SAD – IRAN

Objaveni se celite na napadite!

Nuklerani instalacii so gasni centrifugi za zbogatuvanje uranium, pozicii na balistichki raketi i bazi na elitnata Iranska revolucionerna garda se glavnite celi shto se opfateni vo voenite planovi na amerikanskata armija pri eventualniot voen napad vrz Iran.
Kako shto se naveduva vo tajnite voeni planovi shto gi objavija amerikanskite novinski agencii koi citiraat anonimni pretsavnici na Pentagon, ovie napadi imaat za cel da se zatvori tesnecot Hormuz i so toa da se blokira vitalnata soobrakjajna arterija za prevoz na nafta od Persiskiot zaliv.
Voenata mornarica na SAD vo Zalivot ima eden nosach na avioni so 60 lovci shto bi imal vazhna uloga vo kampanjata na voenite udari. Eden kontingent od 2.200 marinci standardno e rasporeden vo Zalivot, a avioni-lovci i bombarderi se dostapni i na drugi mesta vo podrachjeto na Persiskiot Zaliv.
Izgotvuvanjeto na ovie planovi e del od obvrskite na Pentagon shto treba da bidt podgotveni vo sluchaj na potreba za mozhna voena akcija, ako pretsedatelot Dzhordzh Bush reshi da napadne nuklearni lokacii ili da vozvrati poradi navodna iranska vmeshanost vo sudirite vo Irak. Tajnite planovi, so vremenski odrednici i so naveden broj na postrojki, se temelat na cel spektar potencijalni scenarija - od invazija kako shto beshe onaa vo mart 2003 godina vrz Irak, do pomalku vazhni misii. (TV Sitel)

SAD strahuvaat od napad na Izrael vrz Iran

Vashington strahuva deka Izrael mozhe da se reshi na voena intervencija vo Iran, otkako pretsedatelot Mahmud Ahmadinedzhad objavi deka Iran ima 3.000 operativni centrifugi za zbogatuvanje uranium. Izraelski razuznavachi neodamna predupredija deka Iran bi mozhel da dobie atomska bomba vekje do krajot na 2009 godina. Voeni izvori vo Vashington izjavile za londonskiot Tajms deka SAD se kolebaat dali da go napadnat Iran, a Izrael e mnogu "pobrz". Zagrizhenosta deka Izrael mozhe da izvrshi napad vrz Iran ushte povekje se zgolemi po nivniot udar od 6 septemvri vrz celi vo Sirija. Ne se objaveni detali za misijata vo Sirija, no se pretpostavuva deka izraelskite avioni unishtile edna sirisko-severnokorejska nuklearna postrojka.

GRUZIJA

Pobeda na narodot?

Po voveduvanjeto na vonrednata sostojba na celata teritorija na Gruzija vo vremetraenje od 15 dena, gruziskata opozicija reshi da se otkazhe od organiziranjeto ulichni demonstracii vo toj period. Pravo da dobiva i da objavuva informacii dobi samo drzhavnata gruziska televizija. No, liderot na Konzervativnata partija i eden od vodachite na Nacionalniot sovet na opozicionite partii Zvijad Dzhidzhiguri izjavi deka odlukata na gruziskiot pretsedatel Mihail Saakashvili na 5 januari 2008 godina da se odrzhat predvremeni pretsedatelski izbori i referendum so koj kje se opredeli datumot za parlamentarnite izbori vo Gruzija - e pobeda na narodot.
Pretsedatelot na Republikanskata partija i chlen na rakovodstvoto na NS David Usupashvili ja oceni odlukata na shefot na drzhavata kako soodvetna na situacijata vo zemjata. I liderot na edna od najgolemite opozicioni partii Nova desnica David Gamkrelidze, ja pozdravi odlukata na Saakashvili i najavi deka planira da se kandidira za pretsedatelskite izbori. Gamkrelidze e pedijatar, no na pochetokot od 90-tite godini na minatiot vek ja osnova edna od najgolemite osiguritelni kompanii vo Gruzija. Od 1999 godina toj e pratenik vo gruziskiot parlament.

PAKISTAN

Buto se zakani, Musharaf go stegna remenot

Poraneshnata pakistanska premierka Benazir Buto gi povika sogragjanite da mu se pridruzhat na protestniot marsh poradi odlukata na pretsedatelot Pervez Musharaf da vovede vonredna sostojba. "Gi povikuvam Pakistancite na protesti, zashto sme napadnati", reche Buto na pres-konferencijata po razgovorite so pretstavnicite na pomalite opozicioni partii. Taa pobara od generalot Musharaf vednash da podnese ostavka na funkcijata vo armijata. Buto, koja na 18 oktomvri se vrati vo zemjata po osumgodishen egzil, se dogovori so pretsedatelot Musharaf za podelba na vlasta i odrzhuvanje izbori vo januari, shto sega se dovedeni vo prashanje poradi vonrednata sostojba. Opozicijata, mediumite i mnogu analitichari veruvaat deka vonrednata sostojba na Musharaf mu e samo izgovor za da ja zadrzhi vlasta i da gi odlozhi izborite. Vo megjuvreme, vo Karachi i vo Ravalpindi e zaprena prodazhbata na satelitski anteni, zashto vlasta saka da gi sprechi gragjanite da gi sledat privatnite televiziski kanali.

KRVAV TERORISTICHKI NAPAD VO AVGANISTAN

Bombash ubi stotina lugje!

Eden bombash-samoubiec raznel najmalku 90 lugje i ranil ushte pedesetina vo napadot shto go izvrshil vrz grupa avganistanski pratenici koi go posetile severniot grad Baglan. Toa e najkrvaviot teroristichki napad vo burnata istorija na Avganistan.
Guvernerot na provinicijata izjavi deka megju zhrtvite ima petmina pratenici, opozicioniot portparol Mostafa Kazemi, kako i mnogu uchenici. Shefot na razuznavachkata agencija vo Baglan izjavi deka e nevozmozhno da se utvrdi tochniot broj na zaginatite lica.
Bombashot napadnal koga delegacijata bila na poseta na edna fabrika za shekjer. Mnogu meshtani i deca se sobrale da gi vidat gostite od Kabul. "Vidov tela na ulicata. Deca vikaa i baraa pomosh. Nekoi lugje kradea oruzhje od mrtvite vojnici. Koshmar!", izjavil meshtaninot Mohamad Rahim.

FRANCUSKIOT PRETSEDATEL NA GOSTI KAJ BUSH

Sarkozi ja osvojuva Amerika

Prijatelstvoto i sojuzot megju SAD i Francija se silni, izjavi francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi vo obrakjanjeto pred amerikanskite kongresmeni koi prethodno go prechekaa na noze i so aplauz. Kako prv francuski pretsedatel po 11 godini koj mu se obrakja na Kongresot i koj so svojata politika otvori novo poglavje vo odnosite so SAD, Sarkozi istakna deka podobrenite relacii kje dovedat do mnogu potesna sorabotka megju dvete zemji vo odnos na serija megjunarodni prashanja, kako shto se iranskata nuklearna programa, mirot na Bliskiot Istok i stabilnosta na Liban.
Obrakjanjeto na Sarkozi pred dvata doma na Kongresot beshe fokusirano na nagornata linija po koja se dvizhat odnosite megju dvete zemji, koi osobeno se vloshija za vreme na vladeenjeto na Zhak Shirak. Sarkozi povika na zajaknuvanje na sorabotkata protiv terorizmot i shirenjeto na nuklearnoto oruzhje, za poddrshka na mirovniot proces na Bliskiot istok i za demokratska transformacija na Liban. "Perspektivata na Iran za raspolaganje so nuklearno oruzhje e nedopustliva. Iran treba da se uveri da go izbere patot na sorabotkata, dijalogot i otvorenosta. Nikoj ne treba da se somneva vo nashata reshitelnost", im poracha Sarkozi na amerikanskite kongresmeni.

PO MASAKROT VO UCHILISHTETO JOKELA

Finska gi zhali zaginatite

Finska proglasi Den na zhalost za zhrtvite od gimnazijata Jokela, a znaminjata vo celata drzhava bea spushteni na polovina kopje. Na povredite im podlegna i osumnaesetgodishnoto momche Peka-Erik Auvinen, koe ubi osum lica vo gimnazijata Jokela vo finskiot grad Tusula i potoa pukashe vo sebe. Vo strelbata vo se' okolu nego momcheto ubi pet svoi souchenici, dve devojchinja i direktorkata na gimnazijata, a raneti se 11 lica - 10 uchenici i edno vozrasno lice. Napadot go izvrshil otkako na internet-stranicata Ju tjub go najavil masakrot. Portparolot na finskata policija Tero Haapala izjavi deka souchenicite go marginalizirale i go maltretirale tinejdzherot.
Gradot Tusula, na okolu 50 kilometri oddalechenost od Helsinki, ima 35.000 zhiteli, a uchilishteto vo koe se sluchi masakrot go posetuvaat povekje od 460 uchenici na vozrast megju 12 i 18 godini.