VO SABOTA FEDERALNI IZBORI

Laburistite favoriti

Sproti federalnite izbori vo sabota, site anketi prognoziraat pobeda na Laburistichkata partija, so koja kje se prekine 11 godini i devet meseci dolgoto vladeenje na liberalno-nacionalnata koalicija na chelo so Dzhon Hauard.
Za da se vratat na vlast laburistite treba da osvojat 16 pratenichki mesta vo 150-chleniot Dolniot dom povekje odoshto imaat sega, a poslednite ispituvanja na izbirachkoto raspolozhenie predviduvaat deka taa brojka kje iznesuva najmalku 18.
Kako ilustracija na taa klima vo nekoi anketi se predviduva deka federalniot premier Dzhon Hauard i ministerot za ekologija Malkolm Turnbul bi mozhele da bidat porazeni vo nivnite izbirachki edinici vo Sidnej.
Spored anketite, po raspredelbata na preferencijalnite glasovi, laburistite vo sabota bi mozhele da osvojat 54 otsto glasovi, a koalicijata 46 procenti, pri shto mnozinstvoto anketirani izjavile deka povekje go sakaat Kevin Rad za premier odoshto Hauard.

Kako se glasa

Glasachkite mesta vo sabota se otvoraat vo 8 nautro i se zatvoraat tochno vo 6 chasot navecher.
Glasanjeto e zadolzhitelno za site avstraliski drzhavjani zapishani vo glasachkite spisoci, na vozrast od 18 godini i postari.
Za razlika od izborite vo sojuznite drzhavi, na koi licata postari od 70 godini ne se dolzhni da glasaat, na federalnite izbori taa starosna granica ne vazhi.
Licata shto nema da glasaat mozhe da bidat kazneti, ako nemaat opravdana prichina za toa.
Kako opravdani prichini za neglasanje mozhe da se prifati:
- ako ste vo bolnica ili starski dom vo koi nema da dojdat podvizhni izborni ekipi,
- ako glasachkoto mesto e oddalecheno povekje od osum kilometri od adresata na koja ste prijavile deka zhiveete,
- ako ste pred poroduvanje,
- ako imate nekoja seriozna bolest ili se grizhite za nekoj koj e bolen,
- ako vashite religiozni ubeduvanja ve sprechuvaat da dojdete na glasachkoto mesto na denot na izborite,
- ako rabotite ili patuvate na denot na izborite.
Vo tie sluchai mozhe da glasate pred denot na izborite vo nekoj centar za predvremeno glasanje ili da glasate po poshta.
Centrite za predvremeno glasanje kje bidat otvoreni na dostapni mesta kako shto se trgovski centri i aerodromi, a nekoi od niv kje bidat otvoreni i nadvor od voobichaenoto rabotno vreme.
Mozhe da glasate i po poshta. Za toa treba da podnesete baranje popolnuvajkji obrazec shto mozhe da se najde vo sekoja poshta.
Baranjeto za poshtensko glasanje mora da go podnesete pred chetvrtok, 22 noemvri. Koga doma kje gi dobiete glasachkite livchinja, treba da gi popolnite, zatvorite vo prilozhenata koverta na koja ne treba da lepite marka i da gi pratite nazad. Popolnetite livchinja za poshtensko glasanje mora da nosat poshtenski pechat pred 6 chasot navecher na denot na izborite.
Ako na denot na izborite se naogjate vo drzhavata ili teritorijata vo koja zhiveete, no daleku od vashata izborna edinica, mozhe da glasate na sekoe glasachko mesto.
Ako na denot na izborite ne ste vo svojata drzhava ili teritorija, mozhe da glasate vo bilo koja podrachna kancelarija na Avstraliskata izborna komisija ili vo nekoj glasachki centar za lica od drugi avstraliski drzhavi i teritorii. Ne mozhete da glasate na bilo koe glasachko mesto; toa mora da go storite vo specijalen glasachki centar za lica od drugi avstraliski sojuzni drzhavi i teritorii.
Na glasachkite mesta kje mozhete da dobiete pomosh ako vi e potrebna. Sluzhbenicite za glasanje kje imaat informacii napishani na makedonski jazik so objasnuvanja kako da glasate, a od niv mozhe da pobarate i pomosh kako da gi popolnite glasachkite livchinja.
Ako vi e potrebna pomosh za popolnuvanje na glasachkite livchinja, mozhe so vas da dojde i nekoj rodnina ili prijatel, no za toa pred glasanjeto mora da gi izvestite sluzhbenicite na izbornoto mesto.
Za da mozhete da glasate, so sebe mora da nosite nekoj lichen dokument kako shto se vozachka dozvola, Mediker karta, studentska karta itn.
Za site informacii na makedonski jazik vo vrska so glasanjeto, javete se na besplatniot broj 1300 720 139.

Sredba na Kostelo so makedonska delegacija

Gi pozdravuvam naporite na Republika Makedonija za privlekuvanje stranski investicii. Na toj nachin vashata zemja kje se afirmira vo ekonomskiot svet kako atraktivna biznis i investiciska destinacija kade shto povekje avstraliski kompanii bi vlozhile vo makedonskoto stopanstvo, istaknal federalniot blagajnik Piter Kostelo na sredbata vo Pert so makedonska delegacija predvodena od pochesniot makedonski konzul Zoran Kjoseski.
Kostelo izrazil nadezh za intenziviranje na kontaktite so makedonskiot minister zadolzhen za stranski investicii.
Ministerot Kostelo bil zapoznaen deka pretstavnici na pogolem broj avstraliski kompanii godinava ja posetile i investirale vo Makedonija kako i so aktivnostite na Makedonskata zaednica vo Avstralija za zachuvuvanje na svojot kulturen i jazichen identitet vo ramkite na multikulturna Avstralija. (MIA)

KRIZA VO VRVOT NA VIKTORISKATA POLICIJA

Frontalen sudir Nikson-Malet

Sheficata na viktoriskata policija Kristin Nikson minatiot vtornik go suspendira od policiska sluzhba i mu zabrani vlez vo objektite na policijata vo drzhavata na sekretarot na viktoriskiot policiski sindikat Pol Malet.
Prethodno, vo tekot na javnoto ispituvanje pred Biroto za policiski integritet, Malet priznal deka na pretsedatelot na sindikatot Brajan Riks mu prenel deka se prislushkuva telefonot na detektivot Piter Lajlo vo vrska so istragata za edno ubistvo.
Predminatata nedela ostavki podnesoa pomoshnikot nachalnik na viktoriskata policija Noel Ashbi i direktorot na policiskiot oddel za odnosi za javnosta Stiven Linel.
Tie bea prisileni na toj chekor otkako vo raspitot pred
Biroto bilo utvrdeno deka strogo doverlivata informacija za prislushkuvanjeto Linel mu ja prenel na Ashbi, a ovoj na Malet.
Malet tvrdi deka mu kazhal na Lajlo deka telefonot mu se prislushkuva, veruvajkji deka e toa vo vrska so eden drug sluchaj, a ne so ubistvoto. Toj izjavi deka nema da se povleche od dolzhnosta sekretar na policiskiot sindikat i deka za toa ja ima poddrshkata na rakovodstvoto na sindikatot.

Tri dozhivotni kazni za tatkoto

Vrhovniot sud vo Melburn mu izreche tri dozhivotni kazni, bez pravo na predvremeno pushtanje na sloboda, na 38-godishniot Robert Farkerson, obvinet za ubistvo na svoite tri sina na vozrast od 10, sedum i dve godini.
Minatiot mesec porotata gi prifati navodite na obvinenieto deka Farkerson namerno ja svrtel kolata vo koja gi vozel decata, vo edno ezerce pokraj patot blizu Dzhilong, na Denot na tatkovcite vo 2005. Toj isplival, a decata se udavile bez tatkoto da se obide da gi spasi.
Spored obvinenieto i izjavata na eden svedok, Farkerson gi ubil decata za da i se odmazdi na bivshata sopruga koja go ostavila i zapochnala vrska so druga mazh.
Vo tekot na celoto sudenje Farkerson tvrdeshe deka e nevin, a negovite advokati najavija zhalba.

Namesto kidnapiranje ubistvo

Vrhovniot sud vo Sidnej go osudi 34-godishniot Dzhejson Klajv Makol na 29 godini zatvor za ubistvoto na 44-godishniot prodavach na koli Bob Ljubik.
Toj e proglasen za vinoven deka pred dve godini go turnal Ljubikj od karpite The Gap vo Votson Bej.
Za vreme na sudenjeto, souchesnikot na Makol rekol deka tie go namamile Ljubikj na karpite so namera da go kidnapiraat i mu iznudat pari, no pritoa Makol se razbesnel i ja turnal zhrtvata vo bezdnata.
Sudijata odredil deka Makol mora da izdrzhi 22 godini vo zatvor pred da ima pravo na pomiluvanje.

Dozhivotna za ubiec na zhena

Tomas Kit Halidej e osuden na dozhivoten zatvor otkako e proglasen za vinoven za ubistvoto na negovata de fakto sopruga i frlanjeto na nejzinoto telo vo rekata Mari kaj Mildura vo Viktorija.
Teloto na 33-godishnata Sheli Dzhoj Stivenson nikogash ne e najdeno. Policijata tvrdeshe deka otkako Halidej ja ubil vo mart lani, go stavil trupot vo bojler za voda, go dopolnil so chakal i go frlil vo rekata.
Sudijata ocenil deka Halidej ne pokazhal znaci na kaenje i go osudi na dozhivoten zatvor, pod uslov da mora da izdrzhi 30 godini zad reshetki pred da ima pravo na pomiluvanje.

Ukral kola zaedno so dete

Policijata mu se zablagodari na eden nepoznat kradec koj se javil na telefonot 000 i kazhal kade e kolata shto ja ukral, otkako otkril deka vo nea spie chetirigodishniot sin na sopstvenikot na avtomobilot.
Kolata bila ukradena koga nejziniot sopstvenik zastanal da kupi vesnik na edna benzinska pumpa vo naselbata Bervik vo Melburn. Tatkoto go ostavil motorot da raboti, a kradecot toa go iskoristil.
Koga eden kilometar potamu kradecot go zabelezhal deteto shto spielo na zadnoto sedishte, zastanal i go pozajmil mobilniot telefon od eden minuvach za da i se javi na policijata so tochniot opis kade ja ostava kolata.
Kradeot ushte ne e faten, no policijata izjavi deka toj sovesno postapil!

Dvajca zaginati vo sudir so voz

Mazh i zhena zaginale na neobezbeden zheleznichki premin vo Virdzhinija, severno od Adelajd, koga vo nivnoto kombi udril tovaren voz so brzina od 100 kilometri na chas.
Policijata veli deka preminot e na sosema pregledno mesto. Od 2001 do denes toa bil chetvrta nesrekja na toj premin preku pruga.

Konj ubil zhena

Edna 44-godishna zhena zagina koga konj ja udri vo gradite vo mestoto Paraparap, stotina kilometri juzhno od Melburn.
Zhenata javala so grupa prijateli i koga grupata sjavala i gi redela konjite da pijat voda, eden konj frlil chifte udirajkji ja zhenata shto stoela zad nego.
Taa pochinala na mestoto od teshki povredi na gradniot kosh.

Lazhna uzbuna

Eden 24-godishen mladich koj ischezna otkako vo sabotata vecher skokna od pristanishteto na Filip Ajlend, juzhno od Melburn, e pronajden slednoto utro vo bolnica so lesna povreda.
Potragata po nego po more i od vozduh zapochna vo nedela utro, no beshe prekinata otkako e otkrieno oti e toj zhiv i zdrav.