NE E LOSHO DA SE ZNAE

10 nus-efekti na hranata

Osven debeleenje, hranata mozhe da predizvika i mnogu zdravstveni komplikacii. Nus-efektite obichno im se pripishuvaat na lekovite. No, i lekovite isto kako i hranata se supstancija shto se vnesuva vo organizmot i koja mozhe da predizvika najrazlichni nesakani posledici.
Eve lista od 10 najchesti nus-efekti predizvikani od hranata shto ja jademe:
» 1. Telesen odor. Po istrazhuvachki pat e otkrieno deka crvenoto meso negativno se odrazuva na telesniot odor.
» 2. Akni. Hranata shto izobiluva so zasiteni masti i masni kiselini go stimulira pojavuvanjeto na akni. Istrazhuvachite velat deka mlekoto ima tokmu sprotiven efekt.
» 3. Alergija. Alergiite se glavna nesakana posledica od ishranata. Teoretski, sekoja hrana mozhe da predizvika alergija. Vo praksa, 8 vidovi na hrana se odgovorni za 90% od alergiskite reakcii na hrana: mleko, jajca, kikiriki, orevchinja (Brazilski, leshnici, bademi i orevi), riba, shkolki, soja i pchenica.
» 4. Gabichni infekcii. Gabichnite infekcii se predizvikani od prekumerna koncentracija na kvas vo organizmot, taka shto hranata koja vlijae vrz nivoto na kvas, mozhe da bide odgovorna za ovie infekcii. Znachi: shekjeri, ocet, skrob, rafinirani jaglehidrati, kvasec i proizvodi shto sodrzhat kvasec (PIVO!!!).
» 5. Kiselini. Dolga e listata na vidovi hrana shto mozhat da predizvikaat kiselini: limonesti ovoshja, przhena i mrsna hrana, ocet, domati, chokolado.
» 6. Visok holesterol. Holesterolot najmnogu e prisuten vo hrana od zhivotinsko poteklo. Visokiot holesterol go zgolemuva rizikot od srcev i mozochen udar. Mnogu holesterol ima vo: mozok (teleshki, svinski, jagneshki), jajca, organi (dzhiger, bubrezi, slezina).
» 7. Kamenja vo bubreg. Onie shto konzumiraat mnogu zhivotinski proteini a malku technosti se so zgolemen rizik da dobijat kamenja. Povekje studii imaat pokazhano deka zgolemeno kolichestvo na vnesen kalcium, a namaluvanje na solta, pretstavuva preventiva od povtorno pojavuvanje na kamenja.
» 8. Oshtetuvanje na memorijata i sposobnosta za uchenje. Kaj postari lica chija ishrana e bogata so zasiteni masti, zgolemena ingestija na hrana bogata so bakar mozhe da predizvika brzo namaluvanje na nivnata sposobnost za razmisluvanje, uchenje i pomnenje.
» 9. Otekuvanja i sobiranje na voda. Ishrana bogata so sol, natrium ili shekjer, mozhe da predizvika vakov problem. Na teloto mu e potrebna konstantna koncentracija na sol vo negovite tkiva. Koga koncentracijata kje se zgolemi, teloto neutralizira preku zadrzhuvanje na technosti.
» 10. Migrena i glavobolki. Hranata predizvikuva glavobolki preku promena na mozochnata hemija ili menuvanje na tonusot na krvnite sadovi. Чesti predizvikuvachi: sirenje, pivo, crveno vino, chokolada, hrana bogata so nitriti.

Fakti za chovechkoto telo

» Fetusot dobiva otpechatoci na prstite ushte na tri meseci vo majchinata utroba.
» Na noktot na rakata ili nogata mu treba shest meseci za da izrasne od korenot do vrvot.
» Vo eden den chovek prosechno gubi od 40 do 100 vlakna.
» Chovekot pobrgu kje umre od nedostig na son otkolku od glad - bez son smrtta nastapuva vekje po 10 denovi, dodeka poradi glad, chovekot umira po nekolku nedeli.
» Spored edno germansko istrazhuvanje, rizikot od srcev udar e mnogu pogolem vo ponedelnik, otkolku vo bilo koj drug den od nedelata.
» Prosechniot chovechki skalp ima okolu 100 iljadi vlakna.
» Chovekot go koristi toaletot okolu shest pati dnevno.
» Bebinjata se ragjaat so 300 koski vo teloto, a vozrasniot chovek ima samo 206.
» Vlakna shto najbrgu rastat se onie na bradata. Dokolku mazhot ne bi se brichel, vo tekot na zhivotot bi mu porasnala brada podolga od devet metri.
» Lugjeto so svetol ten imaat povekje vlakna na teloto od onie so potemen ten.
» Crvite shto se hranat so chovechka krv, zhiveat vo povekje od 700 milioni lugje vo svetot.
» Do 60-tata godina od zhivotot pogolemiot broj od lugjeto gubat duri polovina od kletkite za vkus.
» Eden chovek vo tekot na prosechniot zhivot izgovara 123.205.750 zborovi, vodi ljubov 4.239 pati, i isplakuva 57 litri solzi.
» Sekoj 2,5 santimetri (kvadratni) od nashata kozha sodrzhi povekje od shest metri krvni sadovi.
» Chovekot ima 46 hromozomi, dodeka grashokot ima 14, a rakot duri 200.
» Chovekot na sekoi 27 denovi go menuva povrshinskiot sloj na kozhata i povtorno mu rastat novi kletki od kozhata, taka shto vo zhivotot, vo prosek, ja menuva kozhata duri 100 pati!
» Tenkite creva se dolgi okolu 6,7 metri.
» Vo 19-ti vek vo Egipet vo vozovite gorele mumii. Imeno, jaglen i drvo imalo mnogu malku, dodeka mumii vo izobilstvo.
» Za da se nasmeeme, potrebni ni se 17 muskuli, dodeka za murtenje duri 43.
» Smeenjeto go zajaknuva imunoloshkiot sistem i go namaluva stresot. Shestgodishno dete vo prosek se smee okolu 300 pati dnevno, dodeka vozrasnite lugje od 15 do 100 pati dnevno.
» Vo tekot na denot, zhenata izgovara okolu sedum iljadi zborovi, dodeka mazhite dve iljadi.
» So zabi se ragja edno bebe na sekoi dve iljadi.
» Kaj nekoi lugje nikogash ne se formira otpechatok na prstot, shto pretstavuva genetsko poremetuvanje.
» Pepelta na kremiraniot chovek vo prosek tezhi okolu chetiri kilogrami.
» Chovechkoto telo sodrzhi jaglen da se napravat 900 molivi, masnotija da se napravat sedum sapuni, fosfor da se napravat 2.200 kibritchinja i voda da se napolni rezervoar od skoro 38 litri.
» Chovechkoto telo ima preku 600 muskuli, shto pretstavuva skoro 40 procenti od negovata tezhina.
» Levoto belodrobno krilo e pomalo od desnoto, bidejkji e potrebno mesto za srceto.
» Mozokot na neandertalecot bil pogolem od mozokot na deneshniot chovek.
» Samo dva procenti od vkupnata tezhina na chovekot tezhi mozokot, no ovoj organ zema duri 20 procenti od kislorodot i kaloriite.
» Sekoja minuta vo teloto na chovekot izumiraat duri 300 milioni kletki.
» Zhenskoto srce chuka pobrgu od mashkoto.
» Okolu eden milion i dvesta iljadi komarci bi trebalo da go cicaat chovekot vo isto vreme za da ja ispijat celata negova krv.

Mazhite se posramezhlivi

Opsednatosta so teloto i tezhinata, kako i frustraciite poradi sovrshenite tela na modelite od naslovnite stranici, gi zafati i mazhite. Se pogolem e brojot na onie koi ne sakaat da se soblechat pred partnerkata, razmisluvaat za operacija i slichno.
Duri edna chetvrtina od ispitanite mazhi vo Velika Britanija se nezadovolni od svojot izgled i izbegnuvaat da se soblechat pred svojata partnerka.
Vo istrazhuvanjeto uchestvuvala tri iljadi mazhi, od koi duri 50% mislele deka se predebeli, dodeka edna chetvrtina smetaat deka teloto im e tolku grdo, shto odbivaat da se soblechat pred partnerkata.
Eden od 10 mazhi e podgotven poradi podobro torzo da napravi hirurshki zafat, a duri 72% od ispitanicite izjavile deka gi frustriraat "sovrshenite" tela shto gi gledaat vo spisanijata.
Mnogu mazhi, za da se zashtitat od komentari i frustracii poradi svojata tezhina, lazhat za svoite kilogrami. Eden od pet ispitanici vo ova istrazhuvanje priznal deka lazhe za svojata tezhina.

Cinkot gi shtiti postarite od vospalenie na belite drobovi

Redovnoto zemanje na dopolnitelno kolichestvo cink vo kapsuli, mozhe da gi zashtiti postarite lugje od vospalenie na belite drobovi, objavi germanskoto zdruzhenie na pnevmolozi.
Germanskite lekari im preporachuvaat na postarite lugje sekojdnevno ishranata da ja zbogatuvaat so dopolnitelni kolichestva cink.
Spored neodamna sprovedenite studii na amerikanskite nauchnici, kaj postarite lugje, koi zhiveat vo domovite za stari i kaj koi e otkrien nedostig na cink vo krvta, zabelezhano e pochesto zaboluvanje od vospalenie na belite drobovi, a zakrepnuvanjeto od bolesta trae podolgo otkolku kaj onie so normalno nivo na cink.
Dnevno preporachana doza na cink mozhe da go prepolovi rizikot od zaboluvanje od vospalenie na belite drobovi, se veli vo soopshtenieto na germanskoto zdruzhenie na pnevmolozi.
Generalno, rizikot od potencijalna smrt od vospalenie na belite drobovi vo domovite za stari lugje e za 39% ponizok kaj lugjeto koi vo krvta imaat normalno nivo na cink.
Ovoj mineral go zajaknuva imunoloshkiot sistem i shtiti od infekcii.

Kako do prviot baknezh

Obichno mazhite se onie koi se zadolzheni za ovoj del. I zatoa chesto pati i samite ne znaat shto da napravat. Eve nekolku nachini kako da dojdete do prviot baknezh so devojkata koja vi se dopagja.
"Investirajte" vo svoite ljubovni veshtini - vnimavajte i pomnete shto e ona na shto se palat zhenite.
Ako naidete na mal otpor od sakanata, nemojte da ochajuvate. Najverojatno na ovoj nachin saka da vi kazhe deka ne i se dopagja brzinata na sluchuvanjata, a ne vie.
Kontrolirajte ja strasta i pokraj toa shto ova ne mozhe sekogash da se planira. No imajte nekoi idei shto bi napravile vo razlichni situacii.
Pravete razlika megju pochetokot i krajot. Koga kje zapochnete so baknuvanje nemojte da bidete napadni, tuku nezhni. A potoa mozhe da pokazhete malku povekje strast.
Kazhete i deka mozhete, no ne sakate. Toa znachi nemojte da go iskoristite baknezhot za da dojdete do neshto povekje. Zastanete tuka, taa samata kje pobara.
Izludete ja so toa shto kje ja ostavite vo ischekuvanje.
Vnimavajte na govorot na teloto. Sekoja zhena se vodi spored signalite shto gi dobiva od vasheto telo.
Koristete ja romantikata kako zachin, a ne kako glavno jadenje. Povekjeto mazhi mislat deka ako izvedat zhena na romantichna vechera, taa momentalno kje se zaljubi vo niv. Romantichnite gestovi mora da bidat podrzhani so soodvetna komunikacija.

Po vezhbanje, krigla pivo podobra od voda

Grupa nauchnici utvrdile deka chasha pivo e mnogu podobra od voda za rehidratacija na teloto po vezhbanje.
Tie smetaat deka shekjerite, solite i meurchinjata vo pivoto pomagaat chovekot polesno i pobrzo da gi apsorbira technostite. Otkritijata doagjaat od Granada Univerzitetot vo Shpanija. So ovie vesti se namaluvaat grizhite na onie koi go prochitale izveshtajot vo koi alkoholot se povrzuva so povisok rizik za zaboluvanje od rak.
Profesorot koj go vodi istrazhuvanjeto, ovie zakluchoci gi donel po testiranje na 25 studenti vo period od nekolku meseci.
Ispitanicite na pochetok trchale na podvizhna lenta na temperatura od 40 stepeni se dodeka ne bile blisku do istoshtenost. Vo momentot koga doshle do krajot na silite, im bilo mereno nivoto na hidratacija i motornite dvizhenja. Na polovina od studentite im bilo dadeno da ispijat polovina pivo, a na ostanatite voda, a potoa na site im bilo dozvoleno da pijat voda kolku sakaat. Profesorot doshol do zakluchok deka efektot na rehidratacija bil podobar kaj onie koi po vezhbanjeto prvo se napile pivo. Toj veruva deka jaglerod dioksidot vo pivoto pomaga da se namali zhedta mnogu pobrgu, dodeka jaglehidratite od pivoto gi nadomestuvaat izgubenite kalorii.
Kako zakluchok na ova istrazhuvanje profesorot preporachuva umerena konsumacija na pivo - 500ml dnevno za mazhi i 250ml za zheni.
Istrazhuvachite smetaat deka krigla pivo vrshi podobra rehidratacija duri i od izotonichnite, sportski pijaloci.
Osven toa - teshko e da se ispijat shest izotonici edno po drugo!

KUJNA

Pecheni polneti kompiri

Potrebno:

4 golemi kompiri od po 200 gr., 25 gr. puter, 1-2 lazhici mleko, sol i crn piper; za ukrasuvanje malku sechkan magdonos;

Fil od sirenje i kromid:

25 gr. puter, dva straka mlad kromid i 50 gr. rendano tvrdo sirenje, sol i crn piper;

Fil od slanina i pechurki:

25 gr. puter, 4 parchinja chadena slanina, 50 gr. sechkani pechurki, 2 domata na parchinja i 2 izmateni jajca

Podgotovka:

Rernata se zagreva na 200 stepeni. Izbodete gi kompirite i stavete gi vo rerna za da omeknat. Potoa se sechat na polovina i im se vadi sredinata, koja se gmechi i se mesha so puterot i mlekoto, se posoluva i se stava crniot piper.
Za fil od sirenje i kromid: kromidot se proprzhuva na puter, potoa se mesha so sredinata od kompirot i se dodava polovinata od sirenjeto. So filot se polnat polovinkite od kompirite, se renda sirenjeto i se pechat.
Za fil od slanina i pechurki: na rastopeniot puter se przhi slaninata i pechurkite 5 minuti. Vo kompirite stavete ja zgmechenata sredina od kompirot, potoa stavete od przhenata slanina i pechurki, rezanka domat. Preostanatata sredina od kompirite stavete ja vo gotvarski shpric i ukrasete gi rabovite na kompirite. Ispolnete gi mestata so preostanatata meshavina od slanina i pechurki, a na krajot se prelivaat so izmatenite jajca. Se zapekuvaat vo topla rerna.

Solena torta od kompir

Potrebno:

1/2 kg. kompir, 100 gr. puter, 100 gr. shunka, sol i crn piper

Podgotovka:

Izlupete go kompirot i isechete go na tenki trkalca. So puter dobro namachkajte ja tavata, naredete gi trkalcata kompiri na dnoto od tavata, potoa preku prviot red naredete go vtoriot, no kompirot stavajte go vo sprotiven pravec. Koga dnoto ste go pokrile so kompiri, posolete, stavete parchenca puter i shunka nasechena na kocki. Potoa naredete drug red kompiri i taka prodolzhete dodeka ne go potroshite materijalot, no da zavrshite so parchenca puter.
Pokrijte ja tavata so aluminiumska folija, stavete ja vo rerna zagreana na 180 stepeni da se peche okolu 40 minuti.