MOSKVA PROTIV AMERIKANSKITE PROEKTILI

Shtitot na SAD vo Evropa e nasochen protiv Rusija?

"Elementite od protivraketnata odbrana shto SAD planiraat da gi postavat vo Evropa so sigurnost se nasocheni protiv Rusija", izjavi nachalnikot na Generalshtabot na ruskite vooruzheni sili, general Jurij Baluevski, vo intervju za moskovskata televizija Russia Today. Baluevski tvrdi deka Amerikancite se' ushte imaat zhelba da se obidat da postignat odredeni celi so oruzhje. "Tie shto na pretsedatelot na SAD mu predlagaat sozdavanje globalna protivraketna odbrana, baraat garancii deka kje mozhat da go upotrebat svoeto oruzhje nekazneto, bez rizik deka kje bidat obvineti", smeta Baluevski. "Protivraketnata odbrana na SAD sigurno ne e nasochena kon Iran", potencira Baluevski.
Ruskiot general tvrdi deka Iran nema mozhnost pred 2020 godina da dobie megjukontinentalni raketi shto bi bile sposobni da gagjaat celi na teritorijata na SAD. "Kon krajot na 90-tite godini na minatiot vek i na pochetokot na ovoj se tvrdeshe deka takva zakana doagja od Severna Koreja. Za toa denes se zboruva pomalku, zashto Severna Koreja ja ubedija da sorabotuva i da napravi otstapki vo nuklearnata oblast i poradi toa shto za Amerikancite nemashe nikakva zakana. I ete, sega odnovo se obiduvaat da ne' zaplashat so izmislena zakana od Iran", izjavi Baluevski. Generalot tvrdi i deka segashnata tenzija vo Gruzija do izvesen stepen ja isprovocirale zemjite-chlenki na NATO, koi bi imale polza od vloshuvanjeto na situacijata na juzhnata granica na Rusija.

EKOLOSHKA KATASTROFA

Crno More pocrne od izleana nafta

Ruskite krajbrezhni sili gi evakuiraa mornarite od nasukanite brodovi vo tesnecot Kerch i pochnaa da gi chistat ogromnite damki od nafta i od hemikalii shto se izleaja na mestoto na koe se spojuvaat Azovsko i Crno More.
Kaj pristanishteto Kavkaz bea najdeni mrtvi trojca mornari od potonatiot brod Nahichevan shto bil natovaren so sulfur. Ischeznati se ushte pet mornari od toj brod. Veterot shto duvashe so brzina pogolema od sto kilometri na chas predizvika branovi shto bea visoki rechisi shest metri, poradi shto za vreme na minatiot vikend vo tesnecot potonaa chetiri brodovi, shest udrija vo podvodni karpi, a od dva tankera se izlea naftata shto ja prevezuvaa.
Potoa moreto se smiri, no branovite isfrlija na bregot povekje od iljada ptici chii perduvi bea zalepeni vo izleanata nafta. Pticite na koi se nalepile so nafta se osudeni na smrt, zashto povekje nema da mozhat da letaat.

BANGLADESH

Ciklon ubi najmalku 2.200 lugje

Silen ciklon ubi povekje od 2.200 lugje vo Bangladesh, a iljadnici lugje se povredeni ili ischeznati, poradi shto pochna megjunarodna humanitarna akcija za da i' se pomogne na preodnata vlada koja so poddrshka na armijata se obiduva da se spravi so elementarnata nepogoda. Ciklonot Sidr od chetvrta kategorija preku nokj udri so brzina od 250 km/ch i predizvika branovi visoki 5 metri koi gi unishtija krajbrezhnite gradovi i nateraa 3,2 miliona lugje da se evakuiraat. "Brojot na mrtvite brzo raste, kako shto dobivame informacii od pogodenite oblasti", soopshtija od Ministerstvoto za hrana i nesrekji. Branovite gi potopija Patuakali, Barguna i Dzhalakati i gi prekinaa komunikaciite so tie gradovi. Kancelarijata za koordinacija na humanitarni prashanja pri OON vo Zheneva soopshti deka iljada ribari se ischeznati. "Se ochekuvaat golemi shteti, no sobiranjeto informacii za zhrtvite i za shtetite e ushte vo pochetnite fazi", soopshti portparolkata na OCHA.

GRUZIJA

Saakashvili ja ukina vonrednata sostojba

Gruziskite vlasti ja ukinaa vonrednata sostojba po sugestija od Vashington. Po razgovorite na amerikanskiot zamenik drzhaven sekretar Metju Brajz so vlastite vo Tbilisi, donesena e odluka edna nedela pred krajniot rok vonrednata sostojba da se ukine. Pretsedatelot Mihail Saakashvili ne go odrzha zborot deka Gruzija nema da prifati nichii sugestii odnadvor za ukinuvanje na vonrednata sostojba, tuku samostojno kje donesuva odluki.
Saakashvili i negovite najbliski sorabotnici se mnogu nezadovolni od izjavata na Brajz spored koja vo Vashington ne veruvaat deka zad neodamneshnite nemiri vo Tblisi stoi Rusija. Prozapadno orientiraniot Saakashvili, koj se zalaga za chlenstvo na Gruzija vo NATO i vo EU, se soochuva so najloshata politichka kriza po mirnata revolucija shto mu pomogna da dojde na vlast vo 2003 godina. Soochuvajkji se so serija zabeleshki od SAD za toa deka gi zadushuva demokratskite slobodi, Saakashvili minatata nedela zakazha predvremeni parlamentarni izbori za 5 januari. Toj ja obvini Rusija za pottiknuvanje na nemirite vo negovata drzhava, vo koja zhiveat pet milioni lugje, a dva proruski orientirani regiona proglasija nezavisnost.

SAD

Nad 4.600 amerikanski vojnici dezertirale za edna godina

Amerikanskite vlasti soopshtija deka vkupno 4.698 vojnici dezertirale od amerikanskata vojska vo tekot na minatata godina, dodeka brojot na izbeganite vojnici e za 40 otsto povisoka vo odnos na izminatiot period i pretstavuva eden otsto od vkupniot broj na amerikanski vojnici koi se vo aktivna sluzhba. Izbeganite vojnici dezertiraat od opasnite podrachja na Bliskiot istok.

EVROPSKI PARLAMENT

Frakcijata na krajnata desnica se raspadna

Pretsedatelstvoto na Evropskiot parlament soopshti deka e raspushtena frakcijata na ekstremnata desnica, chij osnovach e francuskiot nacionalist Zhan-Mari Lepen. Neposredna prichina za toa e zaminuvanjeto na dvajcata romanski evropratenici od frakcijata, so shto taa povekje ne go ispolnuva uslovot da ima najmalku 20 pratenici. Evropratenicite so ovacii go pozdravija raspadot na taa frakcija, dodeka porazeniot Lepen vulgarno im odgovori pokazhuvajkji im go sredniot prst na rakata. Vo frakcijata Identichnost, tradicija, suverenitet, pokraj romanskite i francuski pratenici, chlenuvaa i flamanski ultranacionalisti, italijanski pratenici - sledbenici na dvizhenjeto na Musolini, pretstavnik na avstriskata partija na Jerg Hajder i po eden nezavisen bugarski i britanski pratenik.

BELGIJA SE RASPAGJA?

Polovina od Francuzite sakaat del

Okolu 53 procenti od Francuzite se za spojuvanje na zemjata so frankofonskite Valonci ako dojde do podelba na Belgija, pokazhuvaat rezultatite od ispituvanje na javnoto mislenje shto e objaveno na veb-sajtot EU opserver. Vo oblastite vo severna Francija vo blizinata na Valonija duri 66 procenti od gragjanite se izjasnile za spojuvanje so frankofonskiot del od Belgija. Vo slichna anketa shto beshe sprovedena vo avgust godinava vo Holandija dve tretini od ispitanicite se izjasnile za spojuvanje na zemjata so flamanskiot del od Belgija. Vo Belgija trae edna od najdolgite politichki krizi vo istorijata na zemjata po neuspeshnite obidi za formiranje vlada po izborite.

SKANDAL "ZASOLNISHTETO NA ZOE" VO CHAD

Francuskite humanitarci nema da se branat od sloboda

Sudot vo Chad odbil da gi oslobodi sheste Francuzi od humanitarnata organizacija Zasolnishteto na Zoe koi bea obvineti za kidnapiranje na 103 deca. Sudot vo glavniot grad Ndzhamena reshil obvinetite da ostanat vo pritvor do pochetokot na sudenjeto. Istovremeno, pred francuskata ambasada i pred francuskoto uchilishte vo Ndzhamena golem broj gragjani odrzhale demonstracii protiv izjavite i odnosot na Francija kon sluchajot. Demonstrantite izvikuvale paroli protiv Francija i frlale so kamenja vrz avtomobilite na francuskite drzhavjani. Francuskata ambasada vo Ndzhamena ispratila predupreduvanje do francuskite drzhavjani vo zemjata da bidat vnimatelni i da ne go napushtaat centarot na gradot.
Francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi prethodno go poseti Chad i vrati so sebe nekolkumina od obvinetite vo sluchajot, pri shto istakna deka ima namera da gi vrati vo zemjata i drugite francuski gragjani shto se obvineti za sluchajot so kidnapiranjeto na 103 deca od Chad.

CHILE

Zemjotres usmrti dve lica, stotina se povredeni

Silen zemjotres vo sredata go pogodi bogatiot so minerali severen del na Chile, pri shto zaginaa najmalku dve lica a povekje od 100 bea povredeni, i beshe prichina za zapiranje na proizvodstvoto vo nekoi od najgolemite rudnici za bakar vo svetot. Zemjotresot so jachina od 7,7 stepeni predizvika golemi oblaci od prav, i nishashe zgradi vo gradovite dolzh krajbrezhjeto na Pacifikot. "Doznavme deka vo tunelot Galegilos ima okolu 50 zatrupani rabotnici", izjavi mornarichkiot kapetan Ignacio Rohas. Najgolema shteta e prijavena vo Tokopila, 120 kilometri severno od krajbrezhniot rudarski grad Antofagusta, a gradonachalnikot na Tokopila Luis Mojano izjavi deka se unishteni najmalku 1.200 kukji, so shto okolu 4.000 zhiteli ostanale bez pokriv nad glavata.

INDIJA

Se ozhenil so kuchka

Trieset i trigodishniot Indiec P. Selvakumar se ozhenil so kuchka za da go iskupi grevot zashto ubil dve kuchinja pred povekje od edna decenija! Toj se venchal so kuchkata Selbi na ceremonijata shto se odrzhala vo eden hram vo istochnata oblast Sivaganga.
Svedocite rekle deka eden selski astrolog mu rekol na Selvakumar deka so venchavkata so kuchkata kje go podobri svoeto zdravje shto mu se vloshilo otkako pred 15 godini ubil dve kuchinja dodeka se parele i im gi obesil telata na drvo. "Potoa mi se paraliziraa nozete i dlankite i go zagubiv sluhot na ednoto uvo. Duri neodamna, po lekuvanjeto, pochnav da se dvizham, no so paterica", izjavil toj za vesnikot Hindustan tajms.
Otkako astrologot mu go predlozhil lekot, Selvakumar gi nateral rodninite da mu najdat kuchka-skitnik, koja ja izbanjale i ja zavitkale vo sari. Vo hramot toj vrzal svet konec okolu vratot na kuchkata i go oficijaliziral brakot. Mladozhenecot i rodninite imale gozba, a na kuchkata i' dale lepche.
Brakovite megju lugje i zhivotni ne se nevoobichaeni vo Indija i najchesto se pravat vo selata za zashtita od zli magii i loshi predznaci. Vo poslednite nekolku meseci imalo venchavki na deca so kuchinja i so zmii vo drzhavata Oresa. Selskite stareshini velat deka tie brakovi ne vlijaat na zhivotite na decata i tie mozhat podocna vo zhivotot pak da se venchaat - bez razvod od zhivotnite.

Abu Dabi dobi zhena-taksist

Soba Jakub ja primi "pochesnata titula" i so toa stana prvata zhena vo Abu Dabi i vtorata shto uspea da stane taksist vo nekoj od sedumte emirati, vo koi vozenjeto taksi e mashka profesija. Prvata taksistka e Ajda Sultan, koja vo dekemvri 2006 godina dobi dozvola da vozi taksi vo Obedinetite Arapski Emirati. Saudiska Arabija e edinstvenata zemja vo koja so zakon na zhenite im e zabraneto da vozat avtomobili.

Naskoro muslimanski - avtomobil

Maleziskiot proizvoditel na avtomobili Proton najavi deka naskoro pochnuva proizvodstvo na muslimanski avtomobil koj, megju drugoto, kje ima i kompas shto sekogash kje pokazhuva vo koj pravec se naogja Meka. Avtomobilot kje ima i pregrada za Koranot i za shamijata hidzhab. Idejata za negovata konstrukcija ja pretstavil Iran, a Proton planira da go proizveduva zaedno so fabrikite vo Iran i vo Turcija.

Bel tartuf e prodaden za 143.000 evra

Bel tartuf so tezhina od 750 grama e prodaden za 143.000 evra na aukcija vo gradot Albi vo Toskana, na 77. Megjunaroden festival na beli tartufi. Po naddavanjeto megju germanskite, italijanskite i amerikanskite ugostiteli, golemata ceneta pechurka ja kupil eden kupuvach od Hongkong. Aukcijata vo Alba, koja uzhiva golema reputacija vo svetot na poznavachite na ugostitelstvoto, donela vkupna zarabotka od 364.600 evra.