POD PATRONAT NA SAD I NA EU

Nezavisnost na Kosovo vo januari?

SAD i golemite drzhavi vo Evropskata unija se spogodija proglasuvanjeto na kosovskata nezavinost da ne se izvrshi vednash po 10 dekemvri i da se odlozhi za januari slednata godina, objavuva londonskiot Gardijan povikuvajki se na izvori vo Obedinetite nacii i na krugovi vo evropskata diplomatija. Taa ponuda EU i SAD kje im ja isporachaat i na kosovskite Albanci, barajkji od niv da ne izbrzaat so unilateralno proglasuvanje nezavisnost na pokrainata. Pretstvnikot na Unijata, germanskiot diplomat Volfgang Ishinger, izjavi za vesnikot deka vo minatite sto denovi bile isprobani site poznati opcii za reshavanje na takvi sporovi, ne ostavajkji prostor za veruvanje deka na poslednite dve sredbi vo Brisel i vo Viena mozhe da se sluchi da se najde spogodbeno reshenie. Krajniot rok istekuva na 10 dekemvri i, po rechisi dve godini pregovaranje, Belgrad i Prishtina se tamu kade shto bea i na pochetokot.
Najmnogu shto nudi Srbija e vrakjanje na ednash odzemenata avtonomija, a kosovskite Albanci ne prifakaat nishto pomalku od nezavisnost. Posledniot sostanok pred trojkata na Kontakt-grupata da go podnese izveshtajot za tekot na pregovorite se odrzhuva nedelava vo avstriskiot glaven grad, no Gardijan pishuva deka neuspehot vo pregovorachkiot proces e neizbezhen, otkako Belgrad gi otfrli i predlogot na Marti Ahtisari i idejata na Ishinger za neutralen status na Kosovo vo odnos na Srbija, pri shto glavnoto prashanje bi ostanalo otvoreno.
Pobednikot na kosovskite izbori Hashim Tachi navesti brza nezavisnost po 10 dekemvri, no vesnikot veli deka toj sepak nema da napravi nishto bez da dobie zeleno svetlo od SAD i od golemite drzhavi vo Evropskata unija. Vo megjuvreme Srbija predupredi deka nezavisnosta na pokrainata kje predizvika domino-efekt vo regionot, neskrieno zakanuvajkji se so mozhnosta za podelba na Kosovo i potiknuvanje na Srbite da se otcepat od Bosna i Hercegovina, ocenuva britanskiot vesnik.

RIKER:

Da ne se izbrzuva so izjavi za statusot

"Parlamentarnite izbori vo Kosovo minaa vo najdobar red, spored site megjunarodni standardi. Toa e dokaz za demokratskiot kapacitet, no sepak ne treba da se izbrzuva so izjavi za negoviot konechen status zatoa shto toa mozhe da go potkopa procesot shto e vo tek", reche shefot na UNMIK za Kosovo Joakim Riker po izjavata na novoizbraniot kosovski premier Hashim Tachi deka po 10 dekemvri kje bide proglasena ednostrana nezavisnost na Kosovo. "Konechnata odluka za statusot na Kosovo kje bide rezultat na eden podolgotraen proces na pregovori. Kontakt-grupata za Kosovo naskoro treba da izleze so svoj stav", veli Riker. Vo vrska so komentarite na nekoi od zapadnite mediumi deka na izborite vo pokrainata pobedil poraneshen chlen na OVK, a ne lider na opozicijata, Riker izjavi deka chlenstvoto vo OVK ne e kriminalen chin i deka Kosovo sega se naogja vo sosem druga faza od istorijata.

PRED PARLAMENTOT VO BELGRAD

"Gardata na car Lazar" podeli pokani za vojna

Komandantot na samoproglasenata Garda na car Lazar Hadzhi Andrej Milikj na prijavnicata na srpskoto Sobranie predal pokani za vojna za odbrana na Kosovo i pristapnici za chlenstvo vo paravoenata formacija. Po pokanite se oglasi srpskiot minister za vnatreshni raboti Dragan Jochikj, koj izjavi deka samoproglasenata garda nema da ja destabilizira Srbija bidejkji policijata nema informacii za toa deka taa grupacija e opasna, dodavajkji deka vo nieden moment nema da dozvoli koj bilo da napravi incident shto skapo bi ja chinel Srbija. Vo megjuvreme se oglasi i teroristichkata Albanska nacionalna armija ANA, koja tvrdi deka ima poddrshka od celo Kosovo, vkluchuvajkji gi i kosovskite politichari. ANA tvrdi deka e podgotvena da se spravi so sekoja zakana od vooruzheni srpski grupi. Gardata na car Lazar minatiot mesec se zakani deka kje gi napadne misiite na ON i na NATO i kosovskite institucii ako Kosovo proglasi nezavisnost. Kako odgovor, ANA se zakani deka mozhe vednash da sobere 12.000 lica i da go zashtiti Kosovo.

BUSEK:

Granicite ne se sveti

"Pogreshen e stavot za nemenuvanje na granicite", izjavi koordinatorot na Paktot za stabilnost Erhard Busek, istaknuvajkji deka "granicite ne se tolku sveti". Kako shto pishuva vesnikot Koha ditore, Busek izjavil deka se zalaga za toa negovata zemja Avstrija da ja priznae nezavisnosta na Kosovo. "Avstrija mora da napravi se' shto e vo nejzinata mokj da ja poddrzhi mozhnosta za prezhivuvanje na Kosovo. Ako toa podrazbira priznavanje, togash Avstrija bi trebalo da ja priznae nezavisnosta na Kosovo", rekol Busek.

Belgrad nudi sushtinska avtonomija na rok od 20 godini

Srpskiot pregovarachki tim na shestata runda razgovori vo Brisel predlozhil Kosovo da ima sushtinska avtonomija vo narednite 20 godini i pretstavil sporedbena analiza na modelot na sushtinska avtonomija na Hongkong, Olandskite Ostrovi i Kosovo. Spored srpskiot premier Voislav Koshtunica, Belgrad go pobil argumentot deka Hongkong e vo Kina, zashto Olandskite Ostrovi se naogjaat vo Evropa. "Pagja vo voda i argumentot deka vo Hongkong i vo Kina zhivee ist narod, zashto na Olandskite Ostrovi zhiveat Shvegjani, a ostrovite i' pripagjaat na Finska", naglasil Koshtunica. Srpskiot minister za Kosovo Slobodan Samardzhikj rekol deka Olandskite Ostrovi uzhivaat golema avtonomija, koja funkcionira vekje 80 godini. "Sakavme da pokazheme deka mozhe da se najde reshenie ako postoi dobra politichka volja", izjavil Samardzhikj.

ISTRAZHUVANJE

Za Srbija e poisplatlivo nezavisno Kosovo

Srbija kje pretrpi ogromni zagubi ako Kosovo ostane vo nejzinite ramki, se naveduva vo istrazhuvanjeto na vienskiot Institut za megjunarodni komparativni ekonomski istrazhuvanja. Avtorot na analizata Vladimir Gligorov smeta deka e nevozmozhen ekonomski razvoj na Kosovo ako toa ne dobie nezavisnost. Spored Gligorov, od nezavisnosta na pokrainata kje profitiraat i Kosovo i Srbija. Kosovo kje mozhe vednash da pochne obnova, zashto stranskite investitori kje pochnat da vlozhuvaat vo rudarstvoto, vo energetikata i vo infrastrukturata, a od druga strana Srbija povekje kje se priblizhi do Evropskata unija i kje dozhivee pobrz ekonomski razvoj. Istovremeno Srbija nema da gi isplakja kosovskite dolgovi, nitu kje ima troshoci za bezbednost.
Spored Gligorov, ako se ostvari zhelbata na Srbija - Kosovo da dobie sushtinska avtonomija - kje se namalat mozhnostite za ekonomski razvoj i vo Kosovo i vo Srbija. Ako Kosovo se vrati pod celosna kontrola na Srbija, Belgrad bi imal godishni troshoci od 400 milioni evra!

OCENA NA "DEJLI TELEGRAF"

Nezavisnosta na Kosovo e problem za Makedonija i za Grcija

Britanskiot vesnik Dejli telegraf vo urednichki komentar ocenuva deka Srbite i Albancite ne postignale nikakov napredok vo pregovorite za idniot status na Kosovo, shto mozhe da otvori tenzii vo Makedonija i vo Grcija. Spored vesnikot, ako ne dojde do dogovor kosovskite Albanci mozhe ednostrano da proglasat nezavisnost, pri shto Rusija bi stavila veto na taa odluka vo Obedinetite nacii, a "ogorchenata Srbija bi i' go svrtela grbot na Evropskata unija i bi pochnala da pravi problemi sekade kade shto mozhe. Vo toj sluchaj etnichkite Albanci vo Makedonija i vo Grcija bi mozhele da pobaraat da se prikluchat kon novata albanska drzhava", pishuva vesnikot, koj ocenuva deka i drugi oblasti, kako Baskija vo Shpanija ili spornite oblasti vo Gruzija mozhe da se destabiliziraat.

ODNOSOT MEGJU KOSOVSKIOT PREMIER I BIVSHATA DRZHAVNA SEKRETARKA NA SAD

Romansa Tachi-Olbrajt?

Hashim Tachi, koj po izbornata pobeda na negovata Demokratska partija za Kosovo kje bide i premier, za svojot lichen i politichki podem najmnogu treba da i' zablagodari na ljubovnata romansa so Medlin Olbrajt, pishuva srpskiot Kurir. Vesnikot se povikuva na blizok sorabotnik na Tachi koj tvrdi deka aktuelniot lider na DPK i bivshata amerikanskata drzhavna sekretarka imale strasna ljubovna vrska, shto Tachi veshto ja iskoristil za negoviot podem vo politichkata kariera. Ushte pri nivnata prva sredba, kon krajot na 90-tite godini, komandantot na OVK, poznat pod prekarot Zmija, i padnal v ochi na Olbrajt. Taa vednash prokomentirala: "Sharmanten e maliov. Toj e edinstveniot albanski politichar koj znae shto saka. Samo treba malku da se nasochi".
Tachi, koj bil i toa kako svesen za svojot fizichki izgled, reshil da vleze "vo shema" so mnogu postarata Medlin, zashto vo nea ja videl shansata za svojot napredok. Bil svesen deka i' se dopagja i nabrzo pochnal so dodvoruvanje, pishuva Kurir citirajkji go anonimniot izvor od vrvot na kosovskite vlasti. "Blagodarejkji na svojot trud da i' udovoli na Olbrajt, toj otide vo SAD da go usovrshi angliskiot, a taa lichno go poduchuvashe na odnesuvanjeto, nachinot na oblekuvanje, kako da se rakuva, kako da se smee. Go nauchi i na diplomatsko odnesuvanje, mu kupuvashe podaroci i od sirov planinec, koj ne znaeshe ni na svojot majchin jazik da se izrazuva ubavo, napravi pristoen politichar", dodava izvorot na Kurir. No, i Tachi chesno si go odrabotuval svojot del. Toj se shetal so nea, odel na priemi, i' ugoduval na site nachini, se razbira - i v postela. "Nivnata vrska beshe javna tajna", pishuva Kurir. "Mozhebi Olbrajt i znaeshe zoshto e Tachi so nea, no najverojatno i imponirashe da bide vo drushtvo so mlado mevce", ja zavrshuva prikaznata sorabotnikot na kosovskiot lider.

Se ponudil i ministerot Ilikj

Svoevremeno i aktuelniot srpski minister za infrastruktura Velimir Ilikj se nudel da spie so Medlin Olbrajt i taka da i' pomogne na Srbija, no ne uspeal. "Ovie nashive me napadnaa i mi propadna kombinacijata, a Tachi ubavo si ja iskoristi shansata. Jas ne mozham da mu ljubomoram, zashto ne sme ista krvna grupa", veli za Kurir popularniot Veljo.

BOSNA

Dvanaeset godini po Dejton - nov mandat za EUFOR

Vo Bosna i Hercegovina se odbelezha 12-godishninata od potpishuvanjeto na Dejtonskiot miroven dogovor, so koj zavrshi bosanskata vojna vo koja zaginaa okolu 100.000 lica i so koj zemjata se podeli na dva entiteta - Republika Srpska i Federacija BiH. Za mnogumina najvazhno i neosporno dostignuvanje na Dejtonskiot dogovor e toa shto so nego se stavi kraj na vojnata, no toj akt vo entitetski podelenata BiH i denes e izlozhen na kritiki, so postojani baranja za negovo dograduvanje i brzopleto menuvanje na negovite odredbi.
Istovremeno, Sovetot za bezbednost na ON go odobri prodolzhuvanjeto na mandatot na evropskite sili za stabilizacija na Bosna i Hercegovina - EUFOR za edna godina. Vo rezolucijata shto ja odobrija site 15 chlenovi na Sovetot za bezbednost se naglasuva poddrshkata na Dejtonskiot dogovor.

DODIK:

Mesikj ima iskustvo za urivanje drzhavi

Na vesta deka hrvatskiot pretsedatel Stipe Mesikj bi mozhel da bide idniot visok pretstavnik na megjunarodnata zaednica vo Bosna i Hercegovina, premierot na Republika Srpska Milorad Dodik ostro prokomentira: "Mesikj uzhivashe vo urivanjeto na Jugoslavija.Toj ima iskustvo vo toa. Takvi iskustva ne ni se potrebni vo BiH". Mesikj potvrdil za hrvatskite mediumi deka so zadovolstvo bi ja prifatil dolzhnosta visok pretstavnik vo BiH po istekot na negoviot vtor pretsedatelski mandat i dodal deka uslov za toa e da go posluzhi zdravjeto i site strani vo BiH da go prifatat negovoto imenuvanje.

HRVATSKA

Neizvesni izbori

Gragjanite na Hrvatska vo nedelata izbiraa nov sostav na Saborot. Od vkupno 251 kandidat za pratenici - 235 partiski i 16 nezavisni - najmnogu shansi imaat listite na vladeachkata Hrvatska demokratska zaednica (HDZ) i opozicionata Socijaledmokratska partija (SDP), koi vo predizbornata trka rechisi bea izednacheni, so mala prednost na SDP, koja bi mozhela da osvoi 85 mandati. Za osum pratenici na malcinstvata stignale 71 predlog kandidati, a za trite mesta za srpski pratenici aplicirale 20 kandidati. Pravo na glas na ovie izbori imaat 405.092 drzhavjani koi ne zhiveat vo Hrvatska, a od niv 23.716 vo Srbija, kade shto vo sedum gradovi se otvoreni 15 izbirachki mesta od vkupno 265 vo 53 zemji.

"VASHINGTON TAJMS":

Sanader e zakoraven lazhgo!

Pred izborite Vashington tajms objavi dosega najkritichki tekst za hrvatskiot premier Ivo Sanader. Vo tekstot na urednikot Dzhefri Kaner Sanader e narechen "zakoraven lazhgo, kakov shto Istochna Evropa dosega ne videla". Za Kaner hrvatskiot premier e "plitok i sebichen", negovata vlada e golemo promashuvanje, a toj dokazhal deka e nepopravliv lazhgo so toa shto namerno go izmamuval hrvatskiot narod za da ja skrie nekompetentnosta na svojot kabinet.
Urednikot na Vashington tajms potsetuva i na trite vetuvanja na Sanader shto gi dade pred doagjanjeto na vlast, od koi ne ispolni niedno: sproveduvanje na ekonomskite reformi, voveduvanje na Hrvatska vo EU i vo NATO i odbranuvanje na hrvatskite generali od obvinenijata na Hashkiot tribunal. Kaner veli deka eden izvor od Stejt departmentot mu potvrdil deka Sanader i Zhuzhul ushte vo 2003 godina vetile deka kje go predadat generalot Ante Gotovina.

Prva javna obvinitelka vo Albanija

Albanskite pratenici ja izbraa 35-godishnata Ina Rama za javen obvinitel na Albanija. Taa e prva zhena na taa funkcija vo Albanija. Rama, rodum od Drach, e mazhena za policiski oficer i e majka na dve deca.

Ukradena e bista na Todor Zhivkov

Nepoznati lica go oskvernavile grobot na dolgogodishniot komunistichki lider na Bugarija Todor Zhivkov. Ukradena e bistata na Zhivkov od Alejata na centralnite grobishta vo Sofija, koja vo minatoto beshe poznata kako Aleja na vlasta. Mediumite prenesuvaat izjava na eden od vrabotenite na grobishtata deka nikoj ne go posetuva grobot na Zhivkov. "Sigurno nemaat vreme", rekol toj, dodavajkji deka ima ushte mnogu grobovi na poraneshni komunistichki lideri na Bugarija koi bile oskvernaveni. Zhivkov vladeeshe so Bugarija rechisi 35 godini, beshe soboren od vlast na 10 noemvri 1989, a pochina na 5 avgust 1998 godina.

Srbija ja zashtiti "shljivovicata"

Srpskiot minister za zemjodelstvo Slobodan Milosavljevikj izjavi deka Srbija uspeala da ja zashtiti rakijata shljivovica kako svoj geografski brend. "Shljivovicata e prviot zashtiten srpski brend i nikoj na svetot nema da mozhe da go koristi toj naziv", izjavi Milosavljevikj i pojasni deka oficijalno zashtitenata domashna rakija e po receptot od seloto Shljivovica, shto se naogja na tromegjeto megju Mokra Gora, Tara i Zlatibor. Srpskiot minister najavi deka Srbija prodolzhuva so brendiranje na vinoto Bermet, leskovachkoto meso za skara i domashniot ajvar, no deka toj proces tehnichki trae dolgo.