Zhiveam so tajnata za mojot dvoen zhivot

Reshiv da ja raskazham mojata prikazna, makar i na hartija, zatoa shto vo sprotivno kje izludam od seto ova shto mi se sluchuva, a ne mozham i ne smeam da go spodelam so nikogo. Gledano otstrana, lugjeto mislat deka vodam zhivot na koj samo mozhe da mu se pozavidi, i navistina e taka, no cenata shto ja plakjam za toa e navistina golema.
Od malechka zhiveam so soznanieto deka sum posvoena, no toa nikogash osobeno ne mi prechelo. Moite roditeli otsekogash se grizhea za mene kako za svoe rodeno dete. Tatko mi beshe Makedonec, dojden ovde za da spechali neshto za zhivot, i taka se ozhenil so Italijanka, no ne mozhele da imaat deca, pa nekako uspeale da me dobijat mene. No, se chini deka mene ne mi bilo sudeno da zhiveam vo semejstvo, zatoa shto obajcata moi roditeli zaginaa tragichno vo soobrakjajna nesrekja koga imav 15 godini. Jas ushte ne nauchiv koi se moite koreni, ili komu vsushnost mu pripagjam, a vekje gi zagubiv svoite edinstveni roditeli.
Ottogash za mene se grizheshe drzhavata, a potoa bev prepushtena sama na sebe. Instinktot za prezhivuvanje i za snaogjanje vo ovoj bezgranichen svet go nosev vo sebe od ragjanjeto. Nauchiv sama da se izboruvam za se'. Reshiv da vlozham se' vo svoeto obrazovanie i da stanam "golem chovek", shto se veli - nikogash da ne zavisam od nekogo finansiski, ili na emocionalen plan. Uspeav da izgradam uspeshna kariera vo edna firma za finansisko smetkovodstvo, iako dlaboko vo sebe sakav da bidam umetnik, no mojata racionalna strana mi veleshe deka ne smeam da se zanesuvam so toa. Sepak, celo vreme dodeka rastev i sozrevav ne mozhev da ja otfrlam od sebe mislata za moite bioloshki roditeli.

* * *

Toa beshe neshto shto postojano me progonuvashe vo moite sonishta, dodeka sedev sama doma vo prazniot stan, ili koga ruchav vo nekoj prepoln restoran gledajkji gi drugite masi polni so zadovolni semejstva. Koga kje najdev malku slobodno vreme, go koristev talkajkji po razni domovi, centri za socijalna rabota i sekakvi institucii koi bi mozhele da mi pomognat da iskopam nekakva informacija za moeto poteklo.
I, vo edna takva potraga go zapoznav Stefan. Naletav na nego bukvalno izleguvajkji od edna kancelarija, vidno luta i nervozna.
- Poleka, kade brzate, zoshto edna dama kako vas bi bila tolku luta na svetot?
- Nemate pravo vednash da me ocenuvate.
- Pa dobro, ajde togash da ispieme po edno kafe za podobro da ve zapoznaam, pa togash kje vidime koj e vo pravo?
Bev luta, besna, nervozna i raseana, ama navistina nemav pravo da go isfrlam svojot vnatreshen nemir na toj chovek, koj navistina izgledashe interesno. Se soglasiv da ispieme po edno kafe vo najbliskata kafeterija, i onaka nishto ne me chekashe. Stefan, kako shto podocna mi se pretstavi, beshe umetnik, koj navrakjal vo centarot za socijalni sluchai vo vrska so nekoj proket, ili po igra na sudbinata, kako shto veleshe toj - da me zapoznae mene. Prvoto neshto shto me privleche kaj nego bea negovite race, dolgite elegantni prsti, se' ushte razmachkani so boi.
Dodeka sedevme taka molcheshkum vo kafuleto, sfativ od koga nemam razmisluvano za nekoj mazh. Mojot odnos so mazhite beshe posebna prikazna, mozhebi ushte poslozhena od onaa so potragata po bioloshkite roditeli. Bidejkji mnogu malku bev izlozhena na vistinska ljubov i grizha, kako da nemav pretstava za tie chuvstva. Za mene ljubovta e neshto shto mozhe da se zgrabi vo momentot, neshto shto barem na kratko kje gi izbrishe site grizhi, stravovi, ischekuvanja i kje te ponese vo svetot na senzualnite dozhivuvanja, a ne neshto shto trae, shto se neguva, shto se saka i shto se posakuva zasekogash. Takvi bea i site moi odnosi so mazhite, sekogash kratkotrajni, so precizno definirani pravila. Na pochetokot i na mazhite so koi bev im odgovarashe toj stil na slobodna vrska na koj praktichno gi prinuduvav zatoa shto vo princip poretko se naogjaa takvi zheni, no kako shto minuvaa godinite naletuvav na mazhi koi sakaa neshto poseriozno, koi razmisluvaa i za brak, za semejstvo, a toa beshe navistina premnogu za mene. Nemav nikakva pretstava kako bi go izvela toa. Zatoa, pak, so site mazhi so koi sum bila uspevav da odam dokraj vo setilnite nasladuvanja, da probam se' i da uzhivam bez vozdrshki. Moram da priznaam deka samo vo toj kratkotraen chin na spojuvanje se chuvstvuvav sigurno, zgrizheno i srekjno.
I eve, dodeka sedev pokraj Stefan, niz glavata mi minuvaa site ovie neshta, a neshto kako da mi kazhuvashe deka ovoj mazh kje bide poinakov. Dali deka beshe umetnik, ili ne znam shto beshe, no so Stefan navistina se' beshe poinaku. Mi godeshe toa shto beshe slobodoumen, opushten i otvoren za se'. Ushte istata vecher kafeto se pretvori vo vechera vo negovoto atelje, a potoa i vo nezaboravna vecher kaj mene doma. Jas nemav nishto protiv da ostaneme i vo ateljeto, srede mirisot na boite i raskoshnosta na neredot, ama toj insistirashe da odime na nekoe posredeno mesto.
Moram da priznaam deka prviot pat so Stefan beshe presuden. Nashite tela bea kako sozdadeni edno za drugo. Cela nokj se spojuvavme i se odlepuvavme, se sakavme kako nikogash dotogash da ne sme go pravele toa. Potoa se' si dojde nekako po red. Postojano bevme zaedno, megju nas postoeshe nekoja neobjasniva strast shto me doveduvashe do besoznanie, stanav nekako zavisna od nego. Ne mozhev da se prepoznaam sebesi.
Stefan me prifati bezrezervno so site moi stravovi, so fobiite od semejstvo i od brak, i nekako beshe prirodno shto na krajot reshivme ili toj da go prefrli ateljeto kaj mene, ili da najdeme nekoe novo zaednichko mesto za zhiveenje. Kupivme dvokatna kukja, i dolniot del kompletno go prisposobivme za Stefan i za negovata rabota. Imavme i poseben del od kukjata shto trebashe ponatamu da go pretvorime vo moj deloven prostor. Uzhivavme vo zaednichkiot zhivot, se' dodeka ne dojde vremeto da razmisluvame za deca. No, shokot dojde duri koga ginekologot mi soopshti deka nema da mozham da ragjam. Bev gnevna i istovremeno ramnodushna. Kako cel zhivot da sum se podgotvuvala da se soocham so toj fakt. A Stefan ostana sosema smiren.
- Dusho, znaesh deka ti otsekogash si mi bila dovolna. Ti i umetnosta ste mi se'.
- Ti ja imash tvojata umetnost, a jas?
- Pa ti me imash mene! Toa ne ti e dovolno?
Ostana na toa. Kako shto minuvashe vremeto pochnav da se naviknuvam na vistinata deka nikogash nema da imam dete, no toa nekako ja smeni mojata strasna priroda. Sega kje pomislite deka kje vi raskazhuvam kako mi splasnala seksualnata zhelba i sum go zagubila interesot za Stefan, kako nashiot odnos se razladil, no so mene se sluchi neshto sosem sprotivno.
Mojata senzualnost stana mnogu poosetliva, a zhelbata za vodenje ljubov vo sekoj sloboden mig celosno me obzede. Ne mozhev da se naviknam na dolgite otsustva na Stefan, koj praktichno samo dve nedeli vo mesecot beshe doma so mene. Stanuvav razdrazliva, osamena, zhelna za povekje. Eden period povtorno bev opsednata so toa da gi najdam moite bioloshki roditeli, da otkrijam zoshto sum predodredena na vakva sudbina. Dali toa shto ne mozham da imam deca ima nekakva vrska so moeto minato, so moeto detstvo, so moeto poteklo. Zanesena so tie misli, eden den pominav pokraj eden izlog vo koj mi se prichini deka vidov edna od slikite na Stefan. A od drugata strana me docheka Mark. Razmenivme nekolku rechenici i - zavrshivme kaj mene doma. Stefan beshe otsuten i trebashe da se vrati za dva- tri dena.
Duri otkako ja pominavme cela vecher zaedno, mu otkriv na Mark deka sum mazhena. Se chineshe deka toa ne mu prechi. Toj beshe sloboden i zakoraven ergen. Iako rechisi se doblizhuvashe do chetiriesettata, uzhivashe vo svojot samostoen zhivot. Vo karakterot i vo zhivotniot stil bevme mnogu slichni, a vo krevetot beshe sosem razlichen od Stefan, a sepak nekako sovrshen za moite potrebi. Mi reche deka ne mu prechi toa shto sum mazhena, no me prasha kako kje go prifati toa mojot mazh.
- Beskrajno sum vljubena vo nego, no ova megju nas nema nikakva vrska so nego.
Mark prodolzhi da doagja kaj mene. Koga go nemashe Stefan toj zhiveeshe vo nedopraveniot del od kukjata, doagjashe obichno navecher, koga vekje kje bev vratena od rabota, i vodevme ljubov, vecheravme, povtorno vodevme ljubov i zaspivavme kako zaklani. Ne mi ostanuvashe prostor da se pochuvstvuvam osamena i da se obzemam so mrachni misli. Zhiveev za taa neprekinata naslada.
Koga Stefan se vrakjashe od pat, spievme zaedno vo nashata spalna. Toj kako da ne gi zabelezhuvashe tragite od tugj miris na moeto telo, ili mu beshe seedno. Imavme nekoj navistina chuden odnos, se sakavme i se pochituvavme kako brat i sestra, i praktichno se' beshe harmonichno. A shtom kje otideshe na pat, Mark povtorno se vseluvashe vo nashiot dom... i se' taka do edna vecher koga, otkako vodevme ljubov, se vrtkavme niz kujnata podgotvuvajkji vechera, a Stefan se pojavi rechisi nenajaveno.
- Dusho, cel den se obiduvam da te dobijam, ama izgleda se' e protiv mene. Neshto se iskomplicira i se vrativme dva dena porano.
- Stefane, imam gostin, zamisli, ova e mojot brat. Mislam... polubrat. Cela nedela bev tolku totalno zbuneta i zanesena, shto ne stasav da ti kazham deka sepak go najdov. Najdov nekogo shto imal vrska so moite vistinski roditeli. Mark e sin na mojot tatko od negoviot vtor brak. Majka mi pochinala nabrzo po moeto ragjanje.
- Dusho, se raduvam za toa shto si srekjna.
- Go pokaniv Mark malku da posedi kaj nas. Toj shtotuku e doselen vo nashiov grad, mu treba vreme da se prisposobi.
Ne znam kako, ama se' techeshe normalno. Imavme prekrasna vechera, a se chineshe deka Stefan nekako instantno go zasaka Mark. Imaa mnogu zaednichki neshta, a i Mark mnogu ja pochituvashe rabotata na Stefan.
Se razbira, taa vecher spiev so mojot zakonski mazh. I, kolku i da zvuchi izopacheno, bev spokojna, zashto vo mojata blizina bea dvajcata mazhi shto go ispolnuvaa mojot zhivot.

* * *

Veruvale ili ne, na toj nachin zhiveam vekje tri godini. Site trojca nekako spontano se prifativme, i nikoj ne pravi nikakvi zabeleshki. Ne razmisluvam za toa dali Stefan e svesen za toa deka go delam so Mark, nitu dali ovoj se chuvstvuva zadusheno - fakt e deka site uzhivame vo zhivotot shto go spodeluvame. Ne znam do koga kje mozham da zhiveam vaka - mozhebi Mark prv kje preseche i kje reshi da se otseli. Mozhebi taka kje bide najbezbolno. No, dodeka trae, podgotvena sum da uzhivam vo toa shto go imam, zatoa shto sekoe zadovolstvo vo zhivotot e kratko i nikogash ne znaeme shto ne' cheka zad agolot.
Mozhebi ova e kazna, ili nagrada za site drugi neshta shto nikogash ne gi iskusiv, nitu kje imam mozhnost da gi iskusam vo zhivotot.