BARANJE NA EVROPARLAMENTARECOT ANDREAS GROS

Istragata za padnatiot "kinger" da se proshiri i na SFOR

Shvajcarskiot parlamentarec Andreas Gros, koj nekolku meseci temelno gi istrazhuvashe okolnostite pod koi se sluchil padot na vladiniot avion pred rechisi chetiri godini kaj Mostar, vo koj zaginaa pretsedatelot Boris Trajkovski i ushte osum lica, trebashe da dobie mandat od Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa za proshiruvanje na ingerenciite vo istrazhuvanjeto. Gros pobaral od PSSE pogolemi ingerencii za istraga vo Bosna i Hercegovina, no i vo NATO.
Gros dosega imashe mandat da vodi istraga samo za vo Makedonija, a proshiruvanje na ingerenciite baral zatoa shto zakluchil deka tragedijata bila nesrekjen sluchaj vo koj ne bile odgovorni samo pilotite, kako shto e zapechateno vo oficijalniot izveshtaj na makedonskite i na bosanskite istrazhni organi. Vo negoviot izveshtaj se naveduva deka nasproti zakluchocite na oficijalnata istraga, odgovornost za nesrekjata mozhe da imaat i silite na SFOR, pred se, "poradi nivnata nebrezhnost, koja mozhebi dovela do neotkrivanje na vistinskite prichini za nesrekjata". Gros preporachuva da se prodolzhi istragata i naveduva deka e iznenaden od protivrechnite izjavi vo oficijalnata istraga, osobeno vo delot koj se odnesuval na prvite 26 chasovi po nesrekjata, koga se baral avionot. (Vest)

I PDP GO NAPADNA FUERE

"Ja ohrabruvate opozicijata vo nasilstvoto!"

Pismo so kritiki do evroambasadorot Ervan Fuere poradi javnite kritiki za sobraniskiot nastap na Menduh Tachi, isprati i Partijata za demokratski prosperitet. "Od vas ochekuvavme deka kje gi pochituvate i poddrzhuvate politichkite subjekti, bez razlika dali i pripagjaat na vlasta ili na opozicijata, no vie dolgo vreme im davate poddrshka na opoziciskite partii. So toa go narushuvate principot na ednakvost i ja ohrabruvate opozicijata da prodolzhi na skandalozen nachin da primenuva nasilstvo vo instituciite, no i nadvor od niv. Toa e losho za reformite", pishuva vo pismoto na PDP.
PDP na Fuere mu predochuva i nekolku argumenti, koi spored partijata bile potvrda za nejzinite zakluchoci. "Vie formuliravte eden voznemiruvachki i negativen stav za govorite vo Sobranieto, a ne go osudivte vandalizmot na pratenicite na DUI koordiniran od nivniot lider.
Zachuduvachki e toa shto ne se osvrnavte na vozilata od obezbeduvanjeto na Ali Ahmeti vo koi beshe pronajdeno oruzhje. Potoa, za napadot vrz novinar od aktivisti na DUI, i toa po naredba na Ahmeti, koj beshe vidliv na televiziskite kameri, vie kako pretstavnik na EU nemavte direkten i precizen odgovor za osuda na storitelite na nedemokratskiot chin", pishuva vo pismoto na PDP. I Abduladi Vejseli, liderot na PDP, prethodno izjavi deka evroambasadorot Fuere "slepo poddrzhuval kriminalni strukturi shto sakale da ja destabiliziraat drzhavata". (Vreme)

PO ZAKANUVACHKATA PORAKA NA TACHI ZA EU-AMBASADOROT FUERE

EU: Energijata da se fokusira kon prioritetite!

Evropskata unija mu poracha na Menduh Tachi, no i na ostanatite politichki chiniteli vo Makedonija, energijata da ja fokusiraat kon celosno ostvaruvanje na prioritetite. Ovaa izjava doagja po ostrite iskazi na pretsedatelot na Demokratskata partija na Albancite ,Tachi, koj mu poracha na evroambasadorot Ervan Fuere da si ja gleda rabotata!
"Energijata ne treba da se gubi na vakvi raboti tuku treba celosno da bide fokusirana kon ostvaruvanje na prioritetite od godineshniot Izveshtaj na Evropskata komisija, prezentiran na shesti noemvri", izjavi Kristina Nagj, portparol na komesarot za proshiruvanje na EU Oli Ren. Na izjavata na Fuere deka e "razocharan od toa shto slushnal takov iskrivokolchen jazik, koj ne mu prilega na eden parlament, osobeno od liderite na partiite koi se del od koalicionata Vlada", Tachi mu vozvrati: "Nedozvolivo e da se zaboravat edna-dve godini provokacii od SDSM i od DUI, koi mene me narekoa 'vojvoda', i sega da pukne cel svet ako jas niv gi narekuvam 'chetnici'. Gospodinot Fuere podobro da si ja gleda svojata rabota, da ne se sheta po neformalni konferencii za nekakov dijalog vo kukavichino gnezdo kade shto uchestvuva samo opozicijata, toa ne e nikakov dijalog", izjavi Menduh Tachi. (Vest)

Solana go brani Fuere vo novata blamazha na Makedonija

Po Evropskata komisija, i od Kabinetot na evrofunkcionerot Havier Solana reagiraa na "chetnichkiot" vokabular na Menduh Tachi, shto znachi deka liderot na DPA otvori privatna "vojna" so EU, vturnuvajkji ja cela Makedonija vo nea. Bidejkji od Brisel ne si dozvoluvaat verbalno nivo kako toa na albanskiot lider, glavnata poraka e deka tie stojat zad toa shto go zboruva, shto go pravi i shto go sovetuva nivniot specijalen pretstavnik Ervan Fuere i deka vo negovite potezi ne gledaat pristrasnost kon nekoja politichka strana, bidejkji negovite aktivnosti se nasocheni kon site. "Gi poddrzhuvame rabotata na specijalniot pretstavnik Ervan Fuere i negovoto postojano odrzhuvanje kontakti so site politichki akteri vo zemjata za da dobie informacii od niv i da im dade soveti vo imeto na EU, a so cel da se olesni politichkiot proces", stoi vo izjavata od Kabinetot na Havier Solana.
Ova e vtoro politichko blamiranje na Makedonija za kratok period pred megjunarodnite funkcioneri, po skandaloznoto prepukuvanje okolu izjavite na amerikanskata funkcionerka Viktorija Nuland. Toa pokazhuva deka vo nemozhnost da se najde nova tema doma za da se potroshi destruktivnata energija vo odnos na evroaspiraciite na Makedonija, sega se odi skalilo pogore, pa kavgata direktno se prefrla vo Brisel. (Spored Utrinski vesnik)

"Peglanjeto" na vojvodata

"Makedonskata vlada i Evropskata komisija se partneri vo procesot na integracija na Makedonija vo EU. Procesot na evropskata integracija e vrven strateshki i nacionalen prioritet, konsenzus okolu koj konvergiraat site politichki grupi vo Makedonija i ovoj proces ne zavisi od dnevnata konjuktura na makedonskata politika i dnevnite debati shto gi ima vo makedonskoto demokratsko opshtestvo".
Bre! Kolku mnogu umni zborovi morashe da potroshi vladiniot portparol Ivica Bocevski, za da ja "ispegla" navredlivata izjava so koja Menduh Tachi go pochesti evroambasadorot Ervan Fuere. Bogami, koga Tachi kje skine zelena, nikomu ne mu e lesno. A i ne sum siguren deka utre "vojvodata" nema da go prasha mladiot portparol: "A bre, Ivica, ti zanaetot da ne si go pechel kaj bedni chetnichinja, po kukavichki gnezda?" (Komentar vo Shpic)

NACRT-REZOLUCIJA VO AMERIKANSKIOT KONGRES

Grcite so 101 potpis protiv Makedonija!

Vkupno 101 amerikanski kongresmen se potpishaa na nacrt-rezolucijata na amerikanskiot Kongres so koja od Makedonija se bara da prekine so "neprijatelskata i iredentistichka propaganda" i da raboti so OON i so Grcija za naogjanje zaednichko reshenie za imeto. Se raboti za predlog-rezolucija shto beshe podnesena ushte vo maj godinava, a denovive taa beshe dopolneta so potpisite na ushte nekolku kongresmeni. Zasega ne se znae koga rezolucijata kje se najde na dneven red vo Kongresot. "I da se usvoi, predlog-rezolucijata ne e kluchna i obvrzuvachka, no nejzinoto vlijanie ne treba da se ignorira", velat stranski diplomati. Tie objasnuvaat deka brojot na potpishanite kongresmeni se zgolemil po svedochenjeto na potsekretarot Nikolas Barns, zashto Grcite ne bile zadovolni i nervozno reagirale na izjavite na Barns vo odnos na prashanjeto za imeto i za pokanata za Makedonija za zachlenuvanje vo NATO. Diplomatite izjavuvaat deka kongresmenite glavno se "vrzuvaat" so doniranjeto pari vo fondovite pred izborite vo SAD.
Spored stranskite diplomati, Makedonija treba da organizira shto e mozhno povekje sredbi so kongresmeni vo SAD, da uchestvuva na javni brifinzi, Amerikancite od makedonsko poteklo da se vkluchat vo "raskazhuvanjeto na makedonskata prikazna". Inaku, vo nacrt-rezolucijata od Kongresot se bara PJRM da prestane da upotrebuva materijali shto ja krshat Privremenata spogodba i da go pochituva chlenot 7 od Spogodbata, spored koj treba da se obeshrabrat i javnite i privatnite tela i institucii da sproveduvaat neprijatelska propaganda protiv Grcija. Vtoroto baranje vo predlog-rezolucijata e Makedonija da raboti so ON i so Grcija za naogjanje zaednichko reshenie za imeto. Vo posebna tochka se posochuvaat uchebnicite na Voenata akademija i preimenuvanjeto na skopskiot aerodrom vo Aleksandar Veliki. Vo predlog-rezolucijata se bara revidiranje na uchebnicite i na mapite.
Spored grchkite mediumi, vo vrska so predlog-rezolucijata znachaen e faktot deka na nea stavile potpis rechisi edna chetvrtina od kongresmenite i deka od 816 predlog-rezolucii shto bile podneseni do 110. Kongres, koj pochna na 1 januari godinava, samo na ushte tri drugi se potpishale nad 100 kongresmeni! Toa se predlog-rezoluciite za genocidot vo Darfur, za japonskata politika vo Vtorata svetska vojna i za genocidot na Ermencite. Od potpishanite 101 kongresmen, 79 se od Demokratskata partija, a 22 se republikanci. (Dnevnik)

GRCHKA DIPLOMATSKA OFANZIVA PRED POSETATA NA NIMIC

Nie pokazhavme dobra volja, Skopje da go smeni stavot

Medijatorot vo sporot za imeto Metju Nimic na 4 i 5 dekemvri kje ja poseti Atina, otkako prethodniot den kje ima sredba so makedonskiot drzhaven vrv vo Skopje, pishuva grchkiot vesnik Katimerini. Vesnikot dodava deka ministerkata Dora Bakojani povtorno imala sredba so premierot Kostas Karamanlis, na koja go brifirala za planot vo pet tochki shto go podnela vo Generalniot sekretarijat na EU so koj predlaga zabrzuvanje na pristapuvanjeto na zemjite od Zapaden Balkan, vkluchuvajkji ja i Makedonija. Vo chetvrtokot Bakojani vo Budimpeshta izjavi deka Grcija i Romanija se na ista linija vo odnos na zachlenuvanjeto na FIROM vo NATO. Vo zaednichkata izjava po sredbata so nejziniot romanski kolega Adrijan Korojanu, Bakojani go povtori stavot na oficijalna Atina spored koj zaednichkoto prifatlivo reshenie e fundamentalen kriterium za dobrososedski odnosi, a toa e preduslov shto mora da se zadovoli za zemjata da se zachleni vo NATO. "Za nas imeto e prioritet i nie kontinuirano demonstrirame dobra volja, taka shto ochekuvame Skopje da go premine ostatokot od jazot vo nasoka da najdeme zaednichki prifatlivo reshenie, shto i onaka premnogu se odolzhuva", izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti. (Vecher)

"TA NEA"

Atina tajno razgovara so Skopje?

Grchkiot vesnik Ta nea tvrdi deka grchkite vlasti pochnale neformalni razgovori so makedonskite vlasti, no i so makedonskata opozicija. Cel na razgovorite bilo da se podgotvi teren za postignuvanje dogovor za sporot za imeto.Spored vesnikot, makedonskite pretstavnici na tie razgovori "se oddalechile od populistichkata pozicija na premierot Nikola Gruevski". "Blagoto otstapuvanje na Gruevski stanuva jasno i od negovata izjava koga javno prizna deka sporot za imeto mozhe da ja chini Makedonija chlenstvo vo NATO", pishuva vesnikot.
Ta nea tvrdi deka, i pokraj izjavata na drzhavniot potsekretar Nikolas Barns koj ja predupredi Grcija da ne stava veto, SAD paralelno vrshat silen pritisok i vrz Makedonija da bide pofleksibilna. Preku istiot vesnik ministerkata za nadvoreshni raboti na Grcija Dora Bakojani povtorno se zakani so veto za priemot na Makedonija vo NATO ako ne popushti za imeto.
Istovremeno liderot na grchkata levicharska koalicija Sinaspizmos Alekos Alavanos pobara od negovata drzhava da razbere deka postojat "povekje Makedonii". Alavanos, koj neodamna prestojuvashe vo Skopje i iznese pomirlivi poraki za imeto, izjavil deka oblasta Makedonija e podelena, pri shto eden del e vo Grcija, drug vo Bugarija, a tret vo Makedonija. (Vreme)

PO GRCHKATA STRATEGIJA ZA PROSHIRUVANJE NA EU

Brisel mozhe da ja frli Makedonija vo grupa so Srbija

Vo Evropskata unija ima grupi koi navivaat da se sozdade balkanska grupa zemji, vo koja megju drugite bi vlegle Bosna i Srbija, i postojat idei vo taa grupa da vleze i Makedonija. Ova predupreduvanje go dade germanskiot evropratenik Bernd Poselt od desnicharskata CSU i poddrzhuvach na priemot na Makedonija vo EU. Opasnosta Makedonija da se najde vo grupa so zemji shto docnat zad nea vo reformite i vo procesot na integracijata osobeno se zasili otkako minatata nedela grchkata diplomatija promovira svoja strategija za proshiruvanje na EU, vo koja se bara site zemji od Balkanot da se izednachat kako kandidati za chlenstvo. "Od moja gledna tochka, Evropskiot sovet i Evropskata komisija treba da i' dadat datum za pregovori na Makedonija. Pregovorite treba da pochnat najdocna vo tekot na 2009 godina, a da zavrshat najdocna do 2014 godina. Od moja gledna tochka ne e seriozno da se odlagaat pregovorite i jas jasno kazhav vo Komitetot za nadvoreshni raboti na Evropskiot parlament, pred komesarot za proshiruvanje Oli Ren, deka ne e fer kon Makedonija toa shto ne dobi datum za pregovori", veli Poselt.
Vreme doznava deka postoi mozhnost za neformalen samit na EU vo mart, za vreme na slovenechkoto pretsedatelstvo, na koj povtorno kje se razgleda napredokot na Balkanot vo evrointegraciite. Evropratenikot Poselt smeta deka Makedonija mora intenzivno da lobira vo Brisel za da izdejstvuva izdvojuvanje od drugite balkanski zemji, koi znachitelno zaostanuvaat zad nea. Toj gi pofali kontaktite na ministerot Antonio Miloshoski i na premierot Nikola Gruevski vo EU, no smeta deka Makedonija mora povekje da raboti za da se izgradi imidzhot na drzhavata vo Evropa, kade shto mnogu gragjani ne znaat dovolno za Makedonija. (Vreme)

AKO MAKEDONIJA DOBIE POKANA ZA NATO

Grcija kje napravi maraton od ratifikacijata

Pokraj direktnoto veto za koe neodamna dobi crveno svetlo od SAD, Grcija mozhe da se obide da pritiska i da go odolzhuva chlenstvo na Makedonija vo NATO i preku drugi formi. Spored pravnata procedura za priemot na novi chlenki vo Alijansata, po donesuvanjeto na odlukata taa ne mozhe da stapi vo sila ako ne bide ratifikuvana od site nacionalni parlamenti na 26-te zemji-chlenki na sojuzot. Toa bi dovelo do zastoj na celiot proces, vo koj duri i pokanetata Makedonija realno se' ushte nema da bide chlenka na Alijansata i nema da gi koristi site bezbednosni i finansiski poleznosti od chlenstvoto. Ekspertite velat deka toa e realna mozhnost na koja Grcija bi mozhela da se potpre, ako sepak oceni deka stavanjeto veto e premnogu radikalen chekor.
Spored Tatjana Petrushevska, profesorka na Pravniot fakultet vo Skopje, pokanata za chlenstvo ne znachi i avtomatsko vleguvanje vo NATO, zashto samata procedura na Alijansata za ratifikuvanje vo parlamentite odzema vreme. "Teoretski e mozhno, otkako kje se donese odlukata za priem na novi chlenki vo NATO, Grcija proceduralno da go odolzhuva nejzinoto ratifikuvanje. Mozhat da go koristat obrazlozhenieto deka imaat povazhni prashanja od drzhaven interes za glasanje i procedurata da se odolzhuva beskonechno. Sepak, mislam deka odlukata na Grcija dali kje se reshi na takov chekor zavisi od nejzinata politichka procena na situacijata", veli Petrushevska.
Sepak, ekspertite se soglasni deka nashiot juzhen sosed najgolemiot pritisok kje go napravi sega, pred donesuvanjeto na odlukata, i kje go problematizira vleguvanjeto na Makedonija vo NATO duri i pod referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. "Od toa shto jas mozham da go zabelezham, zgolemeniot pritisok na Grcija pred donesuvanjeto na odlukata e obid da se sprechi vleguvanjeto na Makedonija ne samo pod ustavnoto ime, tuku i pod referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. Na Grcite im prechi zborot Makedonija, zashto ako vlezeme pod referencata FIROM, vo fusnota na site dokumenti na NATO pod imeto FIROM kje stoi deka Turcija, Kanada i drugi drzhavi ja priznale Makedonija pod ustavnoto ime", veli Petrushevska. (Spored Vreme)

Dali Aleksandar Veliki kje zamine od skopskiot aerodrom?

Makedonija ochekuva vo april da dobie pokana za chlenstvo vo NATO i toa pod referencata Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija, no Grcija ochekuva da dobie odredena "satisfakcija" vo vid na otstapka za da ne go upotrebi pravoto na veto. Dali vrakjanjeto na staroto ime na skopskiot aerodrom bi bilo dovolen pridones za "popushtanje na zategnatosta" megju dvete strani na apsurdniot grchko-makedonski spor okolu imeto shto kulminira vo ovie meseci?
Grchkata diplomatija, koja e vo svoevidna vonredna sostojba po odlukata skopskiot aerodrom da go dobie imeto na Aleksandar Veliki, nesomneno kje go iskoristi svoeto vlijanie kako chlen na Alijansata da izdejstvuva promena na odlukata shto Atina ja tretira kako "iredentistichki chin" i provokacija nadvor od Privremenata spogodba, no dali cenata i "kooperativnosta" shto se bara od Skopje vo vrska so sporot bi bila samo taa? Diplomatskata ofanziva na Atina dala plod, zashto megjunarodnata zaednica ja poddrzhuva vo pogled prashanjeto za imeto na skopskiot aerodrom, prenesuva Dnevnik izjava na neimenuvan evropski diplomat. "Do pred nekolku meseci promenata na imeto na aerodromot Aleksandar Veliki i deklaracija na dobra volja i dobrososedstvo vo koja Makedonija kje se obvrzeshe deka nema pretenzii kon Grcija od koj bilo vid, na Atina kje i' pomogneshe pred svojata javnost da go spasi obrazot, da proglasi pobeda i da ne se zakanuva so blokada na makedonskoto zachlenuvanje vo NATO. Sega stanuva docna, zashto Grcite otidoa predaleku vo zakanite i vo diplomatskata ofanziva", pishuva vesnikot.
Ova ne e novina, zashto makedonskite vlasti ushte vo maj, neposredno po odlukata aerodromot da go dobie imeto Aleksandar Veliki, dobija predupreduvanje deka potegot e nediplomatski so ogled na poznatata paranoichna pozicija na Atina da bara i da naogja materijal so koj kje ja dokazhuva nepodgotvenosta na Skopje "navistina" da go reshi sporot. "Ednash zgreshivte so znameto, pa se ispravivte, sega so Aleksandar Veliki pak ja provocirate Grcija. Makedonija ne treba da zaborava deka Grcija odamna e chlenka na EU i na NATO i deka provokaciite od makedonska strana ne odat vo prilog na dobrososedskite odnosi", poracha evroparlamentarkata Doris Pak vo Skopje. (Spored Utrinski vesnik)

STARO-NOVA IDEJA NA GRUEVSKI

Referendum za imeto vo april?

Za da ja zacvrsti pozicijata na Makedonija vo pregovorite so Grcija i da ja zacementira poddrshkata za ustavnoto ime, premierot Nikola Gruevski bi mozhel da raspishe referendum na koj gragjanite bi se izjasnile dali prifakjaat Makedonija da vleze vo NATO i vo EU so megjunarodno ime shto e razlichno od ustavnoto. Doznavame deka makedonskite vlasti bi mozhele da raspishat referendum najverojatno vo april, ako pokanata za chlenstvo vo NATO bide direktno uslovena so promena na megjunarodnoto ime na Makedonija. Shpekulacijata za referendum za imeto prostrui neodamna vo kuloarite i glavno se temeleshe na potsetuvanje na slichnata inicijativa na Gruevski od 2005 godina.
Po poslednata runda pregovori vo Njujork, posrednikot Metju Nimic predlozhi ramka so koja se predviduva Makedonija da izbere ime za megjunarodna upotreba shto e razlichno od ustavnoto. Ako ne se sluchi toa, Atina najavi veto za priemot na Makedonija vo NATO. Premierot Gruevski vikendov izjavi deka e optimist deka Alijansata kje ima razbiranje za Makedonija i pokraj blokadata od Grcija vo vrska so ustavnoto ime na zemjava. "Mene kje mi bide mnogu zhal ako go napravat toa, zashto kje im nanesat golema shteta na site drzhavi na Balkanot, kako i na niv samite. Toa ne e vo nivni interes. Sepak, jas sum optimist deka kje ne' razberat. Nie mnogu sakame da vlezeme vo NATO, no ne sakame da ne' vnesat na nosila, nie ne sme podgotveni da platime takva cena", naglasi Gruevski. (Shpic)

Ministerot Miloshoski beshe operiran vo Germanija

Ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski beshe podlozhen na mal oftalmoloshki hirurshki zafat vo klinikata Alfred Krup vo Esen. Kako shto soopshti Ministerstvoto za nadvoreshni raboti, Miloshoski se chuvstvuva dobro, a po nekolkudnevnoto preporachano zakrepnuvanje povtorno kje gi prezeme svoite obvrski vo vladata. Spored MNR, Miloshoski povekje denovi se naogjal na bolnichko lekuvanje vo Alfred Krup. (MIA)

PRV PREDLOG NA MAKOVEJ ZA CHISTKA VO SUDSTVOTO

Sudiite vo penzija na 55 godini?

Dali sudiite treba da odat vo penzija na 55 godini? - ova e dilemata shto vo posledno vreme vladee vo sudskite krugovi, otkako vladiniot sovetnik za borba protiv korupcijata Monika Makovej izlegla pred vladata so takov predlog. Se ochekuva deka do fevruari idnata godina Makovej i oficijalno kje go prezentira svojot predlog pred javnosta, po primerot na Estonija. Neizvesno e so kakvi argumenti kje izleze taa, so ogled na toa shto sudiite komentiraat deka inicijativata, ako stapi vo sila, kje padne pred Ustavniot sud.
Vo Estonija vladata so edna administrativna odluka penzionirala golem broj sudii. Ako vo Makedonija se napravi istoto, 80 otsto od sudiite kje treba da otidat vo penzija, so ogled na toa shto Makedonija e rekorder spored brojot na sudii i spored nivnata starost.
Kako shto tvrdat vladini izvori, celta na Makovej e sudskite reformi da trgnat napred so mladi kadri koi ne se podlozhni na pritisoci, namesto so tie shto se najodgovorni za loshite sostojbi vo tretata vlast.
Od druga strana, pretsedatelot na Sudskiot sovet Bekjir Iseni ima sosem drug predlog: toj veli deka sudiite treba da odat vo penzija koga kje navrshat 70 godini. Toj neodamna go spomenal svojot predlog vo Sudskiot sovet, po primerot na Norveshka. Pretsedatelot na Sudskiot sovet za nekolku meseci treba da odi vo penzija, pa nekoi negovi kolegi tvrdat deka predlogot za koj nikoj ne znae dali e seriozen proizleguva od subjektivni prichini.
Portparolot na Vladata Ivica Bocevski odbi da odgovori na prashanjeto dali e podgotven predlogot na Makovej i koga eventualno bi stapil vo sila.
Generalno, sudiite se protiv vakviot predlog, zashto toa bi znachelo chistka vo sudstvoto. Tie velat deka stanuva zbor za ogromen broj sudii shto bi trebalo da gi napushtat rabotnite mesta, i za koi teshko kje se najde zamena, so ogled na toa shto neodamna pochna da raboti Akademijata za obuka na sudii i na obviniteli. "Predlogot odamna se vrti vo javnosta i prashanje na vreme e koga kje se obelodeni. Kako i da e, povekje od jasno e deka toj kje padne na Ustaven sud, zashto Ustavot garantira traen mandat, a osven toa Zakonot za invalidsko i penzisko osiguruvanje predviduva penzioniranje na site gragjani na 62, odnosno na 64 godini. Zatoa ne mozhe da se pravi takva podelba. Pred da se navrshat 30 godini realno ne mozhe da se stane sudija, a dodeka stigne do Vrhovniot sud kandidatot kje ima najmalku 50 godini. Znachi, spored toj predlog nema da imame vrhovni sudii", velat sudski izvori. (Vreme)

KJE SE POPOLNUVAAT ISPRAZNETITE SUDISKI MESTA

Sudiite kje brkaat muvi vo sudnicite

So 677 sudii, kolku shto treba da ima vkupno vo sudovite spored sistematizacijata na Sudskiot sovet, Makedonija kje go zabetonira evropskiot rekord spored brojot na sudii po eden zhitel. So dva miliona i trieset iljadi zhiteli, Makedonija ima eden sudija na sekoi 2.998 gragjani. Spored evropskite standardi, na eden sudija ima 20-30.000 zhiteli!
Sudskiot sovet soopshti i deka kje se objavuva konkurs za ushte 56 isprazneti sudiski mesta, za da go zaokruzhi brojot od sistematizacijata. Se raboti glavno za penzionirani sudii, chii mesta spored zakonot ne smee da zjaat prazni i vo opredelen rok mora da se popolnat, objasnuvaat vo Sudskiot sovet.
Pravnite eksperti tvrdat deka segashniot broj sudii e sosem dovolen za obemot na rabota shto go ima vo sudstvoto, zashto pogolemiot broj od niv poradi reformite i napushtanjeto na starata organizacija vo sudovite kje ostanat bez segashnite obvrski. Od prvi januari idnata godina izvrshnite predmeti, koi se edna tretina od vkupniot broj predmeti bukvalno vo sekoj sud vo Makedonija, odat kompletno kaj privatnite sudski izvrshiteli. Sudovite najmnogu kje se rastovarat so primenata na Zakonot za prekrshoci, koga kupovi predmeti kje treba da preminat vo domenot na organite na drzhavnata uprava, osobeno vo MVR i vo Carinata.
Priliv kaj sudiite krivichari kje ima i od redot na istrazhnite sudii, zatoa shto so predlog-zakonot za Obvinitelstvoto kompletnata istraga za krivichnite dela preminuva kaj obvinitelite, a istrazhni sudii vekje nema da postojat.
"Od vkupniot broj predmeti vo sudovite, 85 otsto se izvrshni, prekrshochni i izvrshuvanje na prekrshochni sankcii. Pretstoi golemo rastovaruvanje na sudstvoto i ne e potrebno trupanje na sudii", smetaat ekspertite. Vo sudstvoto nema ni tehnoloshki vishok, ni stechaj, ni prinuden odmor, komentiraat sudiite. Za tie shto kje ostanat bez obvrski kje treba da se najdat novi rabotni mesta i novi zadolzhenija vo istite sudovi. (Vest)

ZA VOSOCHNITE FIGURI VO MUZEITE NA MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA BORBA I NA ZHRTVITE NA KOMUNIZMOT

Vladata ja bara madam Tiso

Ministerot za kultura Arifhikmet Dzhemaili i drzhavniot sekretar Elizabeta Kancheska-Milevska trgnaa po poznatite muzei na vosochni figuri, na pregovori za struchnjaci koi kje gi pravat vosochnite figuri za Muzejskiot kompleks - Muzej na makedonskata revolucionerna borba i Muzej na zhrtvite na komunizmot shto kje se gradi vo Skopje, vednash do rekonstruiraniot teatar vo Evrejsko maalo.
Dzhemaili i Kancheska imaa sredba vo muzejot Madam Tiso vo London, a potoa ministerot se vrakja vo Skopje, a Kancheska prodolzhuva vo muzeite vo Sankt Petersburg i vo Moskva, kade shto vekje se zakazhani sredbi i na ministersko nivo. Ovaa turneja po trite najgolemi muzei na vosochni figuri vo potraga po struchnjaci se sluchuva otkako nikoj ne se javil na dvata megjunarodni tendera, po shto zakonski e da se pravat neposredni dogovori.
Kancheska objasni deka spored makedonskata zakonska regulativa na takvi megjunarodni tenderi ne mozhe da se javuvaat poedinci umetnici, tuku zad niv treba da stojat specijalizirani muzei. "Imavme mnogu iminja na umetnici koi pravat vosochni figuri, na primer megju niv e i Richard Abot, i me raduva toa shto toj raboti vo Madam Tiso vo London. Ova go kazhuvam samo kako primer, a se' kje zavisi od pregovorite shto kje gi imame so trite muzei, zashto nema da ima figuri samo na poedinci, tuku kje bidat prikazhani i celi sceni. Na primer, pettemina mladinci shto bea strelani vo Strumichko kje bidat prikazhani kako scena, a ne posebno, veli Kancheska.
Vo muzejskata postavka nema da ima samo vosochni figuri tuku i portreti shto kje bidat naslikani spored fotografii i izvorni dokumenti od arhivite.
Megjutoa, vo toj muzej kje bidat izlozheni samo lichnosti i nastani od ilindenskiot period i od periodot po Vtorata svetska vojna - do 1950-tite godini, vo koi kje bidat opfateni lichnostite shto bile represirani vo komunizmot. Kje bide preskoknat periodot na NOB. Istoricharot Zoran Todorovski, koj e vo Odborot za izbor na lichnostite shto kje bidat izlozheni vo muzejskiot kompleks, izjavi deka revolucijata vo Makedonija so makedonskite revolucioneri od toj period e preskoknata zatoa shto vo Makedonija ima bezbroj muzei vo koi e opfaten iskluchitelno toj period. "Ova e namenski muzej i nie vo timot, vo koj osven mene se i petmina univerzitetski profesori - istorichari, ushte go pravime spisokot i na lichnostite i na periodite. No, sekako, tuka kje bidat lichnostite od ilindenskata epopeja, potoa od ajduchkiot period na Kresnenskoto i Razlovechkoto vostanie, gemidzhiite i represiranite, kako Chento, Panko Brashnarov, Dimitar Vlahov, Todor Aleksandrov, Dimo Hadzhi Dimov..."
Izgradbata na ovoj muzej kje pochne naprolet, a na tender vekje e izbran izveduvachot. (Vest)

REVIZIJA

Vo Vladata nema dokumenti za kampanjite

Vo Vladata nema dokumenti za kampanjite, tvrdi Drzhavniot zavod za revizija. Vo izveshtajot na DZR se tvrdi deka edinstveno se dava nekakov otchet za startot na reklamata Investirajte vo Makedonija, koja ja chinela Vladata 150.000 evra. Kontrolirajkji go finansisko-materijalnoto rabotenje na Vladata za minatata godina, revizorot konstatira deka objavuvanjeto na sloganot Investirajte vo Makedonija vo samo eden vesnik, magazinot Ekonomist, chinelo 9.076.000 denari, no vo izveshtajot nema nikakvi predviduvanja za toa kolku pari kje se potroshat za celata kampanja. Premierot Nikola Gruevski najavi deka taa kampanja kje se promovira vo pedesetina najtirazhni vesnici od 35 zemji vo svetot. "Spored ukazhuvanjata, kampanjata se prezema za podobruvanje na biznis-klimata, privlekuvanje stranski investii i zgolemuvanje na investicionite aktivnosti vo zemjata. Za ovoj troshok e donesen zakluchok na Vladata, a sredstvata se planirani i obezbedeni od budzhetot na Vladata", obrazlozhuva DZR.
Timot revizori koi ja cheshlale smetkata na Vladata tripati, od 21 maj do 6 juni, od 4 do 20 juli i od 22 avgust do 3 septemvri godinava, ne obelodenuva nishto za rashodite na ministrite za privlekuvanje stranski investicii Vele Samak i Gligor Tashkovikj. Vladata odvojuvashe i budzhetski pari za odrzhuvanje na nivnite imoti vo stranstvo. Ustavniot sud neodamna go ukina chlenot od Zakonot za izvrshuvanje na budzhetot, obrazlozhuvajkji deka na toj nachin grupa funkcioneri ekskluzivno e privilegirana da dobiva drzhavni pari za privatni potrebi.
Kampanjata Ostvaruvame za postignuvanjata na Vladata vo prvite sto dena od vladeenjeto ne e evidentirana vo izveshtajot na DZR. Verojatno parite za skapite televiziski i radiospotovi, kako i porakite vo pechatenite mediumi za "stotkata" ne se evidentirani kako troshok na Vladata. Dvete ekipi na Antikorupciskata komisija rechisi edna godina baraa i urgiraa, posleden pat od premierot, da odgovori kolku pari otidoa na promocijata Sto dena Vlada. (Utrinski vesnik)

Bivshiot i segashniot premier se grabnaa za zdolnishtata

Vladata i opozicijata se zakachija za premierskite soprugi, otkako revizorite obelodenija deka od drzhavnata kasa, kako "dogovorni uslugi", bez potrebna dokumentacija se plateni 150.000 denari za postdiplomski studii na edno lice, a vladiniot portparol Ivica Bocevski izleze vo javnosta so informacijata deka stanuva zbor za aktuelnata sopruga na poraneshniot premier Vlado Buchkovski. Buchkovski ekspresno odgovori deka i soprugata na aktuelniot premier Nikola Gruevski za svojata kariera ja koristela pozicijata na prva dama.
"Na 18 maj 2006 godina na smetkata na Pravniot fakultet se prefrleni pari za postdiplomski studii za Katerina Mukaetova, segashna sopruga na Vlado Buchkovski, koja togash beshe sovetnichka vo premierskiot kabinet. Za toa nemalo nikakva konkretna odredba, nitu vnatreshen konkurs, nitu procedura za stipendiranje postdiplomski studii", reche Bocevski. Buchkovski odgovori deka shefot na kabinetot Pavlina Crvenkovska ja sogledala ambicijata na Katerina, so koja toj navodno vo toa vreme nemal vrska, i reshila da ja pottikne. "Jas sega nema da ja koristam istata metodologija i da se navrakjam na minatoto na soprugata na premierot i na nejzinata kariera vo Komisijata za hartii od vrednost", veli Buchkovski. Na prashanjeto koi se negovite argumenti za vakvata izjava, toj veli deka ne mozhe da zboruva za toa zashto bi go pominal nivoto na dobriot vkus.
Pod nivoto na vkusot mu e i na Bocevski Vladata da odgovara na provokacijata na Buchkovski. Aktuelnata sopruga na premierot Borkica Gruevska ima 25 godini i e vrabotena vo Komisijata za hartii od vrednost kako sovetnik vo Sektorot za istrazhuvanje i razvoj na pazarot na kapital i megjunarodna sorabotka. (Shpic)

ZA NOVIOT MEDICINSKI FAKULTET VO BOLNICATA VO TETOVO

Islamska banka kje donira tri milioni evra

Mnogu e verojatno deka vekje vo januari 2008 godina Islamskata banka za razvoj so sedishte vo Dzheda, Saudiska Arabija, kje dodeli priblizhno tri milioni evra nepovratna finansiska pomosh za izgradba na noviot objekt vo krugot na tetovskata bolnica, koj kje sluzhi i za izveduvanje praktichna nastava na noviot medicinski fakultet, velat od rektoratot na Tetovskiot drzhaven univerzitet po razgovorite megju rektorot Sadi Bedzheti i delegacijata na bankata. "Ministerot za zdravstvo Imer Selmani potpisha memorandum za razbiranje i sorabotka so bankata. Postojat samo odredeni tehnichki proceduralni prechki okolu odobruvanjeto na toj grant, zatoa shto Makedonija ne e chlenka na Organizacijata na islamskite drzhavi, no tie kje se nadminat", rekoa nashite izvori. Rektorot Bedzheti potvrdi deka imalo razgovori so delegacijata na Islamskata banka za razvoj, no ne sakashe da precizira kolku pari kje se dobijat. Toj dopolni deka ovaa banka kje dodeli i ednogodishni stipendii za 100 studenti od razlichni fakulteti na tetovskiot univerzitet so iznosi od 50 do 100 evra.
Spored ministerot Selmani, akreditiranjeto na tetovskiot medicinski fakultet e vekje zavrshena rabota i mnogu sigurno e deka vo akademskata 2008/2009 godina kje se zapishat prvite studenti. Rakovodstvoto na bolnicata informirashe deka e podneseno baranje za nejzina transformacija vo klinichka bolnica, vo koja kje se odviva praktichniot del od nastavata na medicinskiot fakultet. (Vest)

NA SHARA

Najdenoto oruzhje bilo na ANA

Najdenoto golemo kolichestvo oruzhje vo bunker nad seloto Prvce na Shara go skladirale pripadnicite na ANA i Dzhavid Morina, poznat kako komandant Drenica. Morina beshe ubien pred dve nedeli vo vooruzhena prestrelka vo atarot na tetovskoto delo Odri, tvrdat policiski izvori. Oruzhjeto bilo sobirano vo izminatite chetiri meseci.
Policijata ja prodolzhuva intenzivnata potraga na toj teren, zatoa shto raspolaga so operativni soznanija deka i na drugi lokacii vo toj reon ima i drugo oruzhje. Minatata nedela policijata najde 18 raketi za rachen frlach na raketi RPG-7 i 36 potisni barutni polnezhi za toj vid teshko oruzhje, koe se koristi protiv tenkovi i drugi oklopni vozila. Raketite se od kinesko proizvodstvo i se dobro zachuvani. Seloto Prvce e slabo naseleno i se naogja na okolu osum kilometri od opshtinskiot centar Tearce.

NIKOLA GRUEVSKI:

Kje gi zavrshime site obvrski za da dobieme pokana za NATO

Premierot Nikola Gruevski vo sabotata izjavi deka e cvrsto ubeden deka Republika Makedonija kje gi zavrshi prioritetite i site preostanati raboti, isto kako shto zavrshi ogromen del od rabotite dosega, za da ja dobie pokanata za chlenstvo vo NATO na samitot vo Bukuresht vo april idnata godina. Kako edinstven seriozen faktor na poprechuvanje na dobivanjeto chlenstvo vo Alijansata Gruevski posochi na eventualniot uspeh vo najavite za veto od Grcija.
"Jas ne veruvam deka bi doshlo do veto. Ako uspeat vo nivnite nameri, verojatno kje dojde do nepokanuvanje od drugi prichini. Nema da ni kazhat deka e toa poradi Grcija, tuku poradi nekoi reformi za podobruvanje vo nekoi oblasti ili deka se' ushte ne sme podgotveni", izjavi Gruevski.
Spored nego, ako Grcija uspee vo takvite nameri, toa bi bilo seriozen faktor na poprechuvanje na chlenstvoto na Makedonija. (MIA)

SDSM kje poddrzhi se' za NATO

Pratenicite na SDSM kje go poddrzhat zakonot za Komitetot za odnosite megju zaednicite, koj e del od dogovorot shto go postignaa premierot Nikola Gruevski i liderot na DUI Ali Ahmeti. Liderot na SDSM Radmila Shekerinska veli deka vo sobraniskata debata socijaldemokratite nema da go kritikuvaat zapisnikot na Gruevski koj sega stanuva Majski dogovor. "Nema da uchestvuvame vo debatata, koja i bez nas stanuva kasha", veli Shekerinska. "Istite raboti mozhevme da gi doneseme pred edna godina, bez da mu se nashteti na ugledot na Makedonija", veli pretsedatelkata na SDSM. Spored nea, vo izminatiot period drzhavata trpeshe kritiki zatoa shto nekoj reshil da preobrazi pratenik od Makedonec vo Vlav. SDSM go povikuva premierot Gruevski da go stavi na dneven red i zakonot za jazicite, koj e eden od uslovite za pokana za NATO. "Namesto da ne' obvinuva kaj strancite deka opozicijata go sprechuva da go donese zakonot za jazikot, da sedneme da vidime koi reshenija mozheme da gi vgradime vo nego", veli Shekerinska.

VLADATA SI REZERVIRA MESTA ZA SAMITOT

Za Crvenkovski nema mesto za vo Bukuresht

Vladata napravi spisok na funkcionerite koi kje odat na eventualno istoriskiot samit za Makedonija vo Bukuresht, i spored toa shto se znae - delegacijata kje ja predvodi premierot Nikola Gruevski i vo nea nema mesto za pretsedatelot Branko Crvenkovski! Kako shto se doznava, na spisokot shto bil ispraten denovive vo NATO za da se prijavi prisustvoto na samitot shto kje se odrzhi vo april vo Romanija, pokraj Gruevski stojat iminjata na vicepremierite Zoran Stavrevski i Imer Aliu, na ministrite za nadvoreshni raboti, za odbrana i za vnatreshni raboti Antonio Miloshoski, Lazar Elenovski i Gordana Jankulovska, na ambasadorot Nano Ruzhin i na nacionalniot koordinator za NATO Nikola Dimitrov. Tie kje treba da go ponesat tovarot na uspehot ili neuspehot vo Bukuresht, a sudejkji spored toa koj e na chelo na spisokot, vladata ochekuva deka Makedonija kje dobie pokana za priem. (Spored Utrinski vesnik)

AMBASADA NA SAD

Rokot za ispolnuvanje na kriteriumite istekuva vo fevruari

Liderite na pogolemite politichki partii od Makedonija na odvoeni sredbi so ambasadorkata na SAD Dzhilijan Milovanovikj ja razgledale kandidaturata na Makedonija za NATO vo svetlinata na vnatreshno-politichkite prepukuvanja i tenzii vo zemjata. Od amerikanskata ambasada gi potvrdija sredbite i velat deka tema na razgovorite bila kako najdobro Makedonija da gi ispolni potrebnite kriteriumi za chlenstvo vo NATO: "Makedonija se naogja vo kritichen moment i potrebni se sorabotka i konsenzus na site politichki akteri za da se postignat rezultati koi kje dovedat do pokana za chlenstvo vo NATO. So ogled na toa deka do odlukata preostanuva kratko vreme, vreme e da se ostavat nastrana konfliktite i da se raboti na zaednichkata cel, a toa e kolku shto e mozhno posilna kandidatura za chlenstvo vo NATO".
Od ambasadata na SAD vo Skopje ushte ednash predupredija deka Makedonija mora da gi ispolni kriteriumite na NATO - ne do april 2008 godina, koga kje se odrzhi samitot na Alijansata vo Bukuresht, tuku najdocna do fevruari 2008 godina. "Anketite jasno pokazhuvaat deka ogromno mnozinstvo od gragjanite na Makedonija sakaat da bidat del od NATO. Zatoa, site lideri na zemjata treba da rabotat zaednichki za da go ispolnat toa za shto gragjanite im dadoa mandat", velat od amerikanskata ambasada vo Skopje.
Diplomatski izvori na NATO vo Brisel potvrdija deka samitot na liderite na drzhavite i vladite na 26-te chlenki na NATO kje se odrzhi od 2 do 4 april idnata godina vo Bukuresht. Centralni temi na samitot kje bidat proshiruvanje na Alijansata i misijata na NATO - ISAF vo Avganistan.

EVROPSKI PARLAMENT

Spored Ren Makedonija shiri tenzii vo regionot?!

Evrokomesarot Oli Ren izjavi pred Evropskiot parlament deka "nesrekjnite nastani pred dve nedeli gi alarmirale nego i Havier Solana da se vkluchat povekje vo namaluvanjeto na politichkite tenzii megju Makedoncite i Albancite vo zemjata". Ocenuvajkji ja situacijata vo Makedonija kako prilichno tenzichna, Ren predupredi deka, ako toa ne se smeni, taa tenzija mozhe da se proshiri i vo sosednite zemji! Ova e prva vakva prognoza po podolg period - deka sostojbite vo Makedonija mozhat da stanat faktor na nestabilnosta vo regionot, po site proceni dosega deka e obratno, odnosno deka sostojbite vo Kosovo vlijaat na situacijata i na politichki i na bezbednosen plan vo Makedonija. Vakviot stav gi iznenadi makedonskite diplomati vo misijata vo EU, pa pobaraa objasnuvanje od kabinetot na Ren.
Nasproti Ren, Doris Pak od grupata narodni partii poracha deka e normalno Makedonija da ima problemi koga e sosed na Kosovo i deka se' dodeka tamu trae neizvesnosta, normalno e da ima incidenti i, kako shto gi nareche, megjukulturni sudiri.

Makedonija dobi kod za vo NATO

Zamenicite ministri za odbrana na Makedonija i na Bugarija Ilijaz Halimi i Spas Panchev vo Skopje potpishaa spogodba za pravo na koristenje bez nadomestok na softverskiot proizvod Nacionalen kodifikaciski instrument - Bulkod. Bulkodot, koj ima vrednost od okolu 800.000 evra, kje pochne da se koristi otkako kje zavrshi obukata na makedonski kadri od bugarski instruktori. Toj kje ovozmozhi celosna interoperativnost so sistemot na kodifikacija na NATO.
"Vo softverskiot sistem sekoja zemja ima matichen 13-cifren broj, koj e edinstven vo celiot sistem na NATO. Pri nabavka, rabotenje so pari i kupuvanje ne mozhe da dojde do nikakva zabuna, a polesno kje se dojde do informacii", izjavi Halimi po potpishuvanjeto na spogodbata. (Dnevnik)

DZHONSON METI:

Vo Makedonija kje se investiraat 100 milioni funti

Britanskata kompanija Dzhonson Meti e podgotvena da ja realizira investicijata vo Makedonija shto ja najavi lani vo vrednost od 100 milioni funti. Pretstavnici na kompanijata imale sredba so makedonskite vlasti i im ja soopshtile taa informacija, no oficijalno kje im ja prenesat na makedonskite mediumi na krajot na ovoj mesec. Idejata e da se investira vo slobodnata ekonomska zona Bunardzhik, kade shto bi se izgradila fabrika za katalizatori i bi se otvorile okolu 600 novi rabotni mesta, a proizvodstvoto bi pochnalo vo 2009 godina.
Dzhonson Meti prvpat najavi deka e podgotven da investira vo Makedonija na pochetokot na mart godinava, a kon krajot na toj mesec vladata potpisha i memorandum za razbiranje so taa angliska kompanija. Spored togashnata izjava na direktorot Kolin Dzhefri, po ispituvanjeto na pazarite vo deset evropski zemji izborot za investiranje padnal na Makedonija poradi zakonskite povolnosti vo zemjata, niskite danoci i evtinata rabotna raka, kako i postoenjeto na slobodnata ekonomska zona Bunardzhik, kade shto naskoro oficijalno treba da startuva fabrikata na amerikanskata Dzhonson kontrols.
Po Koreja i Rusija, Makedonija e tretata zemja vo poslednite tri godini vo koja kje investira Dzhonson Meti. Fabrikata kje bide za proizvodstvo na katalizatori za prechistuvanje izduvni gasovi vo avtomobilskata industrija. Taa kompanija e svetski poznat proizvoditel na avtokatalizatori za prechistuvanje na shtetnite gasovi i na sistemi za zashtita od zagaduvanje. Pokraj toa, kompanijata ima uchestvo i vo farmacevtskata, vo hemiskata industrija i vo industrijata za precizna mehanika. Taa ima pretstavnishtva vo 35 zemji vo svetot i vo nea se vraboteni okolu 7.400 lica. Ima kapaciteti vo SAD, Britanija, Meksiko, Malezija, Juzhna Afrika, Indija, Kina, Belgija i Argentina. Vo 2006 godina Dzhonson Meti ostvari prihod od 10 milijardi amerikanski dolari. (Utrinski vesnik)

NOVI INAETENJA NA VLASTA SO AVSTRISKIOT INVESTITOR

Vladata bara da go kupi ESM!

Vladata ponudi da go otkupi nazad ESM Distribucija i objasni deka nema namera da go prodava ELEM. Vladiniot portparol Ivica Bocevski veli deka vladata, vodena od istite motivi shto go vodea EVN pri kupuvanjeto na ESM, saka da go otkupi ESM Distribucija. Bocevski ne precizirashe koi se tie motivi, nitu kazha kolku planira da ponudi vladata za otkup na kompanijata. "Sredstva bi se obezbedile pred se' od sopstvenite izvori i od budzhetot", dodade Bocevski.
Portparolot go prenese i vladiniot stav deka ELEM kje ostane vo drzhavna sopstvenost, pri shto site vlozhuvanja vo kompanijata kje bidat vo nasoka na nejzino usovrshuvanje i moderniziranje. Bocevski gi otfrli i lanskite izjavi od direktorot na ELEM Vlatko Chingoski deka se razmisluva za toa najmnogu 30 otsto od ELEM da se ponudat na Makedonska berza, a so sobranite pari ELEM da investira vo izgradba na proizvodstven proekt. "Vladata nikogash ne go otvorila prashanjeto za kakva bilo transformacija ili za promena na sopstvenosta na ELEM", reche Bocevski.
Na novinarskoto prashanje dali i Okta kje se otkupi po istiot model, Bocevski izjavi deka kje se otvorat razgovori megju Vladata i rakovodstvoto na Okta za site otvoreni prashanja. (Vest)

ESM:

Ne sme na prodazhba

Od ESM Distribucija ekspresno odgovorija na vladinata ponuda za nejzin otkup. "ESM ne se prodava!", kratko informiraa od Sektorot za komunikacija.

PORADI DOLG OD 400.000 EVRA NA VELIJA RAMKOVSKI

Zgradata na A1 na licitacija

Zgradata na TV A1, koja ima nacionalna koncesija, na 18 dekemvri kje se prodava preku usno javno naddavanje vo kancelariite na izvrshitelot Zlatko Pejovski. Licitacijata se organizira za da mozhe Komercijalna banka da si go naplati dolgot za kreditot shto mu go dala vo 2002 godina na drushtvoto za trgovija Prokom Vemaks eksport-import DOO Skopje, chij gazda e Velija Ramkovski, koj e sopstvenik i na TV A1. Firmata dobila od bankata na koristenje vkupno 950.000 evra, a od niv vratila samo 600.000 evra. Za preostanatite 350.000 evra shto gi dolzhi izvrshitelot ja aktiviral hipotekata. Pochetnata cena na nedvizhnosta iznesuva 59,5 milioni denari, ili priblizhno milion evra.
Vo zakluchokot na izvrshitelot Pejovski stoi deka na javno naddavanje na nedvizhen imot se stava: deloven objekt - magacin (zgradata na A1 televizija) na ulicata Pero Nakov vo Skopje, pod objekt so povrshina od 3.504 kvadratni metri, koi se vo sopstvenost na drushtvoto, kako i dvor od 4.421 kvadraten metar, za koi dolzhnikot ima pravo na koristenje. Vkupnata povrshina od 7.925 kvadratni metri e zapishana vo posedoven list vo katastarskata opshtina Madzhari.
Od pravnata sluzhba na A1 televizija rekoa deka vo zakluchokot na izvrshitelot Pejovski ima golem broj nejasnotii i deka vo rok od tri dena kje podnesat prigovor. "A1 televizija nema nikade da se seli, zatoa shto ne se stavaat na prodazhba prostoriite vo koi e smestena tuku vizbata shto se naogja pod nea. Isto taka, dvorot za koj kje se licitira e vo drzhavna sopstvenost, no daden i' e na dolgogodishno koristenje na firmata", veli Luiza Staikj od pravnata sluzhba na A1 televizija.
Od Komercijalna banka velat deka nemaat namera da se otkazhat od licitacijata za da si go naplatat dolgot. (Vest)

Deset toni "Tuzot" na Ramkovski pet godini skapuvaat vo javen sklad

Javnoto carinsko skladishte na Deni interneshenel vo Skopje pet godini e blokirano od deset toni zachin Tuzot shto e proizveden vo Turcija. Pratkata koja vo Makedonija ja donela firma na Velija Ramkovski ne mozhe da se iznese od skladot poradi necelosna uvozna dokumentacija. Od shpedicijata objasnuvaat deka zachinot pristignal vo Makedonija so ispraven rok, no poradi odolzhuvanjeto na sudskoto reshenie i odbivanjeto na gazdata na firmata da potpishe izjava za nejzino unishtuvanje, ushte pred dve godini mu istekol rokot za upotreba.
Ramkovski tvrdi deka prv pat slusha za Tuzotot shto skapuva vo skopskoto skladishte. "Navistina nemam nikakva informacija. Zhimi majka, nishto ne znam za toa", izjavi Ramkovski. Spored nego, dosega vo Makedonija se prodadeni 1.600 toni Tuzot i ne e mozhno toj da ne znae deka 10 toni vekje pet godini se zaglaveni vo uvozna procedura.
Firmata Deni interneshenel za ovoj dolgogodishen problem javno mu se pozhali i na direktorot na Carinskata uprava Vancho Kargov, koj beshe na biznis-pojadok vo hotelot Kontinental so pretstavnici od Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija. Shpedicijata pobara od Kargov lichno da se angazhira za unishtuvanje na spornata stoka. "Ne samo shto ni drzhi mesto vo magacinot, tuku od nea pochnaa da izleguvaat crvi, gluvci i drugi shtetnici koi se zakana i opasnost i za drugite pratki shto gi chuvame", objasnuvaat od shpedicijata. Kargov po pojadokot izjavi deka vo zakonot ne e propishan rok za toa kolku dolgo mozhe da se chuva spornata stoka i deka javnite skladishta, Komorata i Carinata zaednichki treba da najdat reshenie za toa kako kje gi reshavaat vakvite sluchai. "Vo nashite skladishta chuvame hemikalii i drugi opasni materii od 1992 godina i nema po koja osnova da gi unishtime" veli Kargov. (Vest)

DVA HELIKOPTERA NA ARM SLETAA NA BUGARSKA TERITORIJA

Makedonskite MI-24 gi isplashija Bugarite!

Dva makedonski voeni helikoptera MI-24 sletale na bugarska teritorija i gi izvadile od pamet zhitelite na seloto Kostandenec, vo severoistochna Bugarija. Poradi buchavata shto ja predizvikale motorite na helikopterite i gustata magla, zhitelite pomislile deka nadoagja strashna planinska bura.
Makedonskoto Ministerstvo za odbrana go potvrdi nastanot. Helikopterite morale da sletaat prinudno kraj Kostandenec, zashto im snemalo gorivo. Tie se vrakjale od Ukraina, kade shto bile na redoven remont. Pilotite znaele deka nemaat dovolno gorivo za da se vratat vo Makedonija, pa zatoa planirale da napolnat gorivo na aerodromot kraj Stara Zagora, no toa ne bilo mozhno zatoa shto aerodromot bil zatvoren za sekakov vid soobrakjaj poradi gustata magla. "Helikopterite poletale po redovna procedura. Gi izvestile i dobile odobrenie i od romanskite i od bugarskite vlasti za vremeto, za marshrutata i za visochnata na koja kje letaat. So bugarskata armija bilo dogovoreno da nadopolnat gorivo na aerodromot vo Stara Zagora, no bidejkji toj bil zatvoren, bugarskite vlasti nashle alternativen prostor kaj seloto Kostandenec za helikopterite privremeno da sletaat, dodeka ne se raschisti maglata", objasnuvaat vo Ministerstvoto za odbrana.
Bugarite reagirale brzo. Otkako makedonskiot ekipazh im kazhal deka mora vednash da sleta, tie ekspresno nashle lokacija. Go obezbedile mestoto so policija i so vojska, pa helikopterite nemale problem bezbedno da se prizemjat. Tamu ostanale do naredniot den, a koga vremeto se raschistilo, tie go prodolzhile svojot let kon Skopje. (Vecher)

EKSPERTITE PROGNOZIRAAT CENOVEN UDAR V GODINA

Hranata kje poskapi i do 70 nasto!

Po Nova godina cenite na hranata drastichno kje se zgolemat. Branot poskapuvanja shto pochna esenva vo narednite nekolku meseci kje gi zgolemi cenite na prehranbenite proizvodi i do 70 nasto, predviduva Nikola Jordanovski, nutricionist i profesor na Fakultetot za zemjodelstvo i hrana. Spored nego, toa se dolzhi na porastot na cenite na energensite na svetskiot pazar i na sushata shto godinava ja zafati rechisi cela Evropa. "Posledicite doprva kje se chuvstvuvaat. Za zhal, kaj nas nikoj ne vodi smetka za toa kako kje pomineme. Ne se vodi grizha za toa shto i kolku e poseano, na kakvo zemjishte i kolkavo proizvodstvo treba da ochekuvame. Problemot e mnogu golem, no nikoj vo drzhavava ne go sfakja seriozno", veli Jordanovski. Toj ukazhuva na toa deka firmite ushte imaat rezervi i se drzhi balans, no dolgorochno nema dovolno hrana ni za lugjeto ni za dobitokot. "Premnogu sme zavisni od uvoz, a toa nametnuva i drug problem. Trgovcite kje se obidat da uvezat bukvalno se'. Zatoa treba mnogu da se zgolemi kontrolata na kvalitetot na hranata", porachuva toj.
Golemite uvoznici vekje najavuvaat novo zgolemuvanje na cenite vo dekemvri. "Imame najavi za novi ceni na uvoznoto brashno, masloto, shekjerot i na chokoladnite proizvodi", izjavi eden uvoznik od Skopje. Sopstvenicite na magacinite na Kvantashkiot pazar se kategorichni deka tie kje ja stavat svojata zarabotuvachka na uvoznite ceni. "Znam deka na gragjanite sekoj den im e se' poteshko, zashto cenite rastat, no i nie sekoja pratka ja dobivame so povisoka cena", velat tie. (Dnevnik)

PO SKANDALOT NA DVE SKOPSKI KLINIKI

Inspektori lovat bakterii vo bolnicite

Sanitarni i zdravstveni inspektori vrshat zasilen nadzor vo drzhavnite i vo privatnite bolnici vo Makedonija, otkako edna opasna bakterija go dovede vo prashanje zhivotot na nekolku pacienti na dve skopski kliniki. "Naselenieto odi vo bolnicite za da se lekuva, a ne tamu da se zarazuva so bakterii", veli direktorot na Drzhavniot sanitaren inspektorat Zijadin Selja. Toj ne odgovori na prashanjeto kolku sanitarni kontroli i vo koi bolnici bile napraveni vo izminatava godina, otkako toj rakovodi so taa institucija. "Jas gi dostavuvam izveshtaite do Ministerstvoto za zdravstvo, a ne na novinarite. Do niv isprakjam informacija, no ne vo ovoj moment, zashto treba da gi soberam podatocite. Stav na Ministerstvoto za zdravstvo e deka treba da se pochituva zakonot za da se zachuva zdravjeto na naselenieto. Sanitarnite inspektori povekje od edna godina pravat zasilen nadzor vrz javnite i privatnite zdravstveni ustanovi. Nema dvojni standardi", objasnuva Selja. Toj dodava deka i zavodite za zdravstvena zashtita imaat obvrska da zemaat brisovi za mikrobioloshki kontroli od operacionite sali i od drugi prostorii vo bolnicite.
Sekoja zdravstvena ustanova vednash mora da prijavi zarazna bolest ili prichinitel na infekcija i najmalku ednash godishno mora da napravi sistematski pregled na vrabotenite. Ako inspektorite utvrdat deka zdravstven rabotnik se javil na rabota a nema zadolzhitelen zdravstven pregled, toj kje bide vednash otstranet od rabota. Dosega na tie vraboteni im se daval rok od sedum dena da gi napravat pregledite. "Treba da im bide jasno na site rabotodavci i direktori na zdravstveni organizacii, pochnuvajkji od mikrobioloshkite laboratorii, deka so Zakonot za zashtita od zarazni bolesti tie se dolzhni da prijavuvaat prisustvo na bakterii shto se navedeni na poseben spisok. Treba da se prijavuva i otkrivanje na bakterii kaj koi se javuva rezistentnost, otpornost kon antibiotik. Kje se bara odgovornost ako toa ne se prijavuva vo Zavodot za zdravstvena zashtita", objasnuva direktorot na Drzhavniot inspektorat. Na prashanjeto dali pacientite shto se razbolele od bolesti chij prichinitel se ovie rezistentni bakterii imaat pravo da ja tuzhat klinikata, Selja veli: "Ne e moe da kazham". (Dnevnik)

SE ZGOLEMUVA BROJOT NA ALKOHOLICHARI

Makedoncite najmnogu se opivaat so vino

Eden Makedonec prosechno pie po 2,4 litri alkohol. Makedoncite najmnogu se opivaat od vino, odnosno eden zhitel prosechno pie okolu 2,71 litri vino. Spored podatocite na nacionalniot sorabotnik za borba protiv alkoholizmot Pavlina Vaskova, vo Makedonija se registrirani 60 do 80 iljadi lica shto se zaboleni od alkoholizam i na koi im e potrebna medicinska pomosh. Duri 80 procenti od soobrakjajnite nesrekji i sluchai na semejno nasilstvo bile predizvikani od zloupotreba na alkohol, shto zaedno so povredite na rabotnoto mesto poradi alkohol ukazhuva na toa deka edna chetvrtina od naselenieto vo Makedonija ima problemi so alkoholizmot.
Poradi ovie alarmantni podatoci, Ministerstvoto za zdravstvo ja promovirashe strategijata so koja treba da se namalat shtetite od koristenjeto alkohol. Vo strategijata se predviduva zabrana na reklamiranje na alkoholni pijalaci, zabrana na nivna distribucija za maloletnici, vkluchuvajkji i narachki preku internet, soodvetno obelezhuvanje na alkoholnite proizvodi, shto kje ovozmozhi pravilno informiranje za nivnite shtetni posledici, i zasilen nadzor na nekontroliranoto proizvodstvo na alkoholni pijalaci. (Vest)

ALKOHOLOT STANUVA DEL OD ZABAVATA I KAJ OSNOVCITE

Deca se opivaat se' pochesto!

"So drugarite pieme po nekoja chashka alkohol pred da izlezeme v grad. Se sobirame doma kaj nekoj chii roditeli se izlezeni ili kupuvame od prodavnica, pa pieme na nekoja klupa", raskazhuva sedmooddelenecot Andrej. Toj veli deka voopshto ne im e teshko da dojdat do alkohol. "Najchesto se sobirame kaj eden drugar chij tatko e lekar, zashto doma imaat najrazlichni pijalaci. Ne pieme mnogu. Samo po edna-dve chashi, kolku da se raspolozhime. Ponekogash so nas pijat i devojchinjata od oddelenieto, ama so niv ne se druzhime premnogu. Se razbira deka roditelite ne znaat deka pieme, inaku nema da ni dozvolat da izleguvame. Nekolku chashki ne se strashni. Pa site pijat", prodolzhuva toj.
Odnesuvanjeto na drushtvoto na Andrej ne e netipichno za osnovcite od Makedonija. Vo poslednive godini se' pogolem e brojot na deca shto prvpat probale alkohol ushte vo osnovnoto uchilishte. Na Klinikata za toksikologija vo denovite na vikendite i po petnaesetina mladi baraat pomosh poradi enormno pienje! Toj broj naglo se zgolemuva za vreme na novogodishnite praznici, koga na Klinikata teshko mozhe da se najde prazen krevet.
Toksikolozite velat deka decata razlichno se odnesuvaat koga kje ispijat povekje. "Nekoi gi nosat na race, celosno zagubeni i bez svest, no ima i nekoi koi koga se pijani se hiperaktivni i agresivni, pa trchaat naokolu, vikaat i se obiduvaat da se presmetaat so nas i so sestrite. A roditelite se posebna prikazna. Nekoi doagjaat so navednati glavi za da si gi zemat decata, a drugi gi tepaat zashto se ispijanile. Sme imale i sluchai koga roditelite baraat drugarite da go vratat deteto doma, zashto im e sram da dojdat ovde", velat lekarite.
Struchnjacite predupreduvaat deka starosnata granica na mladite koi pijat se spushti na 12 godini. Tie velat deka vekje se gubi polovata razlika megju tie shto pijat, odnosno deka vo poslednive godini devojchinjata pijat duri i povekje od momchinjata. Decata posegaat po prvata chashka na novogodishnite proslavi, na rodendenite i na zabavite, no povekjeto probale alkohol mnogu porano, a im go dale nivnite roditeli ili postarite chlenovi na semejstvoto. Spored struchnjacite, se' pomasovnata upotreba na alkoholot megju decata se dolzhi na toa shto bez problem sekade mozhat da go nabavat, i toa po niska cena. "Najmladiot pacient shto dojde so takov problem imashe 13 godini. Roditelite ne sfakjaat deka pienjeto po nekoja chashka e mnogu seriozna rabota, tuku smetaat deka toa ne e strashno. Tie samo drogata ja sfakjaat kako zavisnost. Velat -podobro decata da pijat otkolku da se drogiraat. A toa deka rabotata e seriozna go sfakjaat duri otkako deteto kje zavrshi na toksikologija. Strashno e toa shto chesto roditelite gi pottiknuvaat decata da pijat. Toa go sfakjaat kako mashkost ili kako zabava. Ne go gledaat kako socijalen problem", veli detskiot psihijatar Omer Sulejman od Centarot za mentalno zdravje na deca i mladinci vo Bitola. (Dnevnik)

SVETSKI DEN NA DETETO

Vo Makedonija 3.000 deca zhiveat na ulica

Golem broj deca vo Makedonija zhiveat na rabot na egzistencijata. Tri iljadi deca se na ulica, a povekjeto od niv i nemaat dom. Ne odat na uchilishte, a roditelite ne gi nosat ni na zdravstveni pregledi. Podatocite od istrazhuvanjeto shto go poracha UNICEF za detskata siromashtija vo Makedonija pokazhuvaat alarmanten trend na porast na domakjinstvata so deca koi se siromashni. Soznanijata velat deka umereniot ekonomski rast ne dovede do ednakvo podobren zhivoten standard za celoto naselenie.
"Zagrizhena sum vo odnos na sostojbata vo zemjata, koja stanuva znachitelno poalarmantna. Brojot na domakjinstvata shto zhiveat pod linijata na siromashtija se zgolemuva od 19 procenti vo 1997, na 30 otsto vo 2005 godina. Alarmantno e toa shto postoi se' povisoka koncentracija na siromashtija kaj domakjinstvata shto imaat deca. Vo 2005 godina domakjinstvata so deca pretstavuvaa 66,6 procenti od tie shto zhiveat pod linijata na relativna siromashtija, shto znachi zgolemuvanje od 45,3 procenti vo odnos na 2002 godina. Sostojbata e kritichna kaj mnogu deca koi nemaat mozhnosti da dobijat osnovno obrazovanie i zdravstvena zashtita, shto ima znachitelni posledici kako za niv taka i za Makedonija dolgorochno vo odnos na nejzinata stabilnost i konkurentnost", reche pretstavnikot na UNICEF vo Makedonija Hongvej Gao na odbelezhuvanjeto na Svetskiot den na deteto. (Vecher)

FETUS VO GJUBRE VO KRATOVO

Higienicharkata go promashila kontejnerot?!

Edna higienicharka vo bolnicata vo Kratovo go promashila kontejnerot, pa namesto vo toj shto e namenet za medicinski otpad, frlila fetus vo kontejnerot za plastika! Ova go tvrdi direktorot na kratovskata bolnica, koj veli deka parichno kje gi kazni site vinovnici za sluchajot. "Se raboti za tret spontan abortus na pacientka shto bila vo 18. nedela od bremenosta. Taa se javila kaj ginekologot so krvavenje. Pregledot pokazhal deka plodot vekje bil ispadnat, odnosno se naogjal vo vaginata, pa ginekologot se grizhel za isfrlanjeto na postelkata. Otkako pacientkata bila zgrizhena, higienicharkata ja prashala sestrata shto da pravi so fetusot od 150 grama. Jas ne bev na rabota, a verojatno ne znaele, zashto ova e prv sluchaj kaj nas na abortus so ragjanje. Obichno gi pravime so kiretazha", veli direktorot na bolnicata d-r Nikola Georgievski.
Kako shto objasnuva direktorot, medicinskata sestra i' rekla na higienicharkata da go frli fetusot vo kontejner, no namesto vo kontejnerot za medicinski otpad taa go frlila vo kontejnerot za sobiranje plastika. Go nashle lugjeto shto ja sobirale plastikata. "Ne e tochno deka fetusot go nashlo kuche, shto go raznesuvalo po gradot. Gi povikav site shto bea na rabota i shto se vmeshani vo sluchajot, tie podgotvuvaat izjavi, a potoa kje prezemam merki", veli d-r Georgievski.
D-r Adela Pop Stefanija, direktor na Klinikata za ginekologija vo Skopje, veli deka vo zavisnost od tezhinata na fetusot, toj ili se frla kako medicinski otpad ili se pogrebuva. "Spored procedurata, fetusite se odlagaat vo zholta medicinska vrekja ili vo posebni kontejneri, pa se zakopuvaat. Nie toa go pravime na grobishtata vo Butel. Nikako ne smee da se sluchi da se najdat vo obichen kontejner za gjubre", veli d-r Pop Stefanija. Od MVR velat deka za sluchajot ne sleduva krivichna prijava, tuku deka treba da go reshi bolnicata. (Vreme)

OMPEM ODBELEZHA ZNACHAJNI GODISHNINI

Chestvuvanje za Misirkov i za "Egejskata brigada"

Na 18 noemvri vo Bitola chlenovite na Organizacijata na Makedonci potomci od egejskiot del na Makedonija - OMPEM odbelezha dva golemi nastana so polozhuvanje buketi cvekje na spomen-plochata na "Egejskata brigada" i na spomenikot na Krste Petkov Misirkov.
Na 18 noemvri 1944 godina od Lerinsko-kosturskata narodonoosloboditelna brigada, od Vodenskiot makedonski bataljon i od del od brigadata Goce Delchev bila formirana prvata Narodnoosloboditelna udarna brigada od Egejska Makedonija, koja vlegla vo sostavot na NOV i PO na Makedonija, a koja potoa se borela pri istrebuvanjeto na balistichkite elementi vo zapadniot del na Makedonija. Po toj povod chlenovite na OMPEM polozhija cvekje na spomen-plochata vo blizina na ekonomskoto uchilishte Jane Sandanski vo Bitola. Istiot den chlenovite na OMPEM polozhija cvekje i na spomenikot na makedonskiot nauchnik i ideolog Krste Petkov Misirkov, shto e lociran vo parkot, pred Gradskiot saat, vo centarot na Bitola, komu godinava mu se odbelezhuva 133. godishnina od ragjanjeto. Inaku, Krste Misirkov e rodum od Pela, rodniot grad i na Aleksandar Makedonski, a pochinal vo 1926 godina.

GOLEMA DONACIJA ZA KLINICHKATA BOLNICA VO BITOLA

Sheeset iljadi evra vo sovremena medicinska oprema

Rakovodstvoto na bitolskata bolnica odrzha pres-konferencija za novata donacija shto denovive pristigna od gradot Halmshtad (Shvedska). Donacijata se sostoi od bogata lepeza na sovremena medicinska oprema i potroshen medicinski materijal. Najnovata donacija e edna od najgolemite vo pogled na nejzinata vrednost - 60 iljadi evra. "Medijator na ovaa donacija e Zdruzhenieto za makedonsko-shvedsko prijatelstvo, koe pred malku povekje od eden mesec beshe registrirano vo nashiot grad. Toa e eden od glavnite inicijatori za doniranje na medicinska oprema i sanitetski materijali od Shvedska za bitolskata bolnica", reche direktorot na Klinichkata bolnica d-r Dimche Kuzmanovski. Toj upati blagodarnost do donatorite i do ambasadorkata na Kralstvoto Shvedska vo Makedonija i istakna deka i vo idnina kje prodolzhi iskluchitelnata sorabotka so bolnicata vo Halmshtad i na mnogu drugi proekti. "Osven 12-te donacii shto godinava dojdoa vo Klinichkata bolnica, vospostavena e sorabotka i vo pogled na edukacija na bitolskite lekari, koi odat na obuka vo Shvedska i doagjaat so tamoshnite iskustva", reche d-r Kuzmanovski.
Vkupnata vrednost na donaciite vo bitolskata bolnica ne e pomala od 500 iljadi evra.

ZAKANA OD ZARAZNI BOLESTI

Naezda od gluvci vo Bitola

Vo Bitola so naezda od gluvci se soochuvaat gradinkite, uchilishtata, bolnicata i drugite javni ustanovi, no niv gi ima vo vizbite na rechisi sekoja od kolektivnite zgradi, kako i vo individualnite stanbeni objekti. "Od kanalizacijata vo klozetot gluvcite mi vlegoa duri i vo spalnata soba, parche mi go napravija celiot garderober, a go nagrizaa i mebelot. Dodeka bea vo vizbata pobaravme spas od nadlezhnite, ama zadocnija", veli Liljana Jovanovska. Od Zavodot za zdravstvena zashtita velat deka godinava 30 procenti od gradot se napadnati od glodachi i sostojbata e alarmantna, zashto bioloshkiot podnosliv minimum e samo devet procenti.
"Site pogolemi gradski centralni naselbi vrijat od glodachi. Zagrizhuvachka e sostojbata vo romskata naselba Bair, kade shto duri 70 procenti se napadnati od glodachi, centarot na gradot, vkluchuvajkji go i Shirok sokak - 58 procenti, naselbata Karposh - 57, Gradskiot pazar - 53, a preostanatite gradski naselbi se napadnati nad 44 procenti", izjavi Toni Konjanovski, epidemiolog vo Zavodot za zdravstvena zashtita vo Bitola. Ottamu predupreduvaat deka ovaa gustina naveduva na postoenje opasnost za pojava na razni bolesti shto gi prenesuvaat glodachite. Poradi naezdata so zagrizhuvachki razmeri Zavodot vtorpat godinava vrshi deratizacija na na celiot grad. Akcijata kje trae do krajot na noemvri, a kje bidat opfateni nad chetiri iljadi shahti. (Spored Utrinski vesnik)

NESREKJEN SLUCHAJ VO SLOVENIJA

Bitolchanec padnal od katedralnata crkva vo Maribor

Na 17 noemvri bitolchanecot Nikolche Murgovski (23) go zagubil zhivotot vo nesrekja shto se sluchila pred katedralnata crkva vo Maribor. Murgovski, koj bil student na chetvrta godina na Elektrotehnichkiot fakultet vo Maribor, honorarno rabotel na restavracijata na katedralniot hram, no pri izveduvanjeto na rabotite padnal od skeleto na crkvata. Negoviot tatko Trajko i majkata Liljana otpatuvale vo Slovenija, kade shto im soopshtile deka istragata pokazhala deka se raboti za nesrekjen sluchaj. Negovite bliski rodnini se dlaboko trognati od nesrekjata i za Nikolche velat deka bil dobar student i mnogu skromno momche. (Vest)

IN MEMORIAM

Vlado Laskovski, novinar

Vo 75-tata godina od zhivotot pochina Vlado Laskovski, prviot direktor, glaven i odgovoren urednik na Bitolski vesnik i novinar na Makedonskoto radio. Po osnovanjeto na vesnikot, vo april 1964 godina, na chelo na noviot pechaten lokalen medium vo Makedonija beshe imenuvan Laskovski, vljubenik vo gradot, novinar i publicist. Na chelo na vesnikot pomina samo dve godini, a potoa raboteshe kako novinar vo Radio Skopje, od kade shto zamina vo zasluzhena penzija, no cel zhivot ostana vrzan za Bitolski vesnik. Sekogash beshe najdobar kritichar i uchitel. Celiot svoj raboten vek Laskovski go pomina vo novinarstvoto, a i po odenjeto vo penzija druzhenjata so kolegite ne prestanaa. Ispivajkji go sekoe utro prvoto kafe so niv, toj sekogash beshe vo chekor so sluchuvanjata, a negovoto ostro novinarsko pero i perfekcijata so koja pishuvashe i izvestuvashe go transformiraa vo izvonreden kritichar i analitichar na sostojbite, od shto site imavme polza i uchevme. Ednakvo go sakashe i pishaniot zbor i toj shto go kazhuvashe preku mikrofon, no sekogash znaeshe da kazhe - napishanoto ostanuva, kazhanoto se zaborava.
Bitolski vesnik go zagubi svojot prv urednik, gradot svojot golem hronichar, a semejstvoto - edno prekrasno chovechko sushtestvo, koe znaeshe pravilno da postapi vo sekoja situacija, koe imashe ljubov za sekogo i za kogo bliskite bea se'. (Bitolski vesnik)