Potomcite na antichko-makedonskata carska dinastija (7)

Pishuva: Aleksandar Donski

* Zachuvani se podatoci za ermenski potomci na antichko-makedonskata carska dinastija!
* Nekoi od niv odigrale znachajna uloga vo ermenskata istorija.

Prodolzhuvame so sledenje na potomcite na antichko-makedonskata carska dinastija:
VAGHARSAK (Vagharsak). Vo nekoi izvori se srekjava i kako Valarsh. Toj bil (najverojatno) sin na bratot na Vologases Petti i bil potomok od trieset i sedmo koleno na Temen. Ovde pak kje dademe nekolku dopolnitelni objasnuvanja.
Imeno, Vologases Petti vladeel so Partija i za toa vreme go postavil svojot "vnuk" Vagharsak da vladee so Ermenija. Vo vrska so ova ermenskiot istorichar Kurkijan pishuva:
"Partijanecot Valarsh (Vologases Petti, z.m.) ja iskristi gragjanskata vojna shto besneeshe pomegju chetirite pretendenti za rimskiot prestol i se najde sebesi vo ista sostojba da gi sledi postapkite na svoite pretci. Toj zastana na stranata na lokalniot pretender Niger, koj se boreshe protiv Septimie Sever i so toa mu beshe ovozmozheno da go isprati svojot vnuk Valarsh (Vagharsak, z.m.) vo Ermenija vo 193 godina (Vahan Kurkijan: "History of Armenia", chapter XVII, p.105, Armenian General Benevolent Union of America; 1958).
I ovde gledame razlichno imenuvanje na ista lichnost. Se znae deka protiv rimskiot imperator Septimie Sever za vreme na gragjanskata vojna vo Rim vojuval Vologases Petti, pa ottamu tokmu toa e "Partijanecot Valarsh", shto go spomnuva Kurkijan, koj vo fusnota vo svojata kniga i samiot objasnuva deka iminjata Valarsh i Vologases se odnesuvaat za ista lichnost. Isto e i so vnukot na Vologases, koj kaj Kurkijan e naveden kako Valarsh, a vo drugi izvori kako Vagharsak. Vprochem, Kurkijan i za ovie dve iminja pishuva deka se odnesuvaat na ista lichnost.
Se postavuva prashanjeto kakvo znachenje ima zborot "vnuk" vo ovaa rechenica, t.e. vo faktot shto Vagharshak bil vnuk na Vologases Petti? Dali Vagharsak bil negov vnuk od sin? Ako se ima predvid deka Vagharsak vladeel so Ermenija od 193 do 217 godina, togash toj nikako ne mozhel da bide vnuk od sin na Vologases Petti. Bidejkji poimot "vnuk" se koristi i za sin od brat (ili sestra), togash jasno e deka Vagharsak bil sin (najverojatno) od brat na Vologases Petti. No, duri i da bil sin od sestra, jasno e deka vo sebe gi nosel istite krv i geni na pretcite na svojot striko (ili vujko) Vologases Petti, t. e. i samiot nosel vo sebe del od antichko-makedonskite krv i geni, a toa e najvazhno za nashevo istrazhuvanje.
Vprochem, i samiot Kurkijan go potencira arsakidskoto poteklo na Vagharshak, pa pishuva:
"Kako pripadnik na kralskata kukja na Arsakidite, na mladiot Valarsh (Vagharsak, z.m.) mu bilo priredeno srdechno dobredojde vo Ermenija" (Vahan Kurkijan: "History of Armenia", chapter XVII, p.105, Armenian General Benevolent Union of America; 1958).
KOSROV PRVI (Khosrov I). Kosrov Prvi bil sin na Vagharsak i bil potomok od trieset i osmo koleno na Temen. Vladeel so Ermenija od 238 godina, pa se' do okupacijata na ovaa drzhava od strana na Persija (vo shestata ili na pochetokot od sedmata decenija na 3 vek), koga Kosrov bil ubien. Potvrda deka Korsov Prvi bil sin na Vagharsak se srekjava vo ermenskata srednovekovna istorija, napishana od nepoznati avtori, kade vo vrska so ovoj vladetel chitame deka bil "sin na Vagharsh" i deka vladeel "chetirieset i osum godini". ("The Primary History of Armenina", vo prevod na Robert Bedrosijan na internet dostapna na: http://rbedrosian.com/phaint.htm).
TRDAT TRETI (Trdat III). Trdat Treti bil sin na Kosrov Prvi i bil potomok od trieset i devetto koleno na Temen. Toj kako mlad bil krishum iznesen od Ermenija, neposredno po ubistvoto na svojot tatko i bil prefrlen na teritorijata na Rimskata imperija vo Mala Azija. Tamu bil vospituvan i se steknal so golemi znaenja, a istovremeno i fizichki bil mnogu silen. (Vahan Kurkijan: "History of Armenia", chapter XVIII, p.115, Armenian General Benevolent Union of America; 1958). Vo 287 godina, od strana na rimskiot imperator Dioklecijan bil postaven za kral na Ermenija. Za vreme na negovoto vladeenje, vo 301 godina, hristijanstvoto bilo proglaseno oficijalna religija vo Ermenija, so shto ovaa zemja stanala prvata hristijanska drzhava vo svetot, a Trdat stanal prviot hristijanski kral. Najzasluzhen za prifakjanjeto na hristijanstvoto vo Ermenija bil sveti Gregor Iluminator, koj i samiot poteknuval od dinastijata na Arsakidite i chie potomstvo isto taka mozhe da se sledi. Trdat Treti bil ubien (prvo ranet, pa otruen) po nalog na Persijancite vo 330 godina, koi kontinuirano se trudele da ja zavladeat Ermenija.
KOSROV VTORI "KOTAK" (Khosrov II "Kotak"). Kosrov Vtori (narechen "Kotak", t.e. "Kusiot") bil sin na Trdat Treti i bil potomok od chetiriesetto koleno na Temen. Toj doshol na prestolot vo Ermenija vo 330 godina, a vladeel do 339 godina. Vo negovot vreme Ermenija
dozhiveala stabilnost i napredok (Vahan Kurkijan: "History of Armenia", chapter XIX, p.123, Armenian General Benevolent Union of America; 1958).
BAMBISH (Bambish). Bambish bila kjerka na Kosrov Vtori "Kotak" i bila potomok od chetirieset i prvo koleno na Temen. Za Bambish nema mnogu podatoci, osven shto e posredno spomnata vo istoriskite zapisi za nejziniot slaven sin Nerses Prvi Veliki. Taa e spomnata vo knigata "Istorija na Ermencite" od srednovekovniot ermenski istorichar Pavstos Buzandak kako majka na Nesres i sestra na kralot Tiran, koj doshol na prestolot na Ermenija po smrtta na svojot tatko Kosrov Vtori "Kotak" (Pawstos Buzandac, "History of Armenians", Book III, 19; http://rbedrosian.com/pb4.htm).
SVETI NERSES PRVI VELIKI (St. Nerses I the Great). Sveti Nerses Prvi Veliki bil sin na Bambish i bil potomok od chetirieset i vtoro koleno na Temen. Isto taka bil potomok i na sveti Gregor Iluminator. Nerses bil patrijarh na Ermenija od 353 do 373 godina. Ostanal poznat po toa shto gradel crkvi i dobrotvorni institucii. Aktivno se zalagal za otpor protiv Persija, no bil otruen po nalog na ermenskiot kral Pap, so kogo bil vo sudir. Podocna e kanoniziran za svetitel.