da uchestvuva so najmalku 30 otsto od vkupnata vrednost na proektot, da obezbedi hipoteka, zalog so dvojno povisoka vrednost od kreditot ili dvajca zhiranti.
So pet milioni evra kje se gradat 600 socijalni stanovi vo Skopje, Makedonska Kamenica, Kochani, Kavadarci, a kje se delat na oglas preku Ministerstvoto za transport i vrski. (Dnevnik)

VLADATA USVOI ETICHKI KODEKS

Ministrite se otkazhuvaat od kolumni vo vesnicite

Ministrite vekje nema da pishuvaat kolumni vo vesnicite. Ako sakaat da dadat intervjua za stranski mediumi, treba da go prashaat ministerot za nadvoreshni raboti. Ministrite ne pishuvaat knigi ili memoari za svoeto ministersko iskustvo dodeka se na funkcija... Ova e regulirano vo Etichkiot kodeks za chlenovite na vladata i drugite izbrani i imenuvani funkcioneri shto kje stapi vo sila nedelva.
"Dodeka e na funkcija, ministerot ne se zanimava so novinarstvo, nitu pishuva kolumni shto se odnesuvaat na resorot so koj rakovodi, na vladata vo celina i ne pishuva tekstovi so politichka sodrzhina. Ministerot ne vleguva vo polemichka prepiska vo mediumite i za vreme na mandatot ne skluchuva dogovor za objavuvanje memoari po zaminuvanjeto od funkcijata", reche Ivica Bocevski, portparol na Vladata.
Vo kodeksot ima odredbi i za poraneshnite ministri. Knigite ili publikaciite shto planiraat da gi objavat treba prethodno informativno da gi dostavat do Vladata, za da se proveri dali sodrzhat klasificirani informacii. Ovaa obvrska vazhi chetiri godini otkako im prestanal mandatot.
Se preporachuva da se izbegnuvaat istovremeni patuvanja vo stranstvo na povekje ministri. Ako vekje patuvaat, mora da go izvestat za toa premierot, pismeno da navedat koj kje patuva so niv i kolku pari kje se potroshat. Ministrite mozhat da gi zemaat svoite soprugi ili sopruzi na sluzhben pat vo stranstvo, no samo ako nivnoto prisustvo e neophodno i so soglasnost od premierot.
Ministrite smeat da zadrzhat lichni podaroci do 100 evra. Poskapite podaroci smeat da gi otkupat ili da gi predadat na ministerstvoto ili na Vladata. Vladata kje objavuva godishna lista na dobieni podaroci poskapi od 100 evra. Kodeksot e napraven spored iskustva od zapadnite drzhavi. Za ministrite shto nema da gi pochituvaat novite etichki pravila sleduva politichka odgovornost. Odgovornost mozhe da povede premierot, pratenik vo Sobranieto ili Antikorupciskata komisija. (Vreme)

SHVRGOVSKI I' SE SPROTIVSTAVI NA DEL PONTE

Nema da gi vratime hashkite predmeti na indijanski nachin

Drzhavniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski i' se sprotivstavi na glavnata hashka obvinitelka Karla del Ponte, koja vo Brisel direktno ja obvini vlasta deka ne gi saka chetirite hashki sluchai vo Makedonija i oti, ako saka da gi vrati, mozhe vednash toa da go stori, namesto da izmisluva deka e neophodna obuka na sudiite za vakvi dela. "Del Ponte saka na indijanski nachin da ni gi tupne predmetite nazad. Ima da bide toa na nachin i postapka utvrdeni so zakon, isto kako koga po utvrdena postapka ni gi zedoa ovie predmeti pred shest godini", veli Shvrgovski. Javniot obvinitel tvrdi deka Makedonija kje si gi pribere i kje si gi tera ovie sluchai na voeni zlostorstva i oti nikoj ne bega od niv, no bara toa da bide storeno po procedura shto kje ja opredeli Obvinitelstvoto.
"Makedonija se obiduva da ne gi dobie sluchaite nazad, pa sega izmislija nova procedura, sega sakaat sudiite da bidat tie shto kje reshat dali da se vratat sluchaite i go odlozhuvaat nivniot transfer. Sega ja chekame odlukata na sudiite vo Tribunalot, bidejkji toa e zhelba na Makedonija", direktno obvini Del Ponte. "Vo statutot na Hashkiot tribunal reguliran e samo transferot na predmetite od domicilnata zemja do Tribunalot. Postapka za vrakjanje na predmetite vo zemjite - ne postoi. Obratnata nasoka, znachi, ne e regulirana. Hashkoto obvinitelstvo misli deka kako shto so naredba na Tribunalot predmetite gi zelo, taka so naredba, indijanski, ednostavno mozhe da gi vrati vo Makedonija", go objasnuva problemot Shvrgovski.
Toj ja prashuva Del Ponte: "Zoshto postoeshe tolkav otpor tie sluchai da se rabotat vo Makedonija? Za site chetiri se vodea istragi, a za edniot, za izzhivuvanjeto so gradezhnite rabotnici na Mavrovo, beshe podneseno i obvinenie". Vo sudirot na Hashkoto i Obvinitelstvoto na Makedonija togash posreduval Tribunalot i toj ja izdal naredbata tamu da se nosat predmetite. (Vest)

PO PETGODISHNA POTRAGA PO PRAVDATA

Branitelot ja prodolzhuva bitkata vo Strazbur

Po petgodishna potraga po pravdata niz sudskite lavirinti, branitelot Predrag Popovikj (25) od Kumanovo sega se podgotvuva za poslednata bitka. Edinstvenata nadezh vo donkihotovskata bitka za pravdata toj ja gleda vo Sudot za chovekovi prava vo Strazbur. "Ne mozham da sfatam shto se sluchuva so mojot predmet. Republichkiot sudski sovet me izvesti deka i po devet meseci ne e razgledan", veli Predrag, pokazhuvajkji ni go izvestuvanjeto.
Vo konfliktot vo 2001 godina, kako redoven vojnik na ARM, Predrag bil teshko povreden na karaulata Goshince, na Skopska Crna Gora, dodeka bil na strazha. Zdravjeto seriozno mu se narushilo kako posledica na povredata. Toj go tuzhel Ministerstvoto za odbrana za nadomestok na nematerijalna shteta. Tuzhbata ja podnel vo 2002 godina, a tri godini podocna Osnovniot sud Skopje 1 Skopje celosno ja odbil, a Apelacioniot sud vo Skopje vo 2006 godina ja potvrdil prvostepenata presuda.
Vo ochite na kumanovskiot branitel mozhe da se zabelezhi golemoto razocharuvanje, no i reshenost da ja dobie bitkata. Negovite sonishta se urnale koga na 18 godini bil teshko ranet dodeka bdeel nad drzhavata, a ne dobil ni soodvetna lekarska nega, a potoa zdravjeto mnogu mu se narushilo i dobil najteshka forma na dijabetes. "Zhiveam blagodarenie na Gospod i na lekarite shto se grizhat za moeto zdravje, kako i na moite roditeli". (Dnevnik)

KAVADARCHANEC KJE JA VOZI NAJDOLGATA VELOSIPEDSKA PATEKA VO CHEST NA BORIS TRAJKOVSKI I TOSHE PROESKI

Likot na Pretsedatelot pod srceto

Likot na poraneshniot pretsedatel Boris Trajkovski od neodamna e istetoviran na teloto na kavadarchanecot Gjuro Durov, sosem blizu do srceto. Predizvikot za ovaa tetovazha go prifati Riste Ristov od studioto Para Tattoo od Kavadarci, komu mu bea potrebni blizu pet chasa da go dolovi likot na zaginatiot pretsedatel. Tetovazhata mu ja podari na Gjuro, ne zemajkji mu ni denar, a ovoj kje ja nosi do krajot na svojot zhivot, vo chest na Trajkovski. "Ne sakav da go stavam Pretsedatelot na grbot, tuku sakav da go gledam. Da mi bide do srceto", veli ovoj kavadarchanec koj vo Tikveshijata e poznat po prekarot Duro.
Na 26 fevruari Duro so svojot velosiped ja izvozi patekata od 113 kilometri od Kavadarci do Butel, do vechnoto pochivalishte na Trajkovski, kade pred negovoto semejstvo dade zavet deka v godina kje ja vozi patekata od Skopje do mestoto kade shto se urna vladiniot kinger - Stolac kaj Mostar. Podgotovkite se vekje pochnati. Sekoja vtora vecher Duro vozi so svojot velosiped sprint na patekata Kavadarci-Mushov Grob, vo dolzhina od chetiriesetina kilometri i trcha vo kalta po ovoj tezhok pat, so chizmi i ranec na grbot, nabivajkji kondicija. "Mislam deka i psihichki i fizichki sum podgotven da gi izvozam tie kilometri od Petrovec do Bosna kade kje mu oddadam pochit na zaginatiot Pretsedatel, a potoa zaminuvam kon Hrvatska, do Nova Gradishka, kade shto zagina nashiot Toshe Proeski. Ottamu se vrakjam vo Makedonija kade moram da bidam tochno na 26 fevruari, koga e godishninata od smrtta na Trajkovski. Kje odam direktno na negoviot grob da mu kazham deka go ispolniv vetuvanjeto, a mojata posledna stanica od marshrutata kje bide Krushevo, gradot vo koj kje mu oddadam pochit na Toshe i kade vo Muzejot kje ja ostavam celata oprema i velosipedot", veli Duro.
Patekata e dolga okolu 1.900 kilometri i toj planira da ja vozi dvaesetina dena. Veli deka najteshkiot del od patot kje mu bide vo Bosna, niz planinata Romanija kade, kako shto mu kazhale profesionalnite sho-feri, bilo dosta rizichno, osobeno vo zima. No, tvrdi deka nema da go odvratat od namerata ni studot, ni mrazot, ni veterot, i deka kje vozi i po cena srceto da mu pukne na patot. "Podobro chovek eden den da bide lav, odoshto cel zhivot zajak", veli Duro, komu vo momentov problem mu se edinstveno parite. Dosegashnite podgotovki sam gi finansira, no veli deka za timot shto na treti fevruari kje trgne so nego, kje bidat potrebni okolu 3.500 evra. "Toa se sredstva za voziloto vo koe kje bide lekarot i mojata pridruzhba i za koi kje treba da se obezbedi vo sekoj grad kade shto kje pauzirame po edno nokjevanje".

NA KONFERENCIJA VO BRISEL

Belgrad i Prishtina se skaraa za Makedonija

Na konferencijata za Balkanot vo Brisel Makedonija beshe vovlechena vo politichkite presmetki na Belgrad i Prishtina. Balkanskite i evropskite politichari na konferencijata shto ja organizira NVO Prijateli na Evropa ja analiziraa politichkata situacija na Balkanot i izrazija zagrizhenost od eventualna destabilizacija na regionot. Potpretsedatelot na srpskata vlada Bozhidar Gjelikj ja pozdravi i akcijata na makedonskata policija vo Brodec, velejkji deka Belgrad i' pruzhil pomosh na Makedonija za izveduvanje na akcijata. Gjelikj tvrdi deka toa e samo eden dokaz za konstruktivnosta na negovata zemja vo procesot. Za dosegashniot premier na Kosovo Agim Cheku tochno e deka Srbija ima vlijanie vrz nastanite vo Brodec, no toj smeta deka Belgrad e toj shto gi motivira Albancite za nemiri vo Makedonija. "Imame sigurni informacii vo vrska so ova shto go zboruvashe Gjelikj, koj reche deka nekoi Albanci predizvikale nemiri vo Makedonija. Toj zaborava da kazhe deka Srbija im dava poddrshka na tie grupi i gi vooruzhuva", im izjavi Cheku na albanskite novinari shto bea prisutni na konferencijata.
Ochigledno e i toa deka na Srbija ne i' se dopagjaat stavot na Makedonija za statusot na Kosovo i najavite za priznavanje na negovata nezavisnost. Srpskiot vicepremier na sostanokot ja imenuvashe Makedonija kako PJRM, pravdajkji se deka toa e imeto shto se upotrebuva vo Evropskata unija. (Dnevnik)

MVR ja osudi izjavata na Gjelikj

Makedonskata policija najostro demantira deka srpskite bezbednosni sili ja pomognale akcijata Planinska bura vo seloto Brodec minatiot mesec. MVR pobara i izvinuvanje od srpskiot vicepremier Gjelikj, koj vo Brisel izjavi deka Belgrad ja pomognal akcijata vo sharplaninskoto selo, koga MVR zapleni oruzhje so koe mozhelo da se okupira eden grad. "Site podgotovki i samata akcija beshe izvedena edinstveno od makedonskite bezbednosni sili", soopshtija od MVR. Ottamu dodavaat deka proizvolnite izjavi na Gjelikj mozhat da predizvikaat dalekosezhni posledici za stabilnosta na Makedonija i na regionot. (Shpic)

SOBRANIE

Brodec gi razbranuva strastite

Sluchajot Brodec povtorno se aktuelizirashe vo Sobranieto i ja zovre atmosferata vo plenarnata sala, iako imashe pojasnuvanje od srpskiot ambasador vo Skopje Zoran Popovikj deka Gjelikj vo Brisel ne bil pravilno razbran. Inspirirana od izjavata na Gjelikj, opozicijata insistirashe parlamentot da izleze so zakluchoci za sluchuvanjata vo Brodec. Najgolemata opoziciona partija SDSM strahuva deka Makedonija mozhe da bide kolateralna shteta vo presmetkata megju Srbite i Kosovcite. Parlamentarnoto mnozinstvo ne prifati da se navrati na sluchajot Brodec. DUI pobara i formiranje sobraniska anketna komisija shto kje gi ispita nastanite vo Brodec, no i toa baranje ne pomina.
Od MNR soopshtija deka srpskiot ambasador Popovikj, od kogo Ministerstvoto pobara obrazlozhenie za tvrdenjata na Gjelikj, pojasnil deka vicepremierot, vsushnost, bil pogreshno razbran i izjavata mu bila izvadena od kontekstot. "Vo odnos na izjavata za policiskata akcija vo Brodec, ambasadorot Popovikj dade pojasnuvanje deka stanuva zbor za pogreshna interpretacija izvadena od kontekstot na govorot na potpretsedatelot na vladata na Srbija. Obrazlozhi deka izlaganjeto na Gjelikj bilo vo nasoka da ja istakne dobrata sorabotka na bezbednosnite organi na site zemji vo regionot vo namerite za sprechuvanje na kriminalot i na terorizmot, a ne da implicira uchestvo na kakov bilo nachin na Srbija vo aktivnostite na MVR na Makedonija", soopshtija od MNR po sredbata na Popovikj so zamenikot minister Zoran Petrov.
Pratenikot Vlado Buchkovski od sobraniskata govornica, a potoa i vo izjavata za mediumite, reche: "SDSM nekolkupati predupredi deka Makedonija ochigledno kje bide zloupotrebena vo presmetkata, koja sekogash nema da bide diplomatska, kako ovaa vo Brisel megju kosovskata i srpskata strana". Buchkovski se isplashil od soopshtenieto na MVR, vo koe se bara izvinuvanje od Gjelikj. "Da se potsetime shto govoreshe zamenikot minister za vnatreshni raboti Refet Elmazi od sobraniskata govornica, koga obvini deka Srbija i srpskiot pretsedatel Boris Tadikj se involvirani vo sluchajot vo Brodec. Izjavite na Gjelikj frlaat sosem poinakva svetlina na policiskata akcija vo Brodec i dolzhnost e na MVR, namesto da pishuva nervozni soopshtenija, da ja zavrshi svojata informacija vo parlamentot. Smetam deka nekoj uporno se obiduva da zaboshoti del od problemite koi realno gi imame na bezbednosen plan", zakluchi Buchkovski.
Shefot na pratenichkata grupa na DPA Ruzhdi Matoshi gi obvini SDSM i DUI deka nastapuvaat orkestrirano i namerno forsiraat temi so koi postojano se vrakjame nazad. "Tajnite srpski sluzhbi imaat misija da ja destabiliziraat Makedonija. Ovaa vlada se zalaga za EU, za NATO i za nezavisno Kosovo. Tie shto se zalagaat za neshto drugo ne i' mislat dobro na Makedonija", reche Matoshi. (Utrinski vesnik)

Potpisi za osloboduvanje na uapsenite

Nevladini organizacii i Krizniot shtab na Brodec pochnaa gragjanska inicijativa za osloboduvanje na zhitelite od seloto shto bea pritvoreni pri neodamneshnata policiska akcija. "Selanite na Brodec ednoglasno tvrdat deka nivnite sogragjani se nevini. Site bile pritvoreni vo svoite domovi, bile nevooruzheni i vo civilna obleka", izjavi Gazmen Sherifi, chlen na gragjanskata inicijativa. (Dnevnik)

DUI KONTRA VLADATA

Zoshto kje se gradat stanovi samo vo istochna Makedonija?

Poslednata odluka na vladata da izdvoi 11 milioni evra za izgradba na 600 stanovi vo istochna Makedonija, spored DUI e diskriminatorska kon Albancite. "Gi prashuvame funkcionerite koi bea nivnite kriteriumi za da se opredelat za Makedonska Kamenica, a ne i za Debar, za Kavadarci, a ne za Kichevo, za Kochani, a ne i za Lipkovo. Dali e toa politika za ramnopraven razvoj i pomosh za site mesta vo Makedonija?", se naveduva vo soopshtenieto na DUI. Partijata gi proziva i politichkite konkurenti, prashuvajkji ja DPA kade se nivnite vetuvanja deka kje se regulira stanbeniot status na pripadnicite na poraneshnata ONA i deka sekoja investicija shto kje se napravi kje bide i na mesta kade shto zhiveat Albanci.
Vladata izleze so stav deka stanovi kje se gradat i vo Skopje, grad vo koj zhiveat golem broj Albanci.

KOJ JA POTROSHI "TAJVANSKATA MILIJARDA"?

Vasil Tupurkovski e obvinet za zloupotrebi!

Poraneshniot lider na Demokratska alternativa Vasil Tupurkovski i ekspotpretsedatelot na Vladata i direktor na Agencijata za obnova i razvoj Jovan Andonov kje odgovaraat pred sud za zloupotreba na tajvanskite krediti. Po nekolkugodishna istraga, Oddelenieto za organiziran kriminal i korupcija pri Javnoto obvinitelstvo podnese obvinitelen akt do skopskiot krivichen sud protiv ovie dvajca poraneshni visoki funkcioneri vo vladata na premierot Ljubcho Georgievski. Obvinenieto gi tovari za zloupotreba na sluzhbenata polozhba i ovlastuvanje za takanarechenite tajvanski krediti. Vesta i oficijalno e potvrdena vo Drzhavnoto javno obvinitelstvo.
Podnesenoto obvinenie, po koe kje postapuva Oddelenieto za organiziran kriminal pri Osnovniot sud Skopje 1, doagja kako golemo iznenaduvanje okolu podzaboravenata afera so tajvanskite krediti, bidejkji krivichna istraga beshe otvorena ushte pred povekje od edna godina. Spored nepotvrdenite soznanija, Tupurkovski se tovari po osum tochki na obvinenieto, odnosno toj kje treba da odgovara za komercijalnite krediti shto im se dodeluvale na nekolku pravni lica bez garancii. Stanuva zbor za krediti shto bile dadeni za zhivinarskite farmi Porodin od seloto Bistrica, Dihovo i Gevgelija, firmite Pikon, Interunija, Bio Ohrid, Almako biovino i za kochanskata firma IFV, za koja imalo aktiven stechaj.
Vo iskazot shto kon sredinata na oktomvri minatata godina Tupurkovski go dal vo istragata, vo celost se otfrlaat site obvinuvanja. Chas i polovina toj pominal vo negiranje na faktite deka stavil potpis na dogovorite za kreditni linii od tajvanskata banka. Se branel deka ne mozhe da bide odgovoren za site sklucheni dogovori, bidejkji na mestoto direktor na AOR ostanal do krajot na 1999 godina, a predmetnite dogovori bile sklucheni otkako tajvanskata banka gi prefrlila sredstvata na smetkata na Vladata. Potoa parite bile prefrleni na smetkite na nekolku makedonski banki.
Za otvoranjeto na aferata Tajvanski krediti Tupurkovski ushte vo mart minatata godina gi obvini aktuelniot pretsedatel na drzhavata Branko Crvenkovski i poraneshniot pretsedatel Kiro Gligorov. Tupurkovski togash reche deka "ne e vreme za golemi izjavi, no deka prichinata e shto tie ne obezbedija razvoj na zemjata i napravija serija grubi politichki greshki. Jas im precham, zatoa shto sakaat drugi lugje da odgovaraat za toa, a tie da bidat faktor na istorijata. Sakaat na choveka i fizichki da mu ja zemat slobodata!" Vo poslednive meseci Tupurkovski vo celost se povleche od javniot i politichkiot zhivot. (Spored Utrinski vesnik)

REZIL

Pratenikot i biznismen Dzingo deset godini kradel struja od ESM

Firmite od Kratovo na Ljubisav Ivanov-Dzingo, pratenik i pretsedatel na Socijalistichkata partija, deset godini kradele struja od ESM bez da platat denar za troshokot shto go pravele! Doznavame deka krazhbata bila otkriena denovive, koga ekipi na ESM-EVN od Skopje otishle na terenot vo Kratovo i otkrile deka nekolku strujomeri vo firmi na Ivanov bile bespravno "premosteni".
Toa znachi deka firmite vlechele struja, a broilata ne go evidentirale potroshenoto kolichestvo, poradi toa bilo napraveno nezakonsko premostuvanje na strujomerite. "Premostuvanje" na strujomerite znachi klasichna krazhba na struja, objasnuvaat izvorite. Spored niv, za samo nekolku godini firmite na Ivanov dolzhat povekje od 100.000 evra, no se' ushte ne bile napraveni finalnite presmetki za toa kolku struja kje treba da platat firmite na politicharot i biznismen od Kratovo za ukradenata struja vo izminative deset godini.
Otkako bila otkriena krazhbata, nekolku rakovoditeli na podruzhnite edinici na ESM-EVN od Kratovo bile otpushteni od rabota zatoa shto bilo utvrdeno deka namerno ja zatskrivale krazhbata bez da ja prijavat kaj nadlezhnite vo Skopje. Ekipite na ESM-EVN od Skopje utvrdile deka struja kradele firmite Silkrat, Silteks, Silten, Silkogradba, Sileksnemetali, Magroni, Dobra voda i Zensil.
Vo ESM-EVN nitu gi demantiraa nitu gi potvrdija informaciite. "Nasha delovna politika e da ne otkrivame i da ne iznesuvame detali za dolzhnicite", izjavi portparolkata Lenche Karpuzovska. Ivanov-Dzingo izjavi deka negovite firmi ne dolzhat za struja ni denar. (Vreme)

Dzingo zabrzano go vrakja dolgot i bara da plakja na rati

Firmite na pratenikot i biznismen Ljubisav Ivanov -Dzingo pochnale zabrzano go plakjaat dolgot za neplatena struja i pregovaraat so ESM-EVN da im ovozmozhi plakjanje na rati. Stanuva zbor za dolg od povekje od 100 iljadi evra, napraven za samo nekolku godini, a finalnite presmetki za povekjegodishnoto neplakjanje ushte ne bile gotovi. Krazhbata bila otkriena otkako vraboteni vo kratovskata podruzhnica na EVN-ESM alarmirale vo centralata vo Skopje, po shto vednash bile isprateni ekipi na terenot i bila utvrdena krazhbata.

RAZRESHENA E SUDIJKA-REKORDERKA

Ednite ja razreshija, drugite i' dadoa chetiri rabotni mesta

Maja Malahova, stechajnata sudijka shto beshe razreshena poradi nesovesno rabotenje vo 2002 godina vo vremeto na SDSM, sega raboti na chetiri visoki pozicii! Taa e advokat, chlen e na Upravniot odbor na skopskata Gradska bolnica, chlen na Upravniot odbor na Tutunskiot kombinat Prilep i potpretsedatel na Vtorostepenata komisija za javni nabavki vo Vladata.
Ekspertite velat deka stanuva zbor za konflikt na interesi, osobeno poradi faktot shto raboti vo vladina komisija za javni nabavki. "Za javnite nabavki vo Gradska bolnica ili vo tutunskiot kombinat, po zhalbite treba da reshava tokmu komisijata. Duri i ako se izzeme od odluchuvanjeto, povtorno ima konflikt na interesi. Osven toa, advokat ne bi trebalo da raboti vo ovie tela, bidejkji mozhe da vlijae direktno ili indirektno vo postapkite, i pokraj toa shto ova ne e zakonski zabraneto", velat ekspertite. I izvori od Antikorupciskata komisija velat deka, ako stanuva zbor za izbrani i imenuvani lica, tie ne smeat da rabotat na dve pozicii. Tamu ne se decidni dali stanuva zbor za konflikt na interesi, bidejkji ne bile zapoznaeni so sluchajot.
Malahova beshe razreshena vo dekemvri 2002 godina, po niza prepukuvanja vo Sobranieto, a po predlog na stariot sostav od Republichkiot sudski sovet, koga so nego rakovodeshe Jordan Deskoski. Taa togash izleze na pres-konferencija i reche deka bila zhrtva na spletki od nekoi chlenovi na Republichkiot sudski sovet i od togashniot pretsedatel na Osnovniot sud Skopje 2 Bojan Eftimov. Togashniot pretsedatel na RSS Deskoski javno, na sobraniskata sednica reche deka taa, namesto vo sudski sovet, sudela sama i sama odnela vo stechaj 25 firmi. Megju drugoto, taa go vodeshe i sluchajot so stechajot na Gazela. Malahova izjavuvashe deka stanuva zbor za hajka, bidejkji za vreme na pretsedatelskite izbori vo 1999 godina, kako potpretsedatelka na izbornata komisija vo Studenichani, ne potpishala zapisnik, poradi krazhba na glasovi. "Toa ne im se dopadna na togashnata zamenichka na pretsedatelot na DIK Blagorodna Dulikj, koja podocna stana chlen na RSS, i na chlenot na DIK Trajko Veljanovski. Dulikj e najgolem lobist za moe razreshuvanje", izjavi togash Malahova. (Spored Vreme)

GLOBALEN BAROMETAR NA TRANSPARENSI INTERNESHENEL

Polovina od Makedoncite platile potkup

Rechisi polovina od gragjanite vo Makedonija (44 otsto) morale da platat potkup za da ostvarat nekoe pravo, pokazha Globalniot barometar za korupcijata na Transparensi interneshenel za tekovnata godina. Zdravstvoto, obrazovanieto i sudstvoto se oceneti kako najkorumpirani sektori vo Makedonija. Vo gorniot del na tabelata se i politichkite partii, policijata, parlamentot i biznis-sektorot. Ispitanicite smetaat deka visok stepen na korupcija postoi i vo Danochnata uprava, vo sluzhbite shto izdavaat dozvoli i licenci, kako i vo mediumite i vo nevladiniot sektor.
"Podatocite ushte ednash gi potvrdija prepoznaenite problemi so korupcijata vo sudstvoto, kako i postoenjeto na sprega megju politikata i privatniot sektor. Vo sektorite zdravstvo i obrazovanie gragjanite na Makedonija imaat najchest i sekojdneven dopir, poradi shto se neophodni natamoshni zasileni merki za prevencija i sprechuvanje na korupcijata. Iako vo izminatite godini imashe namaluvanje na stepenot na percepcijata za korupcijata vo policijata, poslednoto istrazhuvanje pokazhuva deka taa e ekstremno korumpirana, a visok stepen na korupcija ima i vo Danochnata uprava", se veli vo Izveshtajot. Sepak, anketata pokazhala deka 61 otsto od gragjanite iskazhale visoka doverba vo naporite na vladata za borbata protiv korupcijata. (Vecher)

DIREKCIJA ZA SPRECHUVANJE NA PERENJE PARI

Zamrznati se nad tri milioni evra somnitelni transakcii

Do Direkcijata za sprechuvanje na perenje pari od pochetokot na godinava do noemvri bile dostaveni 36 izveshtai za somnitelni transakcii, a na inicijativa na Direkcijata nadlezhniot istrazhen sudija privremeno zamrznal povekje somnitelni transakcii so zaplena na okolu 3,1 milioni evra. Vo ovoj period nadlezhniot sud donel dve presudi za perenje pari od koi ednata e za sluchajot Bachilo. Ovie podatoci gi soopshti Vane Cvetanov, direktor na Direkcijata za sprechuvanje na perenje pari, na sredbata so evroambasadorot Ervan Fuere. Cvetanov izjavi deka aktivnostite i rabotata na Direkcijata se od sushtinska vazhnost vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata. Fuere izrazi nadezh deka makedonskoto sobranie kje go usvoi predlog-zakonot za sprechuvanje na perenje pari i drugi prinosi od kazneno delo i ja ohrabri vladata da gi obezbedi site neophodni humani resursi shto se potrebni za zgolemuvanje na efektivnosta na rabotata na direkcijata.

VISTINATA ZA KAZINOTO "JUGO" SE KRIE VO "DE LUKS"

Dali Zoran Verushevski konechno kje go otvori crniot tefter?

Crniot tefter narechen De luks, shto beshe otkrien pri policiski pretres vo domot na Dragan Stoshikj, eden od sopstvenicite na kazinoto Jugo, krie 57 iminja na korumpirani politichari, funkcioneri, obviniteli, sudii i inspektori na UJP, tvrdat za Vreme policiski izvori. Spored nashite izvori, originalniot tefter bil vo racete na Zoran Verushevski, koj vo toj period beshe direktor na Drzhavnata bezbednost, no nekolku kopii od belezhnikot bile napraveni neposredno po zaplenata vo 2003 godina. Iminjata od tefterot se krijat vo najstroga tajnost, a licata shto imaat kakva bilo informacija za sodrzhinata odbivaat da zboruvaat, so obrazlozhenie deka se plashat za sopstvenata bezbednost.
Sluchajot Jugo e dosega najgolemoto otkrieno zatajuvanje danok vo Makedonija. Od 1996 do 2003 godina bile zataeni 5 milioni evra, pari shto trebalo da se platat za neprijavenata ostvarena dobivka od 18,9 milioni evra! Glavnicata od 5 milioni evra so zateznite kamati vo momentov iznesuva 13 milioni evra, a zatajuvanjeto beshe potvrdeno so oglasot na UJP shto beshe objaven minatiot ponedelnik, za licitacija na imotot na firmata Jugosven, vreden kolku visinata na neplateniot danok. Sluchajot dosega ostavi zad sebe mnogu kontroverzii, koi ostavat prostor za somnezh deka vo zatajuvanjeto, osven sopstvenicite na Jugo, bile vklucheni i drzhavni funkcioneri, sudii i obviniteli.
Po otkrivanjeto na obemnata dokumentacija za paralelno knigovodstvo shto go vodele sopstvenicite na Jugo, inspektorite na UJP vo dekemvri 2004 godina podgotvile zapisnik zaveden pod brojot 16-11/1040 vo koj detalno objasnuvaat kako realni dobivki bile prikazhuvani kako zagubi za da se izbegne plakjanje na danokot. Vreme gi poseduva zapisnikot i drugata dokumentacija shto e podgotvena kako dokazen materijal, a koja ne beshe dovolna za gevgeliskoto obvinitelstvo i za veleshkiot sud da donese obvinitelni presudi protiv sopstvenicite na kazinoto. Edniot sopstvenik, Shvegjanecot Lars Klink, beshe osloboden od somnenie ushte vo tekot na istragata na gevgeliskoto obvinitelstvo, a vtoriot sopstvenik Stoshikj dobi osloboditelna presuda od sudot vo Veles. So odlukata na UJP za licitacija na imotot vreden 13 milioni evra se potvrduva deka vo sluchajot Jugo ima krivichno delo zatajuvanje danok, no krivichna odgovornost za zatajuvachite nema da ima zatoa shto ednash donesenata pravosilna presuda za isto delo ne mozhe pak da se povtori. (Vreme)

PO POSTOJANITE POSKAPUVANJA NA HRANATA

Od Nova godina - Makedonija na stroga dieta

Po edno parche leb na eden obrok, a litar mleko na dva ili tri dena! Jogurt tri pati vo mesecot, poretko meso i jajca i da se podgotvuvaat bez maslo. Ovoshje samo sezonsko, i toa ako go ima vo izobilstvo, odnosno ako e evtino. Zaboravete na umereni kolichestva chokolada, na gazirani i negazirani pijalaci, na pivo ili rakija. Toa e luksuz, ne za vasheto zdravje, tuku za vashiot dzheb! Iako lichi na upatstvo za dieta, za primenata na ovoj sovet sega i vo idnina treba seriozno da razmislat povekje makedonski semejstva, a posebno chetirichlenite semejstva shto zhiveat so edna prosechna plata.
So postojanite poskapuvanja na osnovnite prehranbeni proizvodi i na benzinot, koj e direkten faktor vo formiranjeto na cenite, ushte povekje se stega jamkata okolu semejniot budzhet vo Makedonija. Spored podatocite na Drzhavniot zavod za statistika, kilogram bel leb lani chinel 36,2 denari, a sega okolu 42 denari. Vo 2006 godina litar mleko vo prosek chinel 28,58 denari, a sega mlekoto na IMB se prodava po cena od 40 denari. Prosechnata cena na masloto za jadenje lani bila 57,44 denari, a sega se najavuva cena od 100 denari za litar! Litar benzin MB-96 lani se prodaval za okolu 62 denari, a sega chini 69 denari.
Ako zhiveat so plata od 15.066 denari, kolku shto spored DZS iznesuvala prosechnata plata vo septemvri godinava, i ako se zeme predvid deka potroshuvachkata koshnica za ishrana i pijalaci vo noemvri bila 11.309 denari toa znachi deka na chetirichleno semejstvo koe zhivee od edna plata, mu ostanuvaat tochno 3.757 denari za da plati za struja, voda, parno, radiodifuzna taksa, prevoz, knigi, obleka i za drugi potrebi!? Matematikata pokazhuva deka so ovie ceni na hranata dovolno za namiruvanje na mesechnite rezhiski troshoci - nemaat nitu semejstvata shto zhiveat so dve plati. (Vreme)

STECHAJCITE SO NOVO BARANJE DO VLADATA I PARLAMENTOT

Smestete ne' vo zooloshka gradina!

Zdruzhenieto na stechajnite rabotnici najavuva novi radikalni protesti i novi blokadi na raskrsnicite okolu zgradite parlamentot i Vladata poradi toa shto dosegashnite dogovori deka zakonot za stechajcite kje se stavi na dneven red vo Sobranieto ne se realizirani. "Koga slushnavme deka vladata donela odluki da se dadat sredstva za sportskata tribina na Gradskiot stadion vo Skopje i za Zooloshkata gradina, vednash reshivme da pobarame od vladata koja se oglushuva od nashite baranja, barem da go prifati najnovoto baranje da bideme smesteni vo Zooloshkata gradina. Vo novite zhivealishta za zhivotnite, koi kje se gradat so vladini pari, kje bideme povekje zgrizheni otkolku sega. Neka povelat politicharite da pochuvstvuvaat kako se spie na karton vo shator na minus 10 stepeni", veli Stojan Stojanov, pretsedatel na Zdruzhenieto na stechajni rabotnici.

AZDISANOST

Kuche na plastichna operacija

Na kuchkata Gaja od rasata kinesko golokozho kuche i' e napravena plastichna operacija na liceto za da i ja otstranat bradavicata. Operacijata i ja napravile za da mozhe da uchestvuva na megjunarodni izlozhbi na rasni kuchinja.
Gaja imala bradavichka od levata strana na liceto. Poradi toa nejziniot sopstvenik ne mozheshe da ja prijavuva na megjunarodni natprevari, tuku samo na domashnite izbori. "Edinstven uslov Gaja da uchestvuva na izlozhbi nadvor od Makedonija beshe da ja napravime ovaa operacija. Zafatot beshe neophoden i zaradi izgledot na samoto kuche. Sega izgleda navistina poubavo", veli sopstvenikot na Gaja Vojo Ivanov.
Kuchkata ja operiraa vo veterinarnata bolnica
D-r Marin Velichkovski vo Skopje. Pokraj vadenjeto na bradavicata, Gaja dobi i poseben tretman, odnosno mal lifting na liceto, za da ne i se poznava luznata od operacijata.
Po razubavuvanjeto, Gaja e podgotvena ne samo za izlozhbi tuku i za parenje so mazhjak, koj specijalno za nea kje dopatuva denovive od Meksiko. (Vest)

BUGARSKA PROPAGANDA NA MAKEDONSKI TEREN

Antimakedonska kampanja vo Kavadarci

Bugarskata antimakedonska kampanja od Sofija se preseli vo Makedonija. Bozhidar Dimitrov, najeksponiraniot antimakedonec, denovive vo Kavadarci promovira dve knigi, nudejkji pritoa nagrada od milion evra za toj shto kje donese dokument deka od 7. do 14. vek imalo Makedonci na makedonskite prostori?! Ne sluchajno toj ja izreche ovaa provokacija pred kavadarchani i ne sluchajno ednata od knigite - Vistinata za Balkanskite vojni - prvpat ja promovira vo Makedonija. Ochigledno e deka Sofija pochna sistematski da raboti na makedonski teren za da gi ubedi Makedoncite deka imaat bugarski koreni.
Ne e ova prv antimakedonski istap na Dimitrov. Toj i' e poznat na makedonskata javnost od poodamna. Za nego taa dozna pred desetina godini, koga vo Sofija go promovira bugarskiot vodach za Ohrid, so mnogu nevistini za makedonskoto minato, a vednash potoa i Desette lagi na makedonizmot, koi gi prevede i na angliski za da gi ubeduva delegatite na Sovetot na Evropa deka Makedoncite se Bugari. Kako golem "poznavach" na makedonskata istorija, rechisi site bugarski mediumi go koristat koga pishuvaat za Makedonija, a toj kako dezhuren negator na makedonskiot nacionalen identitet, sekogash im izleguva vo presret.
Iako na prv pogled Bozhidar Dimitrov ni lichi na paranoichen antimakedonec, toj sepak treba da se sfati seriozno, zashto e jasno deka ne e samostoen strelec vo se' poprisutnata antibugarska propaganda. Ako se znae deka e sovetnik po istorija na pretsedatelot Georgi Prvanov i direktor na Bugarskiot nacionalen muzej, togash se' stanuva jasno. (Utrinski vesnik)

Bugarija nudi rabota za makedonskite diplomci

Bugarija najavi deka kje go otvori pazarot na rabota za site makedonski gragjani koi zavrshile studii vo taa zemja, i so toa da go popolni nedostigot na rabotna sila shto stana urgenten po priemot vo Evropskata unija. Vakvata vest ja objavi ministerkata za socijalna politika Emilija Maslarova vo Brisel, kako odgovor na voveduvanjeto "sina karta" od EU, so koja se saka da se stimulira doagjanjeto na obrazovana imigracija, namesto glavno niskoobrazovanite kadri dosega.
Vo Bugarija vo momentov studiraat 11.000 Makedonci, a dosega diplomirale okolu 2.000 i se najbrojnata grupa stranci koi se zdobile so obrazovanie na bugarskite univerziteti. "Morame da go otvorime pazarot kon treti zemji. Ne mozheme da go izbegneme toa, zashto Bugarija od izvoznik na rabotnici se pretvora vo zemja na koja i treba rabotna raka", izjavi Maslarova. Bugarskite visokoobrazovani kadri vo ogromen broj vo izminatite godini ja napushtija zemjata i sega rabotat vo Zapadna Evropa. Spored Maslarova, priemot na rabotnici na legalen nachin kje go namali brojot na imigranti shto nelegalno kje doagjaat vo zemjata. Kolku vakvata ponuda kje bide interesna za makedonskite gragjani shto zavrshile na bugarskite fakulteti so ogled na niskite plati vo Bugarija, teshko e da se prognozira. (Utrinski vesnik)

NEBULOZNO BARANJE OD SOFIJA

Makedonskata vlada da gi disciplinira mediumite

Oficijalna Sofija bara makedonskata vlada da gi disciplinira makedonskite mediumi koi, spored nea, vodele antibugarska kampanja. "Ako nie prodolzhime so izvinuvanja so pravoto na sloboda na govorot na mediumite i dozvolime da prodolzhi ovaa kampanja, toa kje znachi deka makedonskite vlasti ne se trudat dovolno da dejstvuvaat vo soglasnost so deklaracijata od 1999 godina i da vospostavat normalni odnosi so Bugarija", izjavi ministerot za nadvoreshni raboti Ivajlo Kalfin za bugarskiot vesnik Standart. Toj pritoa se zakani deka nema da go prifatat objasnuvanjeto shto go ponudi makedonskata vlada deka mediumite se nezavisni, odgovarajkji na prashanjeto dali "antibugarska kampanja vo makedonskite mediumi" kje vlijae na poddrshkata shto Bugarija i' ja davala na Makedonija da stane chlenka na NATO i na EU. Kalfin ochekuva da vidi mnogu jasni znaci, a makedonskite mediumi da se odnesuvaat taka kako shto se odnesuvala i oficijalnata makedonska vlast.
Ovaa zakanuvachka reakcija na prviot bugarski diplomat doagja po izjavata na premierot Nikola Gruevski za vreme na oficijalnata poseta na Sofija pri krajot na minatiot mesec. Na prashanje na bugarski novinar za "pojava na antibugarski tekstovi vo nekoi makedonski mediumi", Gruevski reche deka mediumite vo Makedonija se nezavisni i vladata ne mozhe da vlijae vrz niv.
Izjavata na prviot bugarski diplomat po se' lichi na prikaznata so volkot koj go obvinuval jagneto deka mu ja mati vodata, iako se naogjalo na dolniot del od tekot na potokot. Kalfin mozhebi i nemashe da i' drzhi lekcija na makedonskata vlada ako taa mu gi kazhe neshtata v ochi i ako ja predupredi Sofija da prestane da isprakja emisari vo Makedonija da propagiraat antimakedonstvo. (Utrinski vesnik)

SKOPJE

Promocija na antimakedonski knigi

Vo bugarskata ambasada vo Skopje se pretstaveni novi knigi shto se povrzani so makedonskoto minato, podgotveni od istorichari od Sofija. "Takva manifestacija vo Skopje od bugarska strana dosega nemalo", i' izjavil na agencijata Fokus Spas Tashev, direktor na Bugarskiot kulturno-informativen centar vo Makedonija. Spored nego, interesiranjeto za knigite napishani od vidni bugarski istorichari bilo ogromno, a na nivnoto pretstavuvanje prisustvuvale povekje od sto gragjani od Makedonija. Vo informacijata na bugarskata agencija se spomenuva deka na pretstavuvanjeto na knigite prisustvuvala vidna delegacija na istorichari od Sofija. Vo nea bile vklucheni i profesorot Georgi Markov od Institutot za istorija pri Bugarskata akademija na naukite i profesorot Dimitar Gocev, pretsedatel na Makedonskiot nauchen institut vo Sofija.
Postarite najverojatno kje se setat deka Gocev e onoj istiot koj pred 46 godini od Berovo prebegna vo Sofija, zatoa shto se chuvstvuval Bugarin. Kako shto soopshtuva Tashev, toj celo vreme ne doshol vo Makedonija i ova mu bila prva poseta na drzhavata vo koja e roden. Od Bugarskiot kulturen centar se najavuva deka delegacijata razmisluvala primeroci od svoite knigi da i' podari na makedonskata nacionalna biblioteka Kliment Ohridski.
Za Makedonskiot nauchen institut vo Sofija sigurno se znae deka celosno mu e posveten na makedonskoto minato i site svoi sili gi koristi da dokazhe deka toa bilo bugarsko. Poznato e deka Gocev, koj e na negovo chelo, za svoj ideolog i idol go ima Vancho Mihajlov koj, kako shto e poznato, pochina kako golem Bugarin. Vo poznatoto intervju shto go napravi so nego tokmu Gocev, nekolku godini pred da pochine, Mihajlov tvrdeshe deka Makedoncite se Bugari.
Po skandaloznata promocija na dvete knigi na Bozhidar Dimitrov vo Kavadarci i promocijata vo bugarskata ambasada vo Skopje, neshtata stanuvaat se' poochigledni. Oficijalna Sofija ja pochna svojata antimakedonska ofanziva, koristejkji gi svoite najeksponirani istorichari vo negiranjeto na makedonskata nacija. Bugarija se obiduva na Makedoncite da im dokazhe "nauchno" deka imaat bugarski koreni i minato. Dodeka Sofija slobodno bez nikakvi prechki i reakcii niz Makedonija ja sproveduva svojata antimakedonska propaganda, Makedoncite vo Bugarija gi tretira kako gragjani od vtor red. (Utrinski vesnik)

STRAZBUR NE I' NALOZHIL NA GRCIJA DA JA PRIZNAE MPC

Carknjas ja povleche izjavata!

Ne postoi nikakva odluka na Sudot za chovekovi prava vo Strazbur so koja i' se nalaga na Grcija da ja priznae rabotata na Makedonskata pravoslavna crkva na grchka teritorija!
Vesta shto ja prenesoa makedonskite mediumi, a povikuvajkji se na izjava na arhimandritot Nikodim Carknjas, go zbuni makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Vistinata vsushnost e deka zasega postoi samo tuzhba shto ja podnel Carknjas protiv grchkata drzhava, no taa e se' ushte daleku od reshenie. I samiot Carknjas reterirashe vo svojata izjava i veli deka mediumite pogreshno go razbrale. Odluka nema, no koga kje ja ima, Carknjas se nadeva deka taa kje bide pozitivna. "Ne. Odluka nema, ama so toa shto Sudot bara nie i Grcija da sedneme da se razbereme megju sebe - toa znachi deka taa e 50 procenti pozitivna, i se nadevame deka konechnata presuda kje bide vo nasha polza", objasnuva arhimandritot Carknjas.
Celata postapka ja sledi i grchkiot Helsinshki komitet, koj ne krie deka se krshat chovekovite i verski prava na makedonskoto malcinstvo vo Grcija. Vo komitetot ne se somnevaat deka se izdrzhani argumentite na Carknjas, no smetaat deka treba oficijalno da se pocheka odlukata na Sudot vo Strazbur. "Ne postoi odluka, no faktot shto sluchajot e prosleden do drzhavata znachi deka Sudot smeta deka ima seriozni argumenti za toj sluchaj", veli pretsedatelot na Helsinshkiot komitet na Grcija, Dimitras Panajotis.
Pred nekolku meseci skopskata televizija Sitel objavi deka nekoi od vladicite na MPC seriozno razmisluvaat da formiraat svoja eparhija na teritorijata na Grcija. (Vecher)

CHESTVUVANJE NA SVETI KLIMENT I NA PRVIOT POGLAVAR NA MPC

Otkrien i osveten spomenik na arhiepiskopot Dositej

Po povod patroniot praznik Sveti Kliment Ohridski i 40-godishninata od vozobnovuvanjeto na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, vo sabotata, pred Soborniot hram vo Skopje shto go nosi imeto na svetecot e otkrien i osveten spomenik na arhiepiskopot Dositej, prv poglavar na MPC. "Ovie dvajca arhiepiskopi, Sveti Kliment i blazhenoupokoeniot Dositej se lichnosti za radost vo MPC. Sveti Kliment e osnovopolozhnikot na Ohridskata arhiepiskopija, a blazhenoupokoeniot Dositej e nejzin vozobnovitel vo MPC. Za tie koi nedovolno go poznavaat likot i deloto na prviot poglavar na MPC i osobeno idnite nashi generacii, ovoj spomenik kje im bide kako otvorena kniga i postojana propoved za toa koj bil arhiepiskopot Dositej i kakvo mesto mu pripagja vo ponovata istorija na makedonskiot narod", reche poglavarot na MPC g. g. Stefan.
Za Dositej, istakna g. g. Stefan, e recheno deka e "vtor Sveti Kliment" i "Mojsej na nasheto vreme" za makedonskiot narod i makedonskata Crkva. "Neka mu e vechen spomenot na prviot poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva i daj Bozhe dostojno da prodolzhime po negoviot i Svetiklimentov pat. Amin", reche g. g. Stefan.
Po povod patroniot praznik Sveti Kliment Ohridski vo Soborniot hram beshe otsluzhena bogosluzhba vo chest na 101-godishnina od ragjanjeto na arhiepiskopot Dositej.
Spomenikot na arhiepiskopot Dositej go izraboti skulptorot akademik Tome Serafimovski, a izrabotkata na spomenikot ja donirashe gradonachalnikot na Skopje Trifun Kostovski.

Vozobnovitel na Ohridskata arhiepiskopija

Dositej e roden vo Mariovo vo 1906 godina, se zamonashil sproti Blagoveshtenie vo 1924 godina vo manastirot Sveta Prechista, Kichevsko, zavrshil bogoslovija vo Bitola vo 1937 godina i Bogoslovski fakultet vo Belgrad vo 1942 godina. Od 1946 godina bil postaven za upravnik na Patrijarshiskiot dvor vo Sremski Karlovci, a vo maj 1951 godina bil izbran za episkop i na 22 juni hirotonisan za vikaren episkop na srpskiot patrijarh. Vo oktomvri 1958 godina na Crkovno-narodniot sobor vo Ohrid bil izbran za poglavar i vozobnovitel na Ohridskata arhiepiskopija, kako Makedonska pravoslavna crkva. Ottogash, pa se' do upokojuvanjeto vo maj 1981 godina Dositej rakovodel so MPC. Pod negovo rakovodstvo se oformil Svetiot arhierejski sinod, se organizirala Crkvata, se zgolemile eparhiite i se otvorile Bogoslavijata i Bogoslovskiot fakultet.

PROMOCIJA

Zbornik na politichkite zatvorenici za Makedonija

Vo Domot na ARM vo Skopje beshe promovirana knigata Zbornik politichki zatvorenici 1945-1990. Vo knigata se navedeni 272 presudi na Makedonci shto bile osudeni od komunistichkite vlasti, kako politichki neistomislenici. "Ovie presudi se edna desettina od presudite shto gi ima vo Idrizovo. Ima 22.850 presudi i 14.000 dosieja. Jas lezhev chetiri godini, tatko mi, shtipskiot vojvoda Milan Andonov, odlezha edna godina, brat mi lezheshe chetiri godini i shest meseci. Me machea vo Centralniot zatvor pod Kale so voda, da mi kape na glava dodeka ne se onesvestam. Neka znaat lugjeto zoshto sme bile sudeni", izjavi Andon Andonov, pretsedatel na Zdruzhenieto na progonuvanite za Makedonija.
Vo Zdruzhenieto chlenuvaat 1.000 lugje, koi se glavno potomci na licata shto bile progonuvani za Makedonija, od koi, spored Andonov, zhivi ima triesetina. "Albanija pred nas pochna da gi obeshtetuva politichki gonetite. Nie se' ushte chekame da pochne implementacija na zakonot shto beshe donesen za nas", veli Andonov. Toj potencira deka Sojuzot na borcite od NOB dvapati pred Ustavniot sud go obzhaluval zakonot za politichkite zatvorenici od periodot 1945-1990 godina, poradi shto negovoto sproveduvanje se odlozhi.
Vo knigata shto beshe promovirana, najinteresna e presudata za prviot pretsedatel na Makedonija Metodija Andonov Chento, kogo go osudile sudiite Panta Marina, Lazar Mojsov i Kole Chashule na 11 godini zatvor so prisilna rabota i gubenje na gragjanskite prava, osven roditelskite, zashto sakal da ja otcepi Makedonija od FNR Jugoslavija i da ja "prisojedini kon Egejska Makedonija, vo federacija so Grcija". Profesorkata Violeta Achkova na promocijata izjavi deka vo knigata ima glavno presudi protiv lica goneti kako pripadnici na VMRO, koi bile obvinuvani za "vanchomihajlovizam", no ima i presudi za lica shto bile goneti zatoa shto odbivale da gi dadat svoite nivi za sozdavanje na socijalistichkite zemjodelski kolektivi. (Vreme)

PROMOCIJA

Kniga za znachajnite bitolchani

Po povod praznikot Sveti Kliment, vo bitolskata nacionalna ustanova Matichna i univerzitetska biblioteka Sveti Kliment Ohridski vo sabotata beshe promovirana knigata Znachajni lichnosti za Bitola. Na promocijata prisustvuvashe zamenikot minister za kultura Slobodan Despotovski, pratenici, pretstavnici na lokalnata samouprava i pochituvachi na knigata i pishuvaniot zbor. Naslovnata stranica na knigata e izrabotena vo specijalna pechatnica vo Solun, Grcija i vo nea se pretstaveni 161 bitolchani, koi zhiveele i tvorele vo razlichni periodi na gradot. Vo knigata se zastapeni 29 revolucioneri i narodni heroi, 15 nauchni rabotnici, 14 akteri, 13 likovni umetnici, 11 pisateli, 11 umetnici-muzichari, devet lekari, osum sportisti, sedum misioneri, pet istorichari, chetvorica novinari i drugi.
Vo imeto na avtorite se obrati pratenikot vo Sobranieto na Republika Makedonija Aneta Stefanovska: "Knigata Znachajni lichnosti za Bitola ja podgotvuvavme dve godini. Knigata e napravena za da mozhe da bide dopolnuvana i so drugi znachajni lichnosti koi se nenamerno propushteni ili vo idnina kje se istaknat so svoeto tvoreshtvo". Izdavach na knigata e Opshtina Bitola.
"Osven na makedonski, knigata e otpechatena i na angliski jazik. Toa kje ni ovozmozhi nashite vrednosti, nashite istaknata sogragjani da gi pretstavuvame vo stranstvo", posochi megju drugoto gradonachalnikot na Bitola Vladimir Taleski. (MIA)

DESETTI KONZULAT VO BITOLA

Siljan Micevski - pochesen srpski konzul

Na svechen nachin, vo prisustvo na golem broj visoki gosti, na 4 dekemvri, vo Bitola beshe otvoren pochesniot konzulat na Republika Srbija, a za prv pochesen konzul beshe naznachen Siljan Micevski, poraneshen gradonachalnik na Bitola i aktuelen direktor na GP Pelister.
Svechenosta na otvoranjeto na noviot, desetti po red konzulat vo Bitola, pochna so priemot na ambasadorot na Republika Srbija vo Republika Makedonija Zoran Popovikj, vo kabinetot na bitolskiot gradonachalnik Vladimir Taleski. Spored pochesniot konzul Micevski, so otvoranjeto na konzulatot, pokraj zbogatuvanjeto na kulturnite, sportskite i nauchnite vrski, znachitelno kje se podobrat i ekonomskite vrski megju stopanski subjekti od Bitola i okolinata, so firmi od Srbija. So pochesniot konzulat na Srbija, Bitola go dobi desettoto po red konzularno pretstavnishto, konzulatite na Grcija i na Bugarija i pochesnite konzulatite na Turcija, Francija, Velika Britanija, Rusija, Hrvatska, Romanija i na Slovenija. (S. R.)

PROTESTI NA ROMITE

Avstrijcite ne davaat struja badijala

Romite od Bitola nekolku dena protestiraa pred zgradata na Distribucija vo Bitola. So transparenti, glasni povici i svirki se obiduvaa da stapat vo kontakt so rakovodstvoto na Distribucija, koe decidno im porachalo: "Gazdite se Avstrijci, tie ne toleriraat neplakjachi i site koi ne plakjaat kje bidat isklucheni, bez razlika dali se socijalni sluchai ili ne". Ova objasnuvanje za Romite ne e dovolno i tie uporno baraat struja. Za volja na vistinita, tie i samite priznavaat deka se "diva", neurbanizirana naselba i deka dosega ne plakjale struja, pa duri nemale nitu strujomeri. "Kako da uchat decata, kako da odat na uchilishte, a gi baraat, nemaat voda da se iskapat, nemame elementarni uslovi za zhivot. I nie sme lugje, i nie sakame da zhiveeme", izjavi Dzhemalj Muhadinov vo ime na nasobranite.
Za toa shto okolu 300 semejstva sega nemaat struja, Nead Demirov go obvini SDSM, chii chlenovi za izborite im ja vkluchile strujata i im vetile transformator i legalni vkluchuvanja, a od toa nemalo nishto. (S. R.)

OTKRIEN E ARSENAL OD PRVATA SVETSKA VOJNA

Novaci lezhat na bombi!

Neodamna vo opshtinata Novaci bea otkrieni 77 granati, so pogolem kalibar, ostanati od Prvata svetska vojna. Tie bea struchno unishteni, megjutoa pri poslednoto iskopuvanje kanali vo seloto bea otkrieni ushte okolu 200 parchinja granati, od istiot period. Bombite gi otkri ekipa na Direkcijata za zashtita i spasuvanje koja za prvpat na ovoj teren pochna da izveduva organizirano chistenje na terenot. Imeno, po soznanijata deka vo seloto Novaci i negovata okolina ima golem broj eksplozivni sredstva od Prvata svetska vojna, Direkcijata, shto ja predvodi deminerot Kocho Popovski, organizirano prezede akcija za otkrivanje i sobiranje na bombite, koi vo naredniot period kje bidat unishteni. Nevladinata organizacija Stop-njuz shto ja predvodi deminerot Popovski, planira da prezeme i drugi akcii za organizirano otkrivanje na eksplozivnite sredstva, zashto, na ovie tereni na padinite na Kajmakchalan i Mariovo, kade shto vo Prvata svetska vojna se vodea golemi borbi, imalo povekje ostatoci na razni artileriski orudija i eksplozivni materijali, koi treba da bidat onesposobeni vo edna organizirana akcija. (Vecher)