EDEN MILENIUM ZHIV PLAOSHNIK

Izvorot na svetlinata

Pominaa celi pet godini od vozobnovuvanjeto na manastirskata crkva na Plaoshnik vo Ohrid. Kako sveshtenik vo Ohrid ja imav taa iskluchitelna i nepovtorliva mozhnost i privilegija, dadena od Boga i Sveti Kliment, da bidam uchesnik i zhiv sotrudnik vo obnovata na toa najznachajno istorisko i crkovno svetilishte vo Makedonija. Plaoshnik, nadvisnat nad ezerskite sinila na drevniot Ohrid, mu dade povtorno grandiozna dimenzija na makedonskiot narod, tokmu vo vremeto na nuzhnata emancipacija so ostanatite kulturi na Evropa. Vo prilog na ova, a vo chest na pretstojniot praznik na ohridskiot, makedonskiot i seslovenskiot apostol (8-mi dekemvri), zasluzhuva da se navratime na istoriskiot pat i znachenje na ovoj duhoven prostor.
Koga vo proletta na 886 godina, Sveti Kliment Ohridski pristigna vo Makedonija, na bregot na Ohridskoto Ezero, po mnogute potresi shto gi dozhivea od Vizantija do Velika Moravija, Venecija i Rim, tokmu tuka, vo Ohrid, na Plaoshnik, go pronajde svoeto tivko pristanishte. Vo sudbonosno vreme, po smrtta na svetite Kiril i Metodij, vo Panonija pochnal zhestok progon na nivnite uchenici, a slovenskata pismenost i kultura bile dovedeni vo dramatichni priliki na opstanok. Postoi edinstvo vo ocenkata deka slovenskata pismenost beshe spasena vo Makedonija i deka od Ohrid povtorno izgrea sonceto shto kje go gree slovenskiot svet povekje od eden milenium. Vistinskiot izvor na svetlinata beshe Plaoshnik, Svetiklimentovata manastirska crkva - Sveti Pantelejmon, shto svetiot samiot ja podigna vo dalechnata 893 godina.
Ushte vo starohristijanskiot period Plaoshnik bil mnogu pochituvan prostor vo Ohrid. Vrz nego se izdignuvala golema polikonhalna crkva i ushte edna petobrodna bazilika. Dvete crkvi bile so krstilnici otkrieni vo ponovo vreme, zaedno so mozaichniot ukras i brojnite skulptorski fragmenti. Vo niv se chuvstvuva oddzivot na prvata hristijanska misija na Sveti Erazmo (sveshtenomachenik V 303), koj na patot od Antiohija kon Apeninskiot Polustrov ja donel svetlinata na Hristovoto uchenje vo antichkiot Ohrid - Lihnidos. Po varvarskite pustoshenja i potresi, nad starata trikonhalna (trolisna) crkva, zapushtena i polurazurnata, ja obnovil i ja izdignal Sveti Kliment. Kon ova osnovno jadro dodal predvorje, a potoa i novi gradbi - na zapad, sever i jug. Taka se vozdignuvalo zharishteto na makedonskata pismenost, svetoto uchilishte na ramnoapostolot i chudotvorec, Sveti Kliment. Toa e centarot na Ohridskata knizhevna shkola i Ohridskiot centar na povekje duhovni i nauchni disciplini niz kogo pominale nad 3.500 uchenici - idni sveshtenici, pisateli, preveduvachi, misioneri, crkovni lichnosti od site stepeni na hierarhijata...
Vo Svetiklimentovata crkva se chuvaa najstarite prevodi na Biblijata i na bogosluzhbenite knigi na govorniot naroden makedonski jazik (od naukata imenuvan kako staroslovenski jazik), sozdaden od svetite Kiril i Metodij spored juzhnomakedonskite narodni govori. Vo ovoj hram, Sveti Kliment gi napishal povekjeto besedi i drugi zhitijski i poetski tekstovi koi mu davaat visoko mesto vo slovenskata prosveta i kultura. Vo prvata, najstara epoha, kkao shto e poznato, bilo upotrebuvano glagolskoto pismo, a podocna, so negovata reforma, osobeno po XI vek se nametnalo kirilskoto pismo. So sozdavanjeto na melozvuchen, knizheven makedonski jazik, dostapen na sekoj Makedonec, a potoa i na sekoj Sloven, hristijanstvoto navleze vo site sloevi na narodot i go potisna nerazbirliviot, stran i tugj, grchki jazik. Vo isto vreme, so ovoj epohalen chin na makedonskiot svet mu stanaa dostapni site pridobivki na svetskata kulturna riznica. Od Plaoshnik se shirea zracite na pismenosta do Moskva, Kievska Rusija, Ukraina i Volga, do Centralna Evropa, do Egejskoto-Belo i Crnoto More i do Podunavskite zemji.
Svetiklimentovata crkva, spored biografot od XI vek, se istaknuvala so svoite skladni kruzhni formi so valchest plan i - dodava toj, - taa beshe poubava od Soborniot hram vo Ohrid - Sv. Sofija. Vo edna etapa, crkvata na Plaoshnik ja vrshela funkcijata na arhiepiskopska katedrala, ne samo zatoa shto bila ubava, tuku i poradi nejzinata svetost, kako delo na senarodniot zashtitnik.
Otkako go formiral ohridskiot duhoven centar na Plaoshnik, Sveti Kliment vo 893 godina bil hirotonisan za episkop Velichki, ili, kako shto ushte se narekuva, prv makedonski episkop megju juzhnite Sloveni. Denes nema somnevanja vo faktot deka negovata Velichka episkopija bila vo Makedonija (so delovi od Albanija). No biografot, spored pishuvani svedoshtva na neposreden Svetiklimentov sovremenik, pishuva deka toj taguval za svojot manastir na Plaoshnik i deka se vrakjal vo nego, so molitva da sobere novi sili za negovata istoriska misija. Treba da se dodade deka od isto vreme poteknuva i manastirot Sveti Naum na drugiot kraj od prostranoto Ohridsko ezero, kade prepodobniot Naum razvil prosvetna i monashka dejnost, koja e zhiva i intenzivna se do denes.
Biografot na sveti Kliment, arhiepiskopot Teofilakt Ohridski, eden od najuchenite lugje na XI i XII vek, poklonuvajkji se na negovoto delo i na moshtite, napishal deka, koga go pochustvuval bremeto na godinite, samiot Sveti Kliment so svoi race go podgotvil grobot na desnata strana od oltarskiot del, kade i denes e posebno obelezheno vo novata crkva. Arheoloshkata nauka, vodena od ovie podatoci, go utochni mestoto na grobot. Po povod 2000 godini od Ragjanjeto na Sinot Bozhji, Isus Hristos, Makedonskata pravoslavna crkva, po vekovni razgrabuvanja, vo predvecherieto na osvetuvanjeto na obnoveniot hram, na 11-12 avgust, vo 2002 godina gi vrati Svetiklimenovite moshti na mestoto kade shto toj pochival po svojata smrt vo 916 godina.
Neposredno po smrtta, Sveti Kliment bil proglasen za svetitel. Vo krugot na uchenicite bila nipishana negovata crkovna bogosluzhba, a praznuvanjeto na negoviot den bilo svrzano so posvetata na manastirskata crkva - na Sv. Pantelejmon, koga se slavi likot na ovoj svet lekar-chudotvorec (9 avgust). Na istiot den, poradi spomenot na denot na smrtta na Sveti Kliment, se praznuvaat i ostanatite makedonski prosvetiteli, (site sedummina zaedno) narecheni sveti Sedmochislenici: Svetite Kiril i Metodij, Sveti Naum, Sveti Sava, sveti Gorazd i Sveti Angelarij.
Vo sredniot vek, manastirot na Plaoshnik bil najpochituvano svetilishte vo Ohridskata arhiepiskopija. Zatoa, osnovniot hram bil rano proshiruvan kon zapad. Kon osnovnoto jadro bil dodzidan krstoobrazen prostor, nosen od chetiri golemi stolbovi, dodeka stariot trikonhos dobil liturgiska funkcija na oltar. Izgraden e i narteks, a na zapad, crkvata se zaokruzhila so kambanarija. Severno i juzhno od prviot trikonhos nastanale paraklisite - kapeli, dodeka okolu crkvata se protegal shirok trem. So najnovite arheoloshki iskopuvanja, site delovi na crkvata Sv. Pantelejmon i Sv. Kliment se tochno konstatirani zaedno so nivnite dimenzii i nachin na dzidanje. Na jugozapadniot poteg od hramot postoele ushte dve odvoeni oddelenija, od koi ednoto verojatno sluzhelo za trpezarija. Rechisi vo site delovi na crkvata se pronajdeni pogolemi i pomali delovi na freskozhivopis od srednovekovniot period, a fragmenti od ovoj fond, denes se prezentirani vo severniot del na tremot. Freskozhivopisot, sochuvan na dzidovite okolu oltarot vo originalen vid, e konzerviran na prvobitnoto mesto i vo obnoveniot hram.
Pred samiot kraj na XV vek, manastirskata crkva i site konaci se srusheni od eden visok osmanliski sudski funkcioner (bash-muftija) koj vrz dzidovite na osnovnata crkva podignal islamski objekt - Sultan Mehmed dzhamija. Posedite na Svetiklimentovata crkva bile odzemeni i dodeleni na ustanovata Imaret. Na ovoj del od Plaoshnik i vo Samuilovata tvrdina zhiveela osmanliska voena posada. Vo nepoznato vreme, verojatno od silen zemjotres, minareto i pokrivot na dzhamijata se srushile i ostanale samo stranichnite dzidovi. Takvata polozhba kje ostane se do pochetokot na obnovata.
Vo prvata polovina na 19. vek, vo srushenata dzhamija, ohrigjani go povele golemiot ruski slavist Viktor Grigorovich da mu gi pokazhat ostatocite od Star Sveti Kliment, od crkvata shto samite krishum ja chistele, a na dzidovite palele svekji. Moshtite na svetitelot po rushenjeto na crkvata ohrigjani gi prenele vo Sv. Bogorodica Perivlepta, poraneshen manastir, koj dobil nova namena na arhiepiskopska katedrala i zaradi prenesenite Svetiklimentovi moshti i vekovnoto chuvanje tuka, taa crkva go dobila imeto Sveti Kliment, koe ime za mnogumina go nosi i den-denes.
Vo izminatite 60-tina godini, tripati se prezemeni obemni arheoloshki istrazhuvanja, so toa shto, do 2002 godina se konstatirani site hristijanski sloevi na Plaoshnik. Bidejkji beshe sogledana celata povrshina so osnovata na Svetiklimentoviot hram, se prijde kon vozobnovuvanje na hramot so negovite dogradbi do Osmanliskata okupacija, odnosno, do rushenjeto na crkvata, so respektiranje na starite dzidovi, koi vo oltarot dostignuvaat do visochina na chovechki rast. Crkvata e vozobnovena vrz srednovekovniot gabarit, pri shto, se sochuvani i konzervirani starite dzidovi i freski.
Freskozhivopisot, sochuvan na dzidovite, go potvrduva postoenjeto na eden od najgolemite ansambli od vrven likoven kvalitet vo ohridskata umetnost od Sredniot vek. Otkrienite delovi na figuri vo proodot na protezisot, iako delumno sochuvani, go pokazhuvaat najstariot za nas dostapen sloj od predpaleologovskoto vreme, sekako naslikan verojatno vo XI - XII vek. Drugiot sloj okolu oltarnata pregrada otkriva nekolku kompozicii: Vizijata na sveti Petar Aleksandriski, sochuvana skoro vo celost, so pretstavite na aleksandriskiot svetec i na greshniot Arij. Na chelo na nosechkite stolbovi se ostatocite od stoechkite figuri na Gospod Isus Hristos i sveta Bogorodica - Molitelka, svrtena kon svojot Sin, so svitok vo racete so poznatiot dijalog vo kogo Majkata moli za milost kon onie shto se ogreshile vo Hristovoto uchenje. Vo dolniot del na severniot dzid od naosot, vo tematski i ideen soodnos so ovie likovi bil naslikan sveti Jovan Pretecha (Krstitel), a do nego e eden arhierej, verojatno Sveti Kliment.
Sudejkji spored golemite fragmenti otkrieni vo naosot, tuka se razvivale ciklusite na Golemite praznici i Hristovite stradanja, kako i povekje figuri na svetci od dolnata zona. Rechisi vo celost se rekonstruirani istoriskite portreti na vizantiskiot car Duka, naslikan vo cel rast do mladiot pochinat sin Dimitrij, postaveni nad negoviot grob vo prvata polovina na XIV vek i fragmentite vo oddelenieto, juzhno od crkvata, chija namena se povrzuva so trpezarijata na manastirot. Osobeno znachenje za hramot ima otkrivanjeto na portretot na Sveti Kliment kojshto blagoslovuva megju carot Duka i sin mu Dimitrij. Toa e sigurna potvrda deka ktitor na crkvata e samiot Sveti Kliment i deka narodot ja chuvstvuval kako svetilishte koe shto nemu mu e posveteno. Praznicite na Sveti Pantelejmon i Sveti Kliment, kako shto vekje beshe istaknato, se odbelezhuvale vo ist den. Sepak, vo site istoriski izvori shto se sochuvani od XIII do XV vek, crkvata se spomenuva kako Svetiklimentov hram. Kolku golem bil ugledot na manastirot, pokazhuva faktot deka povremeno negovite igumeni bile birani za ohridski arhiepiskopi. Igumenite na manastirot uchestvuvale i vo dogradbite i zhivopisuvanjeto na drugi hramovi vo Ohrid.
Ostatocite na zhivopisot koi nastanale neposredno pred 1300 godina i po ova vreme, se od najvisok likoven kvalitet; tie se dela na elitni zografi koi bile angazhirani i za drugi crkovni gradbi vo Ohrid. Otkrivanjeto na povekje grobovi vo samiot hram, so brojni prilozi, govorat deka tuka se pogrebuvani istaknati lichnosti od crkovniot i opshtestveniot zhivot na gradot i na Ohridskata Arhiepiskopija. Ne sluchajno osmanliskiot udar vo Ohrid bil nasochen tochno kon ovoj manastir - svetilnik na hristijanstvoto, na pismenosta, obrazovanieto i otporot na tugjinskata vlast.
Denes, Plaoshnik povtorno ja igra svojata vozvishena misija. Site arheoloshki otkritija na poshirokiot prostor, sistematski evidentirani i vekje dovolno pretstaveni na javnosta, gi dokazhuvaat goleminata na taa istoriska uloga i znachaj. No, ushte povekje znachajno e shto Plaoshnik za sovremenite makedonski generacii stana izvor i verba za sopstvenite vrednosti koi sovremenite trendovi ne uspeaja da gi odvlechat vo novokomponiraniot i nametnat civilizaciski svet na posilnite koi otvaraat pat, namesto kon progres, kon nashe obezvrednuvanje. No, duhot i deloto na sveti Kliment se zhivi i kje ostanat patevoditeli i zakrilnici za site idni makedonski vreminja. Denes, Plaoshnik e najposeteno mesto vo Ohrid i Makedonija. Tuka doagjaat site bogopoklonici, turisti, diplomatski i razni pretstavnici na megjunarodnata zaednica. Magnetizmot na Plaoshnik neodminlivo gi privlekuva i site sonarodnici od dijasporata. Neka e vekovit Plaoshnik za site nas!

Protoerej-stavrofor Ljupcho Dvojakovski