ZA SEKSOT PODOLGO DA TRAE

Vinoto sozdava ljubovno raspolozhenie, pivoto go rasipuva

Preteruvanjeto so pienjeto e recept za katastrofa vo krevetot, no seksolozite vo nekoi sluchai preporachuvaat po chashka alkohol za da se opushtat pred seksot. Alkoholot mozhe da go zasili poloviot nagon i da ja sprechi predvremenata ejakulacija i so toa da go prodolzhi vremeto na vodenje ljubov. No, ne e seedno shto piete, bidejkji razlichnite pijalaci imaat razlichno dejstvo. Najvazhna e sepak umerenosta.
» Vino. Ushte od antichki vreminja se povrzuvalo so neskrotlivata strast, a novite istrazhuvanja go potvrduvaat negovoto blagotvorno dejstvo na cirkulacijata. Mozhe da ispiete 300 ml belo ili 200 ml crno vino, no ne ako stradate od naduenost. Duri i zdravite lugje mozhe da imaat problemi po loshoto vino.
» Pivo. Toa ne e idealen izbor bidejkji sodrzhi fitoestrogeni, koi nepredvidlivo vlijaat na hormonite, pa taka i na poloviot nagon. Pa taka, po povekje ispieno pivo nema da sakate da potrchate vo krevet, tuku vo toalet.
» Penlivi vina. Tie sodrzhat jagleroden dioksid koj go zabrzuva procesot na apsorbcija na alkoholot vo krvta. Zatoa brgu kje se opiete, a efektite kje traat kratko. Se preporachuva konzumiranje na najmnogu 300 ml.
» Brendi. Zhestok pijalok destiliran od vino, mozhe povolno da vlijae na cirkulacijata i da ja namali napnatosta. No samo ako konzumirate ne povekje od 50 ml.
» Votka. Taa ne e romantichen pijalak, no sodrzhi malku ili voopshto shtetni dodatoci. Sepak, vnimavajte bidejkji opiva brzo. Ne pijte povekje od 50 ml.
» Gazirani alkoholni pijalaci. Tie sodrzhat dodatoci koi mozhe da predizvikaat emocionalni prechki i tegobi. Pred seks vo nikoj sluchaj ne pijte povekje od polovina litar.

ZA PROFESIONALCI, INDIVIDUALCI I ONIE SO SAMODOVERBA

Shto cenat zhenite kaj eden mazh

Sigurno sekoj mazh barem ednash vo zhivotot se zaprashal shto zhenite baraat kaj eden mazh. Megju sebe mazhite ne mozhat mnogu da si pomognat bidejkji gledishtata i razmisluvanjeto e sosema razlichno od ona na zhenite. Zatoa eve mala pomosh. Ova se pette osobini koi sekoja zhena bi sakala da gi ima nejziniot mazh.
» Da gotvi. Ova e premija za sekoja zhena. Pred se zatoa shto nema da mora samata i sekogash da gotvi, a kako vtora pozitivna rabota e toa shto vakviot mashki gest i kazhuva deka nejziniot mazh tolku ja saka shto e podgotven da vlozhi trud i da napravi neshto vo koe dvajcata kje uzhivaat. I sekako so ova mazhot dokazhuva deka ne robuva na predrasudite deka zhenata e onaa shto mora da gi raboti site domashni raboti.
» Da pokazhe emocii. Mazhite obichno se ladni i ne pokazhuvaat mnogu emocii. Zatoa koga nekoj mazh navistina kje se vozbudi okolu neshto vo negoviot zhivot, zhenata e presrekjna. Ova e znak na doverba i intimnost. Zatoa sekoj mazh bi trebalo da pokazhe deka ima chuvstva i deka ne go krie toa. Javete i se na zhenata porano od dogovorenoto, prashajte ja shto i se sluchuva na rabota, i pokazhete deka ste srekjni shto ste pokraj nea.
» Da bide dosetliv. Ne stanuva zbor samo za podarok ili buket cvekje. Ova e neshto shto sekoj mazh treba da go praktikuva sekojdnevno. Treba da se seti deka zhenata imala stresen den, da ja prasha kako pominala, da donese doma neshto shto taa obozhava da jade bez nikakva prichina, da i se javi pred vazhen sostanok i da i posaka srekja. Ova se gestovi koi pokazhuvaa deka mazhot iskreno se grizhi za svojata draga.
» Da bide edinstven. Mazh koj saka da se pokazhe iskreno, onakov kakov shto e pred svojata zhena, pokazhuva deka e iskren i edinstven. Mazh siguren vo sebe e ona shto sekoja zhena saka. Ne treba da se vozdrzhuva pred svojata zhena, treba da bide priroden, pa i da napravi glupost da znae kako da se nosi so toa. Ova pokazhuva deka mazhot ima doverba vo zhenata i nivnata vrska. Toa shto ne mu e sram da pokazhe slabost pa duri i solzi pred nea znachi deka ja chuvstvuva bliska.
» Da go ceni semejstvoto. Chovek koj go ceni semejstvoto, gi pochituva roditelite e najdobroto neshto za sekoja zhena. Zhenite vnimavaat na ova bidejkji na toj nachin proveruvaat kako utre niv kje gi tretira mazhot. So ova mazhot pokazhuva deka go ceni semejstvoto, znae kako da saka i da bide sakan, a ushte podobro e ako mazhot saka deca. Sekoja zhena mechtae eden den da ima svoi deca i zatoa i e vazhno kako mazhot razmisluva za toa.

PSIHOLOGIJA

Fobiite gi kontroliraat nashite zhivoti

Polovina od vozrasnite lugje vo svetot imaat po nekoja fobija, a eden od desemina chuvstvuva tolkav strav shto mora da pobara lekarska pomosh, otkriva edno istrazhuvanje. Megju 500 razlichni vidovi fobii se pojavile i nekoi nesekojdnevni, pa nekoi lugje se plashat od mirisot od banana, pogledot na riba, ligavosta na polzhavite, pa duri i od edno zrno grashok.
Brojni istrazhuvanja utvrdile deka obichni i neobichni fobii go kontroliraat zhivotot na sekoja chetvrta lichnost vo svetot i toa bez realna prichina na nekoja situacija, pojava ili sushtestvo. Stravovite od avion, mrak, seks, pajak ili zmii spagjaat pomegju voobichaenite fobii. No, pokraj obichnite postojat po malku chudni stravovi, pa taka nekoi lugje se plashat od cvekje ili pari. Licata koi stradaat od antofobija tolku se plashat od cvekje shto pochnuvaat da se zadushuvaat i pri samiot pogled na nego. Najretka fobija e stravot od pari. Nestvarno, no nekoi lugje navistina se plashat od pari.
Nauchnicite naglasuvaat deka kaj fobiite mora da znaeme da go razlikuvame stravot koj pretstavuva odbranbena reakcija na organizmot na opasnosta i fobijata. Ako se plashime od letanje, no sepak poradi stravot ne se otkazhuvame od patuvanjeto, se raboti za strav, no ako lichnosta definitivno izbegnuva letanje so avion, se raboti za fobija. Barem so edna fobija zhivee polovina od vozrasnoto choveshtvo.
Zoofobiite najchesto se javuvaat kaj zheni, a stanuva zbor za instinktivno gadenje od zhivotni. Ofidiofobija e strav od vlekachi, a od zmii se plashat rechisi site. Arahnofobija e strav od pajaci, od koi najmnogu se plashat zhenite i decata.
Nekoi fobii mozhat da bidat i nasledni. Megjutoa, vo pogolem broj sluchai lugjeto mozhe da zhiveat so fobiite, no problemot nastanuva koga kje se pojavi silen strav od otvoren ili zatvoren prostor ili od lugje.
Seksofobichnite lica imaat averzija kon se shto e povrzano za seks, kako i sprema polovi organi. Megjutoa, seksofobichnite lichnosti se lugje koi ja koristat sekoja prilika da raskazhuvaat mrsni vicevi za seksot, bidejkji toa e nesvesna strategija "na teranje" na stravot od seks. Mnogu seksualni fobii se posledica na strogoto vospituvanje ili premnogu religiozni normi vo odnesuvanjeto.

Koja poraka ja oddava oblekata shto ja nosite na rabotnoto mesto

Ako reshite da se stavite sebesi vo posvetli nijansi vo delovnata garderoba, ne samo shto rabotniot den kje vi stane povedar, tuku so odredeni boi mozhete da vlijaete i vrz napredokot vo svojata kariera. Vistinskiot izbor na boi kje ve izdvoi od masata, no zapomnete deka oblekata mora da odgovara na prirodniot ten, telesnite proporcii i lichniot stil. Dali nekogash ste se zaprashale zoshto policajcite niz svetot glavno nosat sini uniformi? Sinata boja vleva chuvstvo na doverba, sigurnost i red, taka shto ja pravi idealna oblekata za poziciite koi istovremeno baraat avtoritet i pristapnost. Iako violetovata e univerzalna boja koja im odgovara na site, nea sepak najdobro e da ja izbegnuvate za uniformi, no e sovrshena za onie shto sakaat da ja izrazat svojata kreativnost, kako umetnicite.
» Crna. Menadzheri i advokati koi sakaat da ostavat vpechatok na vrvni profesionalci.
» Crvena. Idealna za sestranite rabotnici koi sakaat da bleskaat so samodoverba i energija.
» Rozova. Kaj zhenite oddava blagost i pristapnost, no ja nosat i samouverenite mazhi.
» Zelena. Za site koi sakaat da se vklopat vo rabotnata okolina i da ja izbegnat pretrupanosta so obvrski.
» Zholta. Sovrshena boja za vrabotenite koi sakaat da ja istaknat svojata lichnost, karakter i da privlechat vnimanie.

Ne im veruvajte na ovie prikazni!

» Konzumiranjeto na chokolada i mrsna hrana predizvikuva pojava na akni i mozolchinja. Dobra vest za sladokuscite e deka vo ova tvrdenje nema vistina. Ne postoi nishto vo slatkite ili zachineteta pica poradi shto vednash kje vi izlezat mozolchinja. Osven ako ne gi razmachkate po lice. No, toa ne znachi potpolno da se opushtite bidejkji, sepak, postoi hrana koja gi predizvikuva. Toa e sushito, morskite plodovi i soja sosot. Tie sodrzhat golemi kolichestva jod koj mozhe da predizvika vosplalenie na kozhata.
» Suvata kozha e prichina za pojava na brchki. Vo toj sluchaj problemot bi bil reshen so hidratanten krem, no za zhal neshtata ne se tolku ednostavni. Brchkite se pojavuvaat koga kje padne nivoto na kolagen vo povrshinskiot sloj na kozhata. Kremot vo toj sluchaj mozhe da gi ublazhi brchkite, no samo privremeno. Najopasen neprijatel na kolagenot e sonchanjeto. A, ako bash ne mozhete da mu odoleete, koristete kremovi so visok zashtiten faktor ili preparati koi sodrzhat antiejdzh sostojki, kako shto e vitaminot C.
» Ladnata voda gi stesnuva porite. Shirinata na porite e glavno uslovena od genetikata. Toa znachi deka ja nasleduvame so ragjanjeto i ne mozhete da storite mnogu za da ja promenite. Duri i dokolku se miete so ladna voda! "Ladnata voda gi stesnuva krvnite sadovi i zatoa pod nea kozhata izgleda zategnato"' velat struchnjacite. No toa e samo privremeno reshenie. Edinstven nachin navistina da go sprechite shirenjeto na porite e liceto redovno da go chistite. Vo sprotivno, nechistotijata koja se sobira vo porite samo kje go zgolemi nivniot obem.

NOVA STUDIJA OTKRIVA

Aparatite za domakjinstvo troshat struja i koga ne rabotat

Spored najnovite procenki, vo SAD aparatite za domakjinstvo troshat pet procenti od energijata dodeka se vo "miruvanje", shto pretstavuva troshok od okolu chetiri milijardi dolari godishno.
Dokolku vakviot rastezh na potroshuvachkata prodolzhi, do 2010 godina potroshuvachkata na aparatite za domakjinstvo i na elektronskite pomagala bi mozhela da se zgolemi do 20 otsto od potroshenata energija vo SAD, predupreduva Ministerstvoto za energetika na ovaa zemja.
Vo Kalifornija e podnesen predlog-zakon spored koj na elektrichnite aparati, dividija, konzolite za igranje, mikrobranovite pechki i drugi aparati bi trebalo da se naogja objasnuvanje kolku aparatot troshi elektrichna energija dokolku ne e kompletno iskluchen, tuku se naogja vo miruvanje.
Megjunarodnata agencija za energetika procenuva deka na vakov nachin godishno vo svetot se gubi tolku energija kolku shto i e potrebno na zemja so golemina na Italija da gi namiri svoite potrebi od elektrichna energija.

KUJNA

Ribina tava so domat

Potrebno:

400 gr. makaroni, 200 gr. pire od domati, sol, crn piper,, majchina dushica, dve cheshninja luk, 20 fileti solena riba od konzerva, 4 svezhi domati, 150 gr. sirenje, 2 lazhici maslo, 2 lazhici kopar i 3 lazhici rendan kashkaval

Podgotovka:

Svarete gi makaronite. Izmeshajte go pireto od domati so masloto i majchinata dushica. Izlupete go, isechkajte go i izgmechete go lukot i izmeshajte go so domatite. Seto ova posolete go i dodajte crn piper. So ovoj sos zachinete gi svarenite i iscedeni makaroni i sipete gi vo tava. Sirenjeto isechete go na parchinja i naredete gi nad makaronite. Izmienite domati, isto taka, isechete gi tenko pravilno rasporedete gi nad sirenjeto. Dobro izmienite fileti od solenata konzervirana riba naredete gi nakoso vo vid na reshetki. Potoa sitno isechkajte go koparot i posipete gi domatite. Na kraj vrz seto toa izrendajte go kashkavalot i potpechete go vo dobro zagreana rerna.

Tava so pileshko

Potrebno:

1,5 kg. pileshko meso (tri grba i dva pileshki kopana), dve tegli so sechkani pechurki, edna glavica kromid, 1/2 kg. rendan kashkaval ajdamer, dve pavlaki, maslo, brashno, mleko, sol, vegeta i magdonos

Podgotovka:

Najprvin se vari pileshkoto meso, se chisti od koskite i se seche na pogolemi parchinja. Glavicata kromid sitno se sechka i se proprzhuva vo zagreano maslo zaedno so pechurkite. Vo zemjena tava najprvin se redi pileshkoto meso, potoa pechurkite, malku vegeta i magdonos. Vrz seto toa se renda kashkaval i se premachkuva so pavlaka. Ushte ednash se povtoruva redenjeto. Potoa na maslo se proprzhuvaat dve lazhici brashno i se dodava 2,5 dc. mleko. Ovaa smesa se istura preku celata tava. Posledniot sloj se redi so preostanatoto meso. Se peche okolu 40 minuti na 200 stepeni. Otkako kje se izvadi tavata od rerna, treba da podistine i se premachkuva so ostatokot od pavlakata.
Se sluzhi so garnir od kompiri i so sezonska salata.