STUDEN TUSH OD AMERIKANSKATA AMBASADORKA NULAND

Makedonija e posledna vo redot za NATO

SAD sakaat da ja vidat Makedonija vo NATO, no, za zhal, od trite zemji-kandidatki, taa e na tretoto mesto - vakva e ocenkata na amerikanskata ambasadorka vo Alijansata Viktorija Nuland shto mu ja prenela na pretsedatelot Branko Crvenkovski. Spored nea, Makedonija e vo "najranliva pozicija" od site tri kandidatki. "Mojot pretsedatel saka da ve vidi vo NATO. Za zhal, od trite zemji sega ste na tretoto mesto" - se citiraat zborovite na Nuland vo soopshtenieto od kabinetot na Crvenkovski. "Ne ste podgotveni za zachlenuvanje vo NATO, zatoa zasukajte gi rakavite i rabotete na reformite, za da ne go ispushtite brodot pa da chekate cela decenija da i' se prikluchite na Alijansata", im porachala Nuland na makedonskite politichari so koi razgovarashe vo Skopje.
"Makedonija postigna napredok, osobeno vo ekonomijata, vo privlekuvanjeto stranski investicii i vo borbata protiv organiziraniot kriminal i korupcijata, no treba da gi prodolzhi reformite shto ja doblizhuvaat do evroatlantskite integracii za da se postigne nashata zaednichka cel - na Samitot na NATO vo Bukuresht da dobie pokana za zachlenuvanje", izjavi Nuland po sredbata so premierot Nikola Gruevski.
Amerikanskata ambasadorka dopatuvala vo Skopje so spisok na zadachi shto Makedonija treba da gi zavrshi vo odredeni rokovi. Spored neoficijalnite informacii, Nuland pobarala do krajot na godinava da se sprovede Majskiot dogovor na Gruevski i Ali Ahmeti, vkluchuvajkji gi formiranjeto na Komitetot za odnosi megju zaednicite, listata so zakoni shto kje se nosat so Badenter i socijalniot paket za pomosh na zhrtvite od konfliktot, spored segashnata regulativa, bez da se nosi nov zakon. Kako shto rekla Nuland, zakonot za jazicite ne mora da se donese do samitot vo Bukuresht, no do januari treba da se podgotvi nacrt-zakon shto bi go poddrzhale site. Spored nea, do krajot na godinava ili do januari treba da se kompletira Sudskiot sovet. Megju porakite na Nuland bila i taa pratenicite da prestanat da se obvinuvaat megjusebno i da sorabotuvaat vo ispolnuvanjeto na obvrskite. Taa im rekla na parlamentarcite deka sredbata so premierot Gruevski bila najdobra dosega i deka toj bil seriozen i cvrsto reshen da go zavrshi svojot del od rabotata za Makedonija da ja dobie pokanata od NATO, no deka i tie mora da go napravat svoeto.
"Se' ushte ne e donesena nikakva odluka, no vremeto e kratko, a nie sme ubedeni deka so dobra volja od nasha strana i so naporna rabota od Makedonija kje ja postigneme nashata zaednichka cel. Koga trchate maraton, ne mozhete da se relaksirate na poslednite dve milji, tuku treba so sprint da dojdete do finishot", reche Nuland, naglasuvajkji deka Makedonija mora da gi dovrshi sudskite reformi. Taa istakna deka Makedonija e primer za multietnichko demokratsko opshtestvo vo regionot i se zablagodari za pridonesot na Makedonija za globalnata bezbednost i za uchestvoto vo Irak, vo Avganistan, vo Bosna i vo Liban. (Dnevnik)

SAD mu se luti na Crvenkovski zashto objavil doverlivi razgovori

Amerikancite mu zabelezhuvaat na pretsedatelot Branko Crvenkovski za toa shto po sredbata so nivnata ambasadorka vo NATO Viktorija Nuland objavil delovi od razgovorot koj taa go smetala za doverliv. Reakcijata doagja za delot od soopshtenieto na kabinetot na pretsedatelot vo koe se citira Nuland: "Mojot pretsedatel saka da ve vidi vo NATO. Za zhal, od trite zemji kandidati, sega ste na tretoto mesto". Ambasadorkata Nuland odbi da go komentira soopshtenieto od kabinetot. "Nema da gi rangiram chlenkite, mislam deka toa ne e korisno. Mojata poraka e poraka na zagrizhenost deka ima se' ushte raboti shto i' pretstojat na Makedonija i toa bi sakala da vi go predocham i bi sakala da ja poddrzhite taa rabota i tie napori shto treba da se zavrshat", izjavi Nuland. Sepak, taa ne demantirashe deka mu rekla na Crvenkovski deka Makedonija e na tretoto mesto za priem vo NATO, zad Albanija i Hrvatska. (TV A1)

GRUEVSKI:

Zhal mi e za toa shto ima politichari koi go demoraliziraat narodot

"Zhal mi e za toa shto ima nekoi politichari vo drzhavata koi se trudat so site sili da go demoraliziraat makedonskiot narod, da go obeshrabrat elanot so koj vladata raboti vo ovoj moment, so koj odi napred, so koj se bori da gi ostvari celite i vetuvanjata, da postigne uspeh i napredok. No, toa e nivna rabota i ne bi gi komentiral". Vaka ja oceni premierot Nikola Gruevski informacijata od kabinetot na pretsedatelot Branko Crvenkovski shto beshe objavena po sredbata so ambasadorot na SAD vo NATO Viktorija Nuland, vo koja beshe navedeno deka Makedonija e na tretoto mesto, po Hrvatska i Albanija, vo odnos na napraveniot progres za dobivanje pokana za chlenstvo vo Alijansata. "Jas znam shto zboruvashe Nuland pred mene i shto kazha pred javnosta. Toa shto nekoi kazhuvaat deka na drugo mesto zboruvala neshto drugo, neka si go kazhuvaat tie", potencira Gruevski, napomenuvajkji deka SAD se nedvosmisleno najgolemiot poddrzhuvach i partner na Makedonija na patot kon NATO. "SAD vlozhuvaat ogromen napor da ni pomognat, posebno vo ovoj period koga imame i eden deklariran protivnik - nashiot juzhen sosed", istakna pretsedatelot na Vladata.

EVROPSKATA KOMISIJA GO OBJAVI IZVESHTAJOT

Ima ushte mnogu rabota za vleguvanjeto vo EU

Kako shto beshe i izvesno, Evropskata komisija ne dade preporaka za datum za pochnuvanje pregovori so Makedonija vo izveshtajot za nejziniot napredok kon chlenstvoto vo EU, shto beshe objaven ednovremeno, vo vtornikot, vo Brisel i vo Skopje. So ova Makedonija stana edinstvenata zemja (pokraj Turcija), koja chekala povekje od dve godini za datum za pregovori po dodeluvanjeto na kandidatskiot status (od 17 dekemvri 2005 godina).
Izveshtajot na Evropskata komisija e ocenet kako realen i objektiven i vo nego ima niza pofalbi za ekonomijata, no glavnite zabeleshki se, pred se', na politichkiot del za koj ima i najmnogu preporaki shto treba da se sledat za se popravat rabotite.
Premierot Nikola Gruevski ne saka da prognozira koga Makedonija kje dobie datum. "Imam samo prognoza za toa kolku nie kje rabotime, a toa e mnogu. A koga kje gi pochneme pregovorite - toa ne zavisi od nas. Toa shto zavisi od nas kje go pravime kolku shto e vo nasha mokj. Izveshtajot e toa shto se sluchuvashe vo zemjava, no poglednato od ochite na EU. Toa shto mozhev da go razberam e deka tamu kade shto porano imalo povekje slabosti sega ima progres, kako na primer vo ekonomijata. I toa se glavno raboti vo koi vladata mozhe da dejstvuva sama, a da ne zavisi od opozicijata ili od drugi faktori", reche premierot Gruevski po oficijalnoto predavanje na izveshtajot od ambasadorot Ervan Fuere. Toj veti deka vladata vnimatelno i celosno kje gi sledi dadenite preporaki od Unijata za Makedonija da gi ispolni uslovite za chlenstvo.
Shefot na Evropskata misija vo Skopje Fuere pobara izveshtajot da bide prifaten, no i da se prodolzhi so zaednichka rabota. Na prashanjeto dali i toj chuvstvuva vina za toa shto Makedonija ne dobila datum za pregovori, Fuere reche: "Voopshto ne chuvstvuvam vina. Ova e kolektiven napor shto go pravime so Vladata kako partneri. Nikogash ne sum imal somnezh deka zemjata ima potencijal da gi sprovede site reformi za da dobie datum", reche Fuere. (Vest)

OLI REN ZA MAKEDONSKIOT DATUM ZA PREGOVORI ZA EU:

"Draga moja, jas ne sum prognozer"

Ne znaejkji da go precizira datumot za mozhnoto pochnuvanje na pregovorite za vleguvanje na Makedonija vo Evropskata unija, Oli Ren gi nasmea prisutnite vo Brisel so edna anegdota. "Vo Finska, zemjata shto mnogu dobro ja znam, postoeshe eden kompozitor shto se vikashe Jan Sibelius. Edno nedelno utro, vo restoranot Kamp vo centarot na Helsinki, negovata zhena mu se javila i go prashala: Dragi, koga se vrakjash doma? Sibelius na toa i' odgovoril: Draga moja, jas sum kompozitor, a ne prognozer. Ova kje bide i mojot odgovor za vas, zatoa shto toa navistina zavisi od Makedonija i od reformite shto taa kje gi napravi. Duri potoa mozheme seriozno da zboruvame za datum za otvoranje na pregovorite", reche Ren.
Na novinarskoto prashanje dali neiznaogjanjeto soodvetno reshenie za imeto na Makedonija kje i' nashteti za vleguvanjeto vo Evropskata unija, Ren odgovori deka toa e dolgorochen problem shto treba da se reshi shto poskoro, a ne da se odolzhuva: "Toa e bilateralno prashanje i nie gi ohrabruvame i dvete strani da baraat reshenie so pomosh na Obedinetite nacii. Jas se nadevam deka konechno kje najdeme svetlo na krajot od tunelot, zatoa shto toa navistina ni prechi vo pristapuvanjeto kon Unijata".

PO SKANDALOZNATA PRES-KONFERENCIJA

Ren ne planira da se izvini

Oli Ren ne planira da se izvini za skandaloznata pres-konferencija vo Brisel, na koja prashanjeto koga Makedonija mozhe da ochekuva datum za pregovori beshe ismeano.
"So svojot odgovor na pres-konferencijata komesarot Ren samo go ilustrira faktot deka ne zavisi od nego ili od Evropskata komisija koga mozhe da pochnat pregovorite za priem na vashata zemja. Toa zavisi od vlastite i od sprovedenite reformi. Shtom kje se ispolnat neophodnite uslovi, Poraneshnata Jugoslovenska Republika Makedonija kje mozhe da gi pochne pregovorite", izjavi portparolkata na Ren Kristina Nagji. (Vreme)

EU privremeno gi zatvora portite za Balkanot

Evropskata komisija ne predviduva novo proshiruvanje vo narednite tri do pet godini, se posochuva vo izveshtajot, koj makedonskata vlada go ocenuva kako "objektiven". Evropskata komisija ne predviduva novo proshiruvanje na Unijata vo kratkorochna perspektiva, se posochuva vo izveshtajot za napredokot na drzhavite od Zapaden Balkan i na Turcija. Spored terminologijata na Brisel, toa bi trebalo da znachi deka vratite na Unijata kje bidat zatvoreni za balkanskite zemji vo narednite tri do pet godini. "Drzhavite od Zapaden Balkan i Turcija kje mozhe da stanat chlenki na EU koga kje gi ispolnat uslovite. So ogled na segashniot stepen na podgotvenost, nivnoto prisoedinuvanje bi trebalo da se sluchi na srednorochen ili dolgorochen rok", se istaknuva vo izveshtajot.

OFANZIVA NA OKURAZHENATA ATINA

Pokraj imeto, Grcija bara drugi zabeleshki za Makedonija

"Makedonija ne e podgotvena za evrointegraciite", poracha grchkiot zamenik minister za nadvoreshni raboti Janis Valinakis, povikuvajkji se na izveshtajot na Evropskata komisija so koj go potkrepuva toa tvrdenje. "Grcija e zainteresirana za evropskata perspektiva na site svoi sosedi i saka Balkanot da vleze vo EU, no za toa da se sluchi zemjite-kandidati mora da gi ispolnat specifichnite uslovi shto gi postavi EU", izjavi Valinakis vo Lisabon, na sostanokot na ministrite za nadvoreshni raboti na evromediteranskite zemji.
Ova ukazhuva na nova grchka taktika - da ne se koristi sporot so imeto kako prichina za poprechuvanje na makedonskite evrointegracii, tuku da se koristat slabostite na Makedonija vo drugite sferi. Visoki makedonski funkcioneri prethodno ocenija deka, ako Grcija stavi veto na makedonskoto chlenstvo vo NATO poradi sporot so imeto, kje ja prekrshi Privremenata spogodba so Makedonija, so koja Makedonija go prifati imeto FIROM. Zatoa i se ochekuvashe deka Grcija, namesto za imeto, kje pochne da insistira na drugi makedonski slabosti.
Grchkoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti soopshti deka Grcija dobila poddrshka od Britanija za svoite stavovi vo sporot za imeto. Britanskiot minister za nadvoreshni raboti Dejvid Milibend, koj se sretna so svojata grchka koleshka Dora Bakojani, navodno izjavil deka treba da se najde reshenie vo koe kje se prifatat i grchkite stavovi, kako i deka Grcija ima pravo da stavi veto za vleguvanjeto na Makedonija vo NATO. (Vreme)

REAKCII NA OPOZICIJATA ZA IZVESHTAJOT NA EVROPSKATA KOMISIJA

Vlasta ne mozhe da se amnestira od odgovornosta!

"Opasna e tezata na premierot Nikola Gruevski deka za pozitivnite kritiki vo izveshtajot na Evropskata komisija e zasluzhna vladata, a za se' shto e negativno e vinovna opozicijata", reagiraa opozicionite lideri po prezentacijata na izveshtajot na EK od evroambasadorot Ervan Fuere pred pretstavnicite na parlamentarnite partii. Spored liderkata na SDSM Radmila Shekerinska, izveshtajot ne e pozitiven zatoa shto Makedonija ne dobi datum za pregovori so EU, no vinata za docnenjeto vo sproveduvanje na evropskata agenda ne mozhe da mu se pripishe samo na Sobranieto. "Pratenicite ne se vinovni za toa shto nemame predlozheno lista na evropski zakoni ili za toa shto 40 zakoni od EU-agendata ushte ne ni stignale vo zakonodavniot dom. Sobranieto ne e vinovno za nemanjeto kohabitacija, nitu za nemanjeto volja da se departizira administracijata", izjavi Shekerinska i potseti deka Gruevski pred edna godina tvrdeshe deka kje dobieme datum za pregovori, no so vladinata politika Makedonija "samo tapka vo mesto".
Liderkata na SDSM pobara vladata da prestane so smeshnata politika na nepriznavanje na pretsedatelot Crvenkovski, shto samo ni nanesuva shteta i najavi deka SDSM kje go prifati predlogot na vladeachkata NSDP za formiranje Nacionalen sovet za evrointegracii, no pod uslov tamu da uchestvuva i premierot Gruevski za konechno da profunkcionira evropska koalicija megju partiite i dijalogot da dade rezultat.
I liderot na LDP Jovan Manasievski smeta deka izjavata na premierot Gruevski za vinata na opozicijata mozhe da predizvika samo novi delbi. Toj posochi deka, i pokraj pozitivnite kritiki vo izveshtajot na EK za napredok vo ekonomijata, vo Makedonija ushte nema stranski investicii i namaluvanje na nevrabotenosta.
A spored Vlatko Gjorchev od VMRO-DPMNE izveshtajot pokazhuva deka Makedonija konechno trgnala napred, pred se' na ekonomski plan. Od druga strana, tokmu dolgite diskusii na opozicijata ja kochat legislativnata aktivnost na Sobranieto. Gjorchev izrazi nadezh deka vo naredniot period kje ima podobruvanje na kohabitacijata, no i deka vlasta nema da go zaboravi polnenjeto glasachki kutii koga Branko Crvenkovski beshe izbran za pretsedatel. (Vecher)

SDSM PREDLAGA FORMIRANJE NACIONALEN SOVET ZA EVROINTEGRACII

Shekerinska saka da go uchi Gruevski

Pretsedatelkata na SDSM Radmila Shekerinska predlozhi formiranje Koalicija za evropska Makedonija, za pobrza evroatlantska integracija na zemjata. Taa predlozhi kako del od koalicijata da se formira Sovet za evrointegracii vo koj, kako shto reche, mora lichno da uchestvuva i premierot Nikola Gruevski. Shekerinska izbrala da ja prezentira idejata za toa kako Makedonija da se vrati na evropskiot pat tokmu na denot na koj pred dve godini Makedonija dobi pozitiven izveshtaj, za razlika od segashniot, i kandidatski status za EU.
"Izveshtajot e negativen i nema da trosham vreme da zboruvam za toa koj e vinoven, zashto toa e jasno. Mora da najdeme izlez i da se formira Sovet za evropski integracii, site evropski zakoni da se razgledaat vo brza tridnevna sobraniska procedura, vednash da se dokompletira Sudskiot sovet, a do krajot na noemvri da se usoglasi Zakonot za Javnoto obvinitelstvo, koj bi ja odrazuval celata politichka struktura", reche Shekerinska i go ponudi, kako shto reche, svoeto znaenje i iskustvo od oblasta na evrointegraciite.
Vo predlogot na SDSM se bara Sobranieto do 20 noemvri da odrzhi sednica za EU-integraciite, Vladata da dostavi predlog-plan za dobivanje datum za pregovori vo 2008 godina, a Sobranieto da go usvoi na istata sednica. Sovetot za evropski integracii bi trebalo da zasedava sekoj mesec, so konkretni kritiki i pofalbi za srabotenoto, a noviot sobraniski delovnik da predvidi procedura za kontrola na usoglasenosta so evropskoto zakonodavstvo.
"Gruevski neka izleze od svojata stapica shto sam si ja postavi so Majskiot dogovor, neka si se dogovori so svoite partneri i neka si kazhe se' vo Sobranieto, a opozicijata nema da go sopnuva", reche Shekerinska. (Vest)

EKSPERTSKI STAV

Frchkoski: Makedonija nazaduva

"Sega, po dobivanjeto na izveshtajot od Evropskata komisija, sosem e jasno deka cvrsto ni go odlozhija datumot, shto znachi deka ocenite i ne mozhea da bidat pokritichki", vaka go oceni profesorot Ljubomir Frchkoski evropskiot izveshtaj za Makedonija spored koj taa postignala progres vo borbata protiv korupcijata, no postojnite politichki tenzii gi odlozhile reformite i, za da napravi chekor napred, i' treba pokonstruktiven politichki dijalog.
"Zakluchokot e deka ovaa politichka elita so ovaa struktura losho go vodi proektot za priblizhuvanje na Makedonija kon Evropskata unija i na toj pat ne' vrati nazad", istaknuva Frchkoski. Spored nego, politichkiot dijalog i reformata na sudstvoto, dvete kluchni tochki na koi Unijata stava najostri zabeleshki, odamna ne se kako shto treba, a poslednite incidenti shto se sluchija vo Tanushevci i vo tetovsko dopolnitelno frlaat senka i vrz perspektivite na Makedonija za vleguvanje vo NATO. "Seto toa kje se odrazi vo celiot toj kontekst, shto znachi deka nie kje treba da bideme najdobri na svetot za da mozheme da gi pokrieme incidentite ili da ni gi gledaat blagonaklono generalno, a fakt e deka ne sme najdobri. Kje vidime shto e, vsushnost, so prikaznata za NATO, tamu ako mozheme da otideme meko i da staneme chlenka kje bide dobro, no kje vidime. Ni stoi i raspravata za imeto - problemi na site mozhni strani", ocenuva Frchkoski.
Toj optimistichki gleda na razvojot na nastanite so bitkata so imeto so Grcija i smeta deka Makedonija sepak kje izleze kako pobednik. "Sekoe zaostruvanje ne znachi deka Makedoncite treba da izvlechat zakluchok deka ja gubime bitkata. Ednostavno, toa kje bide zaostruvanje do krajni granici, a jas mislam deka sepak kje ja dobieme taa bitka", tvrdi Frchkoski, koj ne gleda nishto seriozno vo zakanite na Grcija so veto za priem na Makedonija vo NATO. "Kje treba da go odrabotime chlenstvoto i da stigneme do pozicija vo koja, zaedno so drugite zemji, kje ja ostavime Grcija sama so svoite zakani. Toa ne e dobra pozicija za Grcija, a mislam deka nie mora da se stegneme i da ja turkame rabotata dokraj", istakna profesor Frchkoski. (Utrinski vesnik)

AKCIJA "PLANINSKA LUNJA" VO PODNOZHJETO NA SHARA

Shest ubieni, policijata traga ushte po chetvorica banditi

Policijata traga po chetvorica chlenovi na vooruzhenata grupa od Brodec koi ne bile fateni vo akcijata Planinska lunja shto ja izvede policijata vo sredata na Shar Planina. Se baraat Lirim Jakupi-Nacist, albanskiot drzhavjanin Fatos Tosi, Kosovecot Amir Sopa, poznat kako komandant Golema Drenica i Metim Islami - komandant Talibani.
Po razgovorot so uchesnicite vo akcijata Planinska bura vrvot na MVR ja oceni akcijata kako taktichki sovrshena. Seloto Brodec bilo opkoleno i edinstven izbor na banditite bil da se predadat ili da se borat, neoficijalno velat izvori od MVR. "Nesomneno, se raboti za kriminalna grupa, koja bila dobro vooruzhena i dobro organizirana, zashto se zapleneti i literatura i prirachnici za obuka. Faktot shto ja napadnale policijata i otvorile ogan na pochetokot na akcijata kazhuva deka izvrshile krivichni dela shto mozhe da se kvalifikuvaat mnogu poteshko. Se raboti za najgolemoto kolichestvo zapleneto ilegalno oruzhje dosega", izjavi ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska. Zaplenetoto oruzhje e so razlichno poteklo, a ima parchinja shto se proizvedeni vo Kina, vo Jugoslavija, vo Rusija i vo drugi zemji. MVR soopshti deka se zapleneti tri minofrlachi, dva bespovlechni topa, 263 granati za minofrlach, protivoklopen raketen sistem Fagot, dva raketni frlacha Osa, rachen frlach na granati MGL-6, 58 rachni bombi, 132 granati za rachen frlach, 29 protivtenkovski mini, 61 protivpeshadiska mina, chetiri snajperski i 10 avtomatski pushki, chetiri lanseri za protivavionski raketi Strela, devet rachni frlachi Zolja, shest frlachi RPG, 31 eksplozivno polnenje, golemo kolichestvo municija i druga oprema.
Spored Jankuloska, chetvoricata od grupata koi se vo begstvo se opfateni so krivichnata prijava na MVR vo koja 17 lica se osomnicheni za terorizam, zdruzhuvanje za neprijatelska dejnost i za nedozvoleno izrabotuvanje, drzhenje i trgovija so oruzhje. Policijata smeta deka chetvoricata najverojatno ne bile vo seloto koga pochnala akcijata za neutraliziranje na grupata. Na sostanokot na vrvot na MVR so policiskite specijalci bilo oceneto deka grupata na Ramadan Shiti, koj beshe ubien vo akcijata, i na Lirim Jakupi-Nacist go izbrala Brodec za svoe uporishte poradi negovata strategiska polozhba. Seloto shto lezhi na padina na Shara nudi odlichen pregled i kontrola na okolniot teren. Grupata go postavila teshkoto oruzhje na strategiski vazhni pozicii.
Na zaednichkata pres-konferencija so amerikanskata ambasadorka vo NATO Viktorija Nuland vo vrska so policiskata akcija vo reonot na Shara, premierot Nikola Gruevski reche deka stanuva zbor za chisto profesionalna akcija, koja bila vo nasoka na sproveduvanje na pravoto na celata teritorija na drzhavata, a Nuland izjavi deka "bile odusheveni od toa shto vo akcijata bile upotrebeni multietnichki policiski sili". (Dnevnik)

IZZHIVUVANJE NAD NASELENIETO

Bandata go izela i volot na selskiot kmet!

"Lugjeto shto dojdoa vo seloto nosea uniformi i oruzhje, vleguvaa vo kukjite, kradea, nosea se' i seshto. Imashe i nashi soselani. Eden me pozna, me prasha kako sum, shto pravam", veli edna sedumdesetgodishna zhitelka na seloto Brodec, koja vekje chetiri meseci zhiveela vo teror i dva dena se kriela so semejstvoto vo vizbata od nejziniot dom. "Mladi momchinja so pushki vo racete gi maltretiraa moite soselani", veli taa i vidno rastrevozhena dodava: "Bandata go ubi duri i volot na selskiot kmet. Go odnesoa v planina, tamu go ispekoa, si napravija veselba samo nekolku denovi pred da stigne policijata. Nekoi od selanite se zhalea deka bandata siluvala mlado devojche, no jas ne sum go videla toa so moite ochi", reche staricata od Brodec koja, od razbirlivi prichini, sakashe da ne i' se spomene imeto.
Na samite vrvovi na snezhnata Shar Planina, na nadmorska visochina od nad 2.000 metri, se naogja cela niza rovovi i utvrduvanja na kriminalnata grupa od kade shto gi kontrolirale priodite kon i od Brodec i okolnite sela. Na edna od voenite uniformi so oznaka na UChK, shto beshe ostavena nad eden od rovovite na kriminalcite, pishuvashe Ushtrija Policore (Voena policija). Kriminalnite bandi na Ramadan Shiti napravile voen kamp, improviziran klozet, nekolku bunkeri i rovovi od po okolu 50 do 100 metri, so dlabochina od okolu eden metar... Tie pozicii bile podgotveni za dolgotrajno vojuvanje, snabdeni so zalihi municija, hrana, obleka, vrekji za spienje. Za dostava na municija koristele konji, a vo Brodec bil zaplenet i dzhipot shto go upotrebuvale za istata namena.
Vo rovovite ushte stojat svezhite tragi od prisustvoto na kriminalnite grupi. Ostaveni sandaci od municija i pakovki od raketni frlachi ima nasekade okolu improviziranite rovovi. Imashe i strategiski mapi. Najdeni se i pamfleti i dokumenti, zaedno so propaganden mudzhahedinski materijal. Vo seloto Brodec rasprsnatite kjeramidi, tuli i prozorci od selskite kukji krckaa pod nozete na minuvachite. Na polinjata i na nivite okolu kukjite i pokraj patot lezhea poluraspadnati tela na konji, a reata od niv se shireshe niz vozduhot. Po dvorovite ima rasprsnati shrapneli od granati i minofrlachki proektili, a na dzidovite se zabelezhuvaat golemi dupki od tenkovskite granati. Asfaltniot pat na mnogu mesta e produpchen od eksploziite, a bezmalku site strujni kabli shto vodat do centarot na seloto se padnati na zemja. Vednash po vleguvanjeto vo seloto bezbednosnite sili na Republika Makedonija ja pochnale i akcijata za deminiranje na terenot. Za sekoj sluchaj bilo provereno dali teroristite ostavile zad sebe protivpeshadiski i protivtenkovski mini, no i improvizirani eksplozivni napravi, narecheni "mini na iznenaduvanje". Ekspertite za deminiranje go procheshlale terenot, pred da pominat policiskite specijalci. (Vecher)

Bilans na akcijata

Shest mrtvi, shest povredeni i 13 privedeni teroristi e konechniot bilans od policiskata akcija Planiska bura vo tetovskoto selo Brodec. Po dolgo organizirana strategija policijata trgnala vo potera po Lirim Jakupi (38), Ramadan Shiti i Amir Sola, site od Kosovo, Fatos Alija (30), albanski drzhavjanin po kogo imalo megjunarodna poternica za ubistvo na pratenik vo Albanija, i dvajca makedonski drzhavjani, Hebib Ameti i Durmish Hasani. Pri vleguvanjeto vo seloto policiskite specijaci bile napadnati od dve kukji i od povekje mesta od shumata vo blizina na seloto. Otporot bil sovladan, pri shto vo edna prostorija na dolniot kat od kukjata na Remzi Jaja bil najden mrtov Shiti. Pokraj negovoto telo policijata nashla pogolemo kolichestvo eksplozivni sredstva, avtomatska pushka i rachen raketen frlach.
Uapseni se Hanif Dervishi (51), Rametula Dauti (25), Shkendim Dauti (25), Nevzat Ziberi (44), Ismet Ameti (55), Ariani Nevzat (54), Ameti Flurim (23), Shehir Ziberi (29), Nadi Dauti (48), Bekjiri Bafkjar (44), Daut Tafil (40), site od Brodec, Memeti Islami (28) od Tetovo i Habib Ameti (26), vodach na vooruzhenata grupa, koj se baral po poternica poradi ubistvo na chuvar vo tetovskiot zatvor. Pokraj Ramadan Shiti (24) od Kosovo i Bekji Memeti (21) od Tetovo, vo akcijata se ubieni i Ferat Shahini (20) od Brodec, Fidan Fejzulahu (24) i Imer Gavazi (42) od Kosovo i Fisnik Meti, alijas komandant Chemaj. Site privedeni i ubieni teroristi nosele uniformi bez oznaki ili delovi od uniformi. (Vecher)

ZAKANI PO AKCIJATA

Na povidok e nova planinska lunja?

Lirim Jakupi-Nacist izbegal i se prefrlil na kosovska teritorija zaedno so ushte pet pripadnici na grupata shto dejstvuvashe vo Brodec. Izvorite tvrdat deka licata shto izbegale vo Kosovo se ushte poopasni od tie shto bea uapseni i ubieni vo akcijata Planinska lunja. Grupata na Nacist tamu bi mozhela da se povrze so vooruzheni lica od Kosovo, koi se zakanuvaat so teroristichki napadi na teritorijata na Makedonija, za da se odmazdat za policiskata akcija. Vooruzheni grupi se razdvizheni niz sharplaninskite sela Bozovce i Veshala i mozhno e situacijata da eskalira. Stranskite novinarski ekipi koi sakaa da otidat vo tie dve sela bea odvrateni od namerata. Istite izvori velat deka edna vooruzhena grupa od 10 do 14 lica dejstvuva i vo lipkovskiot region. Nekolku denovi pred planiranata akcija na MVR vo Brodec, pogolema grupa policajci od Strumica bila raspredelena vo reonot na Vaksince, kade shto pred okolu eden mesec od zaseda beshe ubien policiski komandir.
Se oglasi i samoproglaseniot lider na Tanushevci Dzhezair Shakjiri, alijas komandant Hodzha, koj tvrdi deka pogranichnoto selo e podgotveno da se odbrani od napadot na policijata. "Borcite na ONA se podgotvuvaat i nemaat doverba. Chekame sekoj den da bideme napadnati, site selani se podgotveni", izjavi Hodzha.
MVR ne saka da komentira anonimni izvori, nitu da odgovara na "izjavi na kriminalci shto se baraat so poternica". Portparolot Ivo Kotevski reche deka policijata ne planira novi akcii i deka ja kontrolira celata teritorija na Makedonija. (Shpic)

Banditite nosele uniformi na evropska drzhava?!

Povekjeto od pripadnicite na vooruzhenata grupa shto beshe razbiena vo akcijata Planinska lunja bile oblecheni vo temnosivi uniformi na vojska od edna zapadnoevropska drzhava, koi najverojatno bile nabaveni vo Kosovo. Ovoj podatok gi podgreva somnevanjata deka vooruzhenata grupa imala poddrshka od taa drzhava. Licata so takvi uniformi mozhele slobodno da ja minuvaat makedonsko-kosovskata granica. Na uniformite pishuvalo UChK, no tie voopshto ne lichat na voobichaenite crni uniformi na UChK. (Shpic)

SPORED RAZUZNAVACHITE KOSOVCITE SE ZASOLNUVAAT VO MAKEDONIJA

Kriminalcite begaat od KFOR

Kriminalnite grupi shto opeririraat vo Makedonija vo posledno vreme se dojdeni od Kosovo, zashto smetaat deka tuka se pobezbedni, smeta visok makedonski funkcioner. Spored razuznavachkite informacii shto nemu mu bile dostapni, KFOR vo poslednive meseci e mnogu poaktiven na terenot, pa zatoa tie begale vo Makedonija. "UMNIK, OON i KFOR sakaat izborite shto se zakazhani za 17 ovoj mesec vo Kosovo da bidat mirni, pa zatoa vrshat pogolem pritisok vrz kriminalnite grupi. Tie strukturi doagjaat vo poraneshnite krizni regioni vo Makedonija, zashto tuka se chuvstvuvaat pobezbedni", veli funkcionerot. Spored nego, za Makedonija kje bide tragichno ako ostavi so niv da se spravuvaat makedonski kriminalni grupi, namesto policijata, kakov shto beshe posledniot primer so Kosovecot Dzhavid Morina, zashto so toa kje se sozdade ushte pogolem problem za Makedonija, bidejkji tie kje izlezat od kontrola. "Toa za kriminalcite e ohrabruvanje. Bez razlika dali vo nekoj moment ni izgleda deka tie i' vrshat usluga na zemjata, toa e apsolutno katastrofalna politika", smeta toj. (Vecher)

Uapsenite kje odgovaraat za terorizam?

Sedum od trinaesettemina shto bea privedeni vo policiskata akcija Planinska lunja vo chetvrtokot nokjta bea sprovedeni vo Osnovniot sud Skopje 1, kade shto im bea prezentirani dokazite za nivnoto uchestvo vo prestrelkite so policiskite sili vo Brodec. Pripadnicite na grupata na Lirim Jakupi-Nacist najverojatno kje odgovaraat za krivichnoto delo terorizam, soglasno so chlenot 313 od Krivichniot zakonik. Privedenite bea doneseni vo Sudot diskretno i vo dvojki, a tamu ostanaa okolu tri chasa, po shto pred polnokj bea prefrleni vo pritvor.
Shestmina od uapsenite vo policiskata akcija se na bolnichko lekuvanje vo Klinichkiot centar vo Skopje.

LIDEROT NA DUI OBVINUVA ZA PREKUMERNA SILA

Ahmeti: Mala vooruzhena grupa ne mozhe da bide opasna!

Liderot na DUI Ali Ahmeti go potvrdi stavot na Centralnoto pretsedatelstvo na partijata deka MVR vo akcijata protiv kriminalnite grupi shto gi predvodele Lirim Jakupi-Nacist i Ramadan Shiti vo tetovskoto selo Brodec upotrebilo prekumerna sila!? Spored Ahmeti, najdenoto golemo kolichestvo oruzhje ne e dovolna prichina za energichnata akcija na MVR. "Edna mala grupa, kolku i da e naoruzhana, ne mozhe da bide efikasna, tokmu poradi malata brojnost. Nie redovno gi osuduvame kriminalnite grupi i se distancirame od niv, no vo site vakvi akcii treba da se smeta i na toa da nema posledici po gragjanite koi nemaat nikakva vina", izjavi Ahmeti.
Za sluchuvanjata vo sharplaninskite sela reagiraa i pratenicite. Vlado Buchkovski od SDSM smeta deka ne treba da se pozdravuvaat so euforija akcii chii detali ushte ne se znaat. Pretsedatelot na sobraniskata Komisija za nadzor nad rabotata na Agencijata za bezbednost i kontrarazuznavanje i Agencijata za razuznavanje Esad Rahikj smeta deka akcijata ne e zavrshena, zashto tie shto policijata gi barala ne se uapseni. Vlatko Gjorchev od VMRO-DPMNE veli deka MVR sprovelo vrvno profesionalna akcija. "Akcijata beshe potrebna i beshe profesionalno izvedena. Na gragjanite im e dosta od nestabilnost, reketiranje i bezzakonie. Zatoa e vazhno da se zachuva prisebnosta i da se sfati deka akciite na MVR se nasocheni samo protiv kriminalcite", reche toj. (Vecher)

VMRO-DPMNE I DPA NE GO PRIFAKJAAT IZVESHTAJOT NA ANKETNATA KOMISIJA ZA TEPACHKITE VO SOBRANIETO

Pazarenje za odgovornosta na Ahmeti i na Elmazi

Odgovornost od liderot na DUI Ali Ahmeti i ublazhuvanje na odgovornosta za zamenikot minister za vnatreshni raboti Refet Elmazi - toa se uslovite shto gi postavija VMRO-DPMNE i DPA za da go poddrzhat izveshtajot za sobraniskite tepachki shto go usvoi sobraniskata Anketna komisija. Ako opozicijata ne prifati, mozhno e Sobranieto da ne go usvoi izveshtajot! Vtora varijanta e toj da se donese so baranite izmeni, so nadglasuvanje od mnozinstvoto. Pretsedatelot na komisijata Stojan Andov preporacha izveshtajot da se usvoi vo paket, bez amandmanski intervencii.
Vo VMRO-DPMNE velat deka kje podnesat amandman za odgovornost na Ahmeti. Spored niv, Ahmeti treba da ponese rakovodna odgovornost za vooruzhenite sopartijci pred Sobranieto. Od VMRO-DPMNE najavija deka za izveshtajot kje raspravaat oddelno za sekoj zakluchok. DPA so amandman kje bara vo izveshtajot da pishuva deka "postoi vpechatok deka Elmazi e odgovoren i deka objektivnosta na negovata odgovornost ne mozhe ubedlivo da se potkrepi". Vo DPA se decidni deka kje nema izveshtaj ako Menduh Tachi bide posochen za odgovoren, a ako takva odgovornost ne se bara i od liderot na DUI Ahmeti.
Andov se obide da objasni zoshto e dobro Sobranieto da go usvoi izveshtajot vo celost. "Idejata ne e da se rasprava za sekoja tochka posebno, i zatoa sum malku iznenaden deka kje ima amandmani. Komisijata trebashe da reshi deka za nastanite shto se sluchija se odgovorni Ahmeti i Tachi, zashto ne gi sprechija svoite pratenici da se tepaat. Ahmeti trebashe i javno da se izvini za toa shto negov telohranitel udri novinar", veli Andov. Spored nego, so amandmanite kje se revidira izveshtajot i nema da se ispochituva politichkiot dogovor megju partiite, a toa e igranje so demokratskite formi na funkcioniranjeto na Sobranieto.
Koordinatorite na pratenichkite grupi ne uspeale da se dogovorat za toa koga Sobranieto kje rasprava za izveshtajot. Mnozinstvoto insistiralo prvo da se rasprava za izveshtajot a potoa za interpelacijata na zamenikot minister za vnatreshni raboti Elmazi. Opozicijata, nezavisno od toa za koga kje bide zakazhana sednicata za izveshtajot, insistira prva tochka da bide interpelacijata za Elmazi.
Vo izveshtajot shto beshe usvoen bez prisustvo na chlenovite na Anketnata komisija od VMRO-DPMNE i od DPA e posocheno deka za tepachkite vo Sobranieto se odgovorni pratenicite Sadula Duraku i Rafiz Aliti od DUI, Menduh Tachi, Garip Kaba i Ruzhdi Matoshi od DPA, Blerim Bedzheti od koalicijata DUI i PDP, zamenikot minister Refet Elmazi i telohranitelot na Ali Ahmeti Bekjir Asani. (Dnevnik)

VLASTA NE SAKA DA GI CHUE SUGESTIITE OD BRISEL

Refet Elmazi e pobiten od NATO i od EU?!

Partiite od vladinata koalicija se zakanuvaat deka nema da go glasaat izveshtajot od Anketnata komisija za tepachkite vo Sobranieto ako ne se smenat nekoi delovi od izveshtajot, i pokraj ukazhuvanjeto na Evropskata komisija, koja vo posledniot izveshtaj pobara instituciite da gi kaznat vinovnicite za incidentite! VMRO-DPMNE i DPA se obiduvaat da go spasat od odgovornost zamenikot minister za vnatreshni raboti Refet Elmazi, za kogo Brisel po razni diplomatski kanali pobara smena poradi negovata vmeshanost vo tepachkite vo Sobranieto. Kako shto komentiraat nashite izvori, za niv ochigledno pobitno e da go zadrzhat Elmazi otkolku da gi podobrat performansite na Makedonija, za taa da dobie pokana za chlenstvo vo NATO i datum za pregovori so EU.
Pretsedatelot na Komisijata Stojan Andov smeta deka za Makedonija kje bide rezil ako Sobranieto ne uspee da go usvoi izveshtajot takov kakov shto go donese Komisijata. "Izveshtajot e podgotven soglasno odlukata za formiranje na Komisijata. Kako pretstavnik na Komisijata, jas nema da prifatam nitu eden amandman vo Sobranieto, bidejkji so toa kje se prekrshi politichkiot dogovor za nejzinoto formiranje", tvrdi Andov. Spored nego, ako nekoj se obide da go minira izveshtajot, so toa kje i' napravi losha usluga na Makedonija. "So toa kje pokazheme deka vo Makedonija ne mozhe da funkcionira politichki dogovor, bez koj nema demokratija", tvrdi Andov.
Partiski izvori velat deka DPA prodolzhuva da se zakanuva deka kje ja napushti koalicijata ako Sobranieto go usvoi izveshtajot takov kakov shto e donesen od Komisijata. No, istite izvori tvrdat deka toa e obichen blef na liderot Menduh Tachi i deka VMRO-DPMNE ne treba da dozvoli da se blamira. "DPA ne saka ni 10 minuti da bide nadvor od vlasta, a ne da ja napushti celosno", veli nashiot izvor. (Vest)

SKANDAL VO MVR

Zhestoka kavga megju Jankulovska i Elmazi

Vo Ministerstvoto za vnatreshni raboti se sluchila zhestoka kavga so pcosti, navredi i megjusebni obvinuvanja otkako ministerkata Gordana Jankulovska pobarala od zamenikot minister Refet Elmazi da si podnese ostavka. Spored izvori od MVR, incidentot se sluchil otkako Jankulovska za vreme na kolegiumot na MVR mu rekla na Elmazi deka treba da si podnese ostavka poradi "sramnoto i nedolichno odnesuvanje" za vreme na sobraniskite tepachki megju DPA i DUI i deka so takviot odnos go narushil ugledot na MVR.
Spored izvorite, taa mu rekla na Elmazi deka ostavkata treba da si ja podnese od moralni prichini, zashto ne mu prilegalo kako zamenik minister za vnatreshni raboti da uchestvuva vo megjupartiski tepachki i presmetki. Elmazi vednash ostro reagiral i verbalno ja napadnal Jankulovska, navreduvajkji ja deka taa ne bila tuka za da kazhuva koj i zoshto treba da si podnesuva ostavka. Izvori tvrdat deka kavgata bila tolku buchna shto echelo niz hodnicite na Ministerstvoto.
Vo MVR gi demantiraa vakvite informacii. "Nemalo nikakva kavga megju ministerkata Jankulovska i zamenikot minister Elmazi" kratko izjavi pomoshnikot minister za odnosi so javnosta Ivo Kotevski. Elmazi ne beshe dostapen za komentar, a Ruzhdi Matoshi, potpretsedatel na DPA chij chlen e Elmazi, vaka gi iskomentira informaciite: "Nemojte so lazhni filmovi i vie, ostavete ja taa rabota", reche toj i ja spushti slushalkata.
Javna tajna e deka vo MVR funkcioniraat dve paralelni strui - edna na Elmazi i edna na Jankulovska, i toa e kompromitirachko za MVR i za Vladata. Zamenikot minister Elmazi beshe prisuten vo Sobranieto za vreme na tepachkata megju pratenicite na DPA i na DUI, a televiziskite kameri registriraa kako go udira so noga pratenikot Polozhani.
Opozicijata vekje podolgo vreme za incidentite vo Sobranieto go obvinuva MVR i bara ostavka od Jankulovska i od Elmazi. (Vreme)

STAV NA GRCIJA

Predlogot na Nimic za Atina e nejasen?!

Atina otkriva dve nejasni tochki vo predlogot na posrednikot na Obedinetite nacii za sporot so imeto Metju Nimic, objavi grchkiot vesnik Katimerini. Spored vesnikot, vo predlogot na Nimic shto bil iznesen pred pregovarachkite delegacii na Makedonija i na Grcija na pochetokot na ovoj mesec vo Njujork, za Atina ne e jasno dali, ako bide dogovoreno slozheno ime, toa kje se koristi vo bilateralnite odnosi so site drzhavi ili samo vo megjunarodnite organizacii. Istovremeno, vo predlogot ne se spomenuva promena na Ustavot na Makedonija, naveduva Katimerini. Vo intervjuto shto go dade za istiot vesnik, pomoshnikot drzhaven sekretar na SAD Metju Brajza veli deka e neophodno dvete strani vo sporot da najdat kompromisno reshenie, prenesuva agencijata Fokus. Spored amerikanskiot diplomat, Vashington saka podobruvanje na odnosite megju Atina i Skopje, shto bi mu ja olesnilo rabotata na Nimic. Brajza veli deka SAD ne ja krijat zhelbata Makedonija da stane chlenka na NATO i dodava: "No dotogash treba da rabotime mnogu uporno za da go reshime prashanjeto za imeto". (Vreme)

NIMIC:

Grcija da go smeni imeto na severniot region!

Metju Nimic predlaga Grcija da go smeni imeto na svojot severen region - toj vekje da ne se vika Makedonija, tuku da mu se stavi nekoja odrednica. Ova go objavi vo nedelata grchkiot vesnik Etnos, povikuvajkji se na detali od ramkata na medijatorot Nimic shto beshe predlozhena vo Njujork. Spored vesnikot, ako se postigne dogovor megju Atina i Skopje, Grcija kje bide prinudena da go smeni imeto na svojot region, koj najverojatno kje go nosi imeto Grchka Makedonija.
Etnos naveduva i deka vo edna od desette tochki vo predlogot na Nimic se spomenuva i prashanjeto na zashtita na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, shto za Atina e edna od kluchnite neprifatlivi tochki. (TV A1)

BAKOJANI ODGOVARASHE PRED GRCHKITE PRATENICI

Reshenie za imeto sega, a ne vo 2015 godina!

"Vistinsko vreme da se reshi sporot za imeto na PJRM e sega, pred da se razgleduva kandidaturata na zemjata za zachlenuvanje vo NATO vo narednite shest meseci" - ova e stavot na grchkata vlada shto go iznela ministerkata Dora Bakojani na sednicata na Komitetot za nadvoreshni raboti. "Nie rekovme: Vie kje vlezete vo NATO koga kje gi ispolnite uslovite za dobrososedski odnosi, a toa znachi da se najde slozheno ime", izjavila Bakojani pred grchkite pratenici. Spored nea, grchkata politika za prashanjeto e jasna, a Atina vekje ukazhala deka odnosi na sojuznishtvo i partnerstvo ne mozhe da se razvivaat koga "ednata strana ne otstapuva od iredentistichkite pozicii". Taa rekla deka Grcija ne e podgotvena da go ostavi reshavanjeto na prashanjeto za 2015 godina, tuku deka ima 6 meseci za pregovori.
Za mozhnosta Makedonija da vleze vo NATO pod referencata PJRM vladata vo Atina dade svoja ocena: "Skopje izgleda misli deka mozhe da gi ima dvete raboti i da vodi dvojna politika. Od edna strana misli deka mozhe da se vkluchi vo megjunarodnite organizacii so imeto PJRM, a od druga strana direktno go osporuva toa ime". Spored Bakojani, imeto ne e psiholoshki problem tuku politichko prashanje, shto e povrzano so potrebata za dobrososedski odnosi.
Opozicionite pratenici ja obvinile vladata za losha politika. Pratenikot od PASOK Teodoros Pangalos ja kritikuval izjavata na Bakojani deka Grcija bara slozheno ime, a pratenikot Beglitis slozhenoto ime go narekol "krajna granica" vo pregovorite.
Za liderot na Sinaspizmos Alekos Alavanos, koj nekolku dena pred toa beshe vo Skopje, nadvoreshnata politika na Grcija bila "skopjanizirana", a problemot so PJRM bil aktueliziran za smetka na Turcija. Spored nego, Grcija si ja potkopuvala pozicijata, zashto postojano bila preokupirana so svojot sosed. Toj veli deka vladata zasluzhuva kritiki za toa shto ne uspeala da mu go objasni znachenjeto na PJRM na grchkiot narod. "Toa e zemja vo koja ima opasnost od podelba ili pripojuvanje. Shto sakame? Dali sakame Golema Bugarija ili Golema Albanija na nashite granici?", prashal Alavanos, objasnuvajkji deka prashanjeto za imeto e minoren problem, koj bil preuvelichen so "fobichni sindromi". (Dnevnik)

MNR VO SKOPJE

Atina da se izjasni za izjavite na mitropolitot Antimos

Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Republika Makedonija preku soopshtenie izrazi "golema voznemirenost" poradi izjavite na mitropolitot na Grchkata pravoslavna crkva Antimos shto gi dal na edna manifestacija vo Solun. Voznemiruvachki e delot od ekstremistichkiot govor na mitropolitot Antimos vo koj toj povikuva na "osvojuvachki pohodi na Bitola" i podvlekuva deka "na Grcija i' nedostiga parcheto od Makedonija koe tie go imaat kaj Bitola i okolinata", se naveduva vo soopshtenieto. MNR ochekuva premierot Karamanlis i ministerkata Bakojani, kako "najgolemi pobornici vo nivnite izjavi za dobrososedski odnosi na Balkanot i kako najglasni osuduvachi na sekoja inicijativa za iredentizam, vednash i nedvosmisleno da gi osudat vakvite izjavi" koi, kako shto se istaknuva vo soopshtenieto, pretstavuvaat indirektna zakana za teritorijalniot integritet na Republika Makedonija. "Cenime deka so takvata svoja osuda tie kje go dadat svojot skromen pridones za nashite natamoshni prijatelski odnosi. Isto taka, takviot poteg bi trebalo da gi obeshrabri ekstremistite vo Grcija, a da im napravi prostor na silite na razumot", ukazhuva makedonskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti. (Dnevnik)

Bakojani gi osudila izjavite na Antimos

Ministerkata za nadvoreshni raboti Dora Bakojani gi osudila izjavite na solunskiot mitropolit Antimos i otfrlila sekakva mozhnost za promena na granicite vo poshirokiot region na Balkanot. Taa demantirala deka vladata gi "tolerirala" izjavite na vladikata i rekla deka tie ne ja odrazuvaat pozicijata na vladata, na grchkiot narod i na politichkite sili.

"DRUGOTO LICE NA ISTORIJATA"

Gragjanskata vojna vo Grcija ushte trae

Dali Gragjanskata vojna vo Grcija se' ushte trae, dali kazhuvanjata na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija mozhe da se tretiraat kako usna istorija i dali Gragjanskata vojna vo Grcija ushte e tabu-tema. Ova se nekoi od dilemite shto bea izneseni na debatata pod naslov Drugoto lice na istorijata na koja uchestvuvaa gosti od Grcija, Makedonci od egejskiot del na Makedonija i uchesnici vo Gragjanskata vojna.
Po toj povod bea prezentirani i knigite shto zboruvaat za Gragjanskata vojna vo Grcija i za sudbinite na proteranite Makedonci Otkako vojnata zavrshi od Mark Mazover i Decata na pticata-bozhica od Kita Sapurma i Pandora Petrovska. "Koga chovek kje se soochi so situacijata na proteranite Makedonci i Albanci shto ja zagubile zasekogash svojata zemja, se dobiva chuvstvo deka neprijatelstvata ushte ne se zavrsheni", veli Dionizis Gjuzetis od Atina, dolgogodishen funkcioner na Amnesti interneshenel, dobitnik na nagradata na grchko-turskoto prijatelstvo i kolumnist na vesnikot Avgi. Pavle Voskopulos, pripadnik na generacijata Makedonci od egejskiot del na Makedonija, koj se rodil po Gragjanskata vojna, veli deka ovoj period za Grcija dolgo vreme bil tabu-tema. Za vazhnosta na informaciite do koi se doagja pri chitanjeto na dvete knigi shto polni so lichni tragedii zboruvashe Gjorgji Ajanovski, glaven urednik na nedelnikot Denes. (Vreme)

NACIONALNIOT REGISTAR NA GRCIJA OTKRIVA NOVI IMINJA

Grcija kje mora da i' objasni na Kanada za diskriminacijata

Se otkrivaat ushte iminja od grchkata crna lista na nepozhelni Makedonci, za shto Grchkata kancelarija za vrski vo Skopje se' ushte odbiva da zboruva. Gjorgji Plakovski, Stiv Plakes i Dzhon Markov, lica koi se rodeni vo Grcija i koi odamna ja napushtile taa drzhava i se steknale so kanadsko drzhavjanstvo, ne mozhat vekje da se vratat vo Grcija. Vo poslednite nekolku godini nivnite obidi da gi posetat svoite rodni mesta ostanale bezuspeshni. Site tie na granichniot premin Medzhitlija dobile dokument od granichnata policija vo koj se veli deka vleguvanjeto vo Grcija im se zabranuva zatoa shto bile registrirani na listata na lica na koi im e nedozvoleno da vlezat.
Vo sluchajot na Gjorgji Plakovski ushte se veli i deka taa lichnost mozhe da bide zakana za javniot red, za vnatreshnata bezbednost, za javnoto zdravje ili za vnatreshnite relacii na edna ili na povekje chlenki na Evropskata unija (vo soglasnost so Zakonot 2.910/2001 i 2.514/1997 godina). Plakovski e ogorchen od vakvite postapki na Grcija. "Na Makedoncite redovno im se zabranuva vleguvanjeto vo Grcija i tie nikogash ne gi posetile svoite rodni mesta. Ne gi pushtaat ni da prisustvuvaat na pogrebite na chlenovite na semejstvata shto se' ushte zhiveat vo taa zemja", veli Plakovski.
Na vakvite postapki na Grcija reagirashe i Makedonskoto megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava od Kanada. "Grcija prodolzhuva da ja primenuva takanarechenata crna lista na kanadski drzhavjani so makedonsko etnichko poteklo, koi se aktivni vo organizaciite za chovekovi prava ili se politichki begalci.
"Kako drzhava od Zapadot i kako drzhava shto sebesi se proklamira kako rodno mesto na demokratijata, Grcija mora da i' objasni na kanadskata vlada zoshto nejzinite drzhavjani se izlozheni na diskriminacija. Kanada treba da i' dade do znaenje na Grcija za posledicite od nejzinite rasistichki dela", veli Bil Nikolov, pretsedatelot na Makedonskoto megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava od Toronto. (Vreme)

BAKOJANI:

Vo Grcija zhiveat 2,5 milioni gordi Makedonci

"Denes vo Grcija zhiveat povekje od dva i pol milioni Grci, koi se smetaat sebesi za gordi Makedonci", izjavi ministerkata za nadvoreshni raboti na Grcija Dora Bakojani. "Tie zhiveat vo Makedonija, geografski region od koj nad 50 otsto i' pripagja na Grcija", objasnila taa na sobir vo Londonskata shkola za ekonomija. Bakojani tamu ne spomenala deka Grcija ja dobi Makedonija so osvojuvanjata vo 1913 godina vo Balkanskite vojni, deka pred toa severnite granici na drzhavata Elada bile samo do planinata Olimp i deka so rezolucii na prethodnikot na Obedinetite nacii, togashnata Liga na narodite, osvoenite podrachja od Makedonija i' bile dodeleni kako mandatni teritorii na privremeno upravuvanje. Bakojani ja obvinila Makedonija za surovi i provokativni akcii, za anahronizam i za toa deka upotrebuva jazik od 19. vek, koj ne e razbirliv vo 21. vek. Sprotivno na statistichkite pokazateli vo Makedonija, Bakojani tvrdela deka Grcija e najgolemiot stranski investitor vo Makedonija, koj dosega vlozhil duri milijarda evra, a 20 iljadi lugje zhiveat "od parite na Grcija".
Bakojani izjavila i deka "Skopje treba da si go izgradi identitetot, no ne vrz osnova na minatoto", kako odgovor na komentarot na edna makedonska studentka koja i' rekla deka imeto Republika Makedonija za Makedoncite e prashanje shto e vrzano za nacionalniot identitet. "Jas mozham da gi razberam vashite chuvstva, no vie mora da gi razberete i nashite. Nam ne ni e potrebno da go gradime identitetot, zashto vekje go imame, no vam vi e potrebno da go izgradite", rekla Bakojani. (Dnevnik i Vest)

"ELEFTEROTIPIJA"

Grcite se najgolemi ksenofobi vo Evropa

"Grcite se najgolemite ksenofobi vo Evropa", objavi grchkiot vesnik Elefterotipija, povikuvajkji se na ispituvanje na javnoto mislenje. Rezultatite pokazhuvaat deka Grcite ne sakaat vo nivnata zemja da se naseluvaat siromashni imigranti, duri i ako se od evropski drzhavi. Grcite odgovorile deka strancite koi podolgo vreme se bez rabota ili izvrshile nekoe kriminalno delo treba da bidat proterani od zemjata. Pogolemiot broj ispitanici izjavile deka im e vazhno dali stranecot e hristijanin i dali e belec. (Vreme)

"VINOZHITO" MU PISHA NA NIMIC

Atina ni go unishtuva makedonskiot identitet

Osporuvanjeto na pravoto na sosedniot narod i drzhava da go nosi imeto shto go ima izbrano i shto go nosi od Republika Grcija indirektno vlijae i na nashiot makedonski identitet, smeta Vinozhito. Makedoncite vo Egejska Makedonija baraat da im bide dadena mozhnosta slobodno da si go biraat svojot identitet, pritoa naglasuvajkji deka, ako makedonskiot identitet se osporuva vo celina, togash se osporuva i nivniot identitet.
"Grchkiot nacionalizam glasi: Nie sme potomci na antichkite Elini. Antichkite Makedonci bile Grci. Antichka Makedonija beshe del od antichkiot elinski svet. Znachi, denes nie sme naslednici na antichkiot svet vo celina na ovie prostori i samo nie go imame ekskluzivnoto pravo na nego", stoi vo pismoto shto go prati Vinozhito do posrednikot Metju Nimic i do nekoi drugi institucii. "Nema nitu eden region, nitu edno mesto vo Grcija shto se vika Republika Makedonija, a ne postojat ni drugi grchki gragjani vo Grcija koi se samonarekuvaat etnichki Makedonci, osven pripadnicite na makedonskoto malcinstvo", stoi vo pismoto.

OMD I MMDChP

Obedinetite nacii da ja priznaat Makedonija pod ustavnoto ime

Obedinetite nacii da go sledat primerot na preku 120 drzhavi od celiot svet koi ja priznaa Makedonija pod nejzinoto ustavno ime - mu porachaa na posrednikot Metju Nimic organizaciite na Makedoncite od Severna Amerika.
Prvite lugje na Obedinetata makedonska dijaspora - OMD i Makedonsko megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava - MMDChP vo Njujork ostvarija sredba so ambasadorot Nimic i razgovaraa za poslednite nastani shto se povrzani so sporot za imeto megju Grcija i Makedonija. OMD i MMDChP na sredbata so Nimic potenciraa deka niedna drzhava nema pravo da imenuva druga, istaknuvajkji deka Grcija duri vo 1988 godina, koga zakluchi deka nezavisnosta na Makedonija stanuva izgledna, ja preimenuva Severna Grcija vo Provincija Makedonija.
"Republika Makedonija ni de jure ni de fakto ne pretstavuva zakana za nejzinite sosedi. Naprotiv, postapkite na Republika Makedonija se dijametralno sprotivni na grchkiot nepopustliv stav, koj namesto da promovira stabilnost, predizvikuva nestabilnost i razdor na Balkanot", naveduvaat OMD i MMDChP. Makedonskite organizacii mu izrazija nezadovolstvo na ambasadorot Nimic i za neodamneshnite iredentistichki izjavi na mitropolitot solunski Antimos za podelba na Makedonija i Bugarija. (Makfaks)

AKCIJA NA FONDACIJATA SOROS

Kongresmeni kje chitaat istorija za imeto na Makedonija

Istorija na imeto kje bide naslovot na dokumentot shto kje se najde vo racete na pratenicite na amerikanskiot Kongres i na chlenovite na Evropskiot parlament, a koi na tri stranici kje dobijat istoriski presek na imeto Makedonija niz vekovite.
"Ovoj dokument kje go srochat eksperti, istorichari, chija obvrska kje bide da napishat istorija za imeto na Makedonija: od pojavuvanjeto na imeto Makedonija vo mitologijata na Homer, pa se' do denes. Kako toa bilo gubeno, zaboravano, pokrivano so peplishta i so zaborav. Ova kje bide del od argumentacijata za toa kako Makedonija mozhe da go odbrani svoeto ime", izjavi Vladimir Milchin, direktor na Fondacijata Soros vo Skopje. (Spored Vecher)

"RAMKOVNI" APSURDI

Makedonskite opshtini kako Obedinetite nacii

Sluzhben vesnik vo prviot nareden broj kje ja objavi odlukata na Ustavniot sud so koja se ukinuvaat nekolku odredbi od Zakonot za upotreba na znaminjata na pripadnicite na zaednicite. Direktorot na javnoto pretprijatie Toni Trajanov potvrdi deka go dobile obrazlozhenieto od Ustavniot sud. "Go dobivme izvestuvanjeto shto go baravme. Kje napravime ushte nekolku konsultacii so pravnata sluzhba, no vo prviot nareden broj shto kje izleze za nekolku dena odlukata bi trebalo da se objavi", veli Trajanov.
Togash kje stapi vo sila i odlukata na Ustavniot sud, shto treba da ja sprovede Vladata. Spored odlukata na Sudot, site znaminja na zaednicite vo odredena opshtina, ako postoi takva zhelba, kje mozhe da se veat pred objektite na edinicite na lokalnata samouprava. Tuka se ushte na startot vklucheni znaminjata na albanskata, turskata, srpskata, boshnjachkata, romskata i na vlashkata zaednica, shto znachi deka, ako zaednicite imaat zhelba i ako zhiveat na toa podrachje, pred opshtinite kje se veat najmalku sedum znaminja! No, ako vo opshtinata zhiveat i lica koi spored nacionalnata pripadnost se izjasnile kako Egipkjani, Japonci ili Kinezi i imaat zhelba da bide istaknato i nivnoto zname, togash pred edinicata na lokalnata samouprava kje treba da se postavat ushte nekolku jarboli!? "Opshtinite kje ni lichat na Obedinetite nacii. Nema ni da se gleda zgradata so tolku razveani znaminja, a kje snema i jarboli", komentira javnosta.
Site gradonachalnici od albanska nacionalnost se decidni deka nema da ja pochituvaat odlukata na Sudot. "Zakonot za znaminjata go usvoi Sobranieto so Badenterovo mnozinstvo, nie go pochituvame zakonot shto e vo sila, a sega nekomu mu teknalo da go menuva zakonot i da pravi megjuetnichki tenzii. Utopija e da stavame, na primer, srpsko zname pred opshtinata. Neka go napravat toa so zakon, neka pomine kaj pratenicite, da bide spored Ustavot i spored Ramkovniot dogovor, pa togash kje vidime", veli gradonachalnikot na Gostivar Nevzat Bejta.
Po stapuvanjeto vo sila na odlukata na Sudot, znaminjata na Turcite, na Romite i na Srbite bi se veele pred opshtinite vo Prilep, Ohrid, Struga, Debar, Kichevo, Gostivar, Tetovo i vo drugi gradovi. I znameto na albanskata zaednica bi se veelo vo rechisi site opshtini vo drzhavata, osven vo nekolku vo istochna Makedonija.
Ivan Stoiljkovikj, pretsedatel na Demokratskata partija na Srbite, veli deka Zakonot za upotreba na znaminjata ne e vo soglasnost so Ustavot i toj ushte pri negovoto donesuvanje glasal protiv, a pretstavnici od turskata zaednica velat deka znameto na zaednicata kje treba da se vee vo site opshtini kade shto zhiveat Turci. So slichen stav se i partiite shto gi pretstavuvaat Romite i Vlasite, koi velat deka nivnite znaminja kje treba da se veat i vo Bitola, Krushevo, Skopje i vo site drugi gradovi kade shto zhiveat pripadnici na tie zaednici. (Vreme)

Na Denot na nezavisnosta na Albanija 100.000 znaminja!

Albancite vo Makedonija na 28 noemvri kje krenat 100.000 znaminja, so poraka: Ako mozhete da zabranite znaminja pred zgradite na opshtinite, togash dali kje mozhete da zabranite 100.000 albanski znaminja?! Ova e odlukata na albanskoto Koordinativno telo za odbrana na znameto.
So istaknuvanjeto na 100.000 albanski znaminja, Albancite sakaat da i' se sprotivstavat na odlukata na Ustavniot sud za ukinuvanje odredbi od Zakonot za znaminjata na zaednicite. Gradonachalnicite Albanci vednash po odlukata na Ustavniot sud rekoa deka nema da ja pochituvaat i nema da gi simnat znaminjata od zgradite na opshtinite. "Od tie sto iljadi znaminja, 50.000 kje bidat postojano istaknati po albanskite kukji, a drugite 50.000 za upotreba vo kolite i vozilata", veli Artan Grubi, pretsedatel na nevladinata organizacija Razbudi se, koja e osnovach na koordinativnoto telo vo koe uchestvuvaat i albanskite partii.

SCENARIJATA ZA ZNAMINJATA JA TRESAT JAVNOSTA

Da se smeni Ustavniot sud - za da se smeni Crvenkovski

Zad zhestokite reakcii shto gi predizvika odlukata na Ustavniot sud za ukinuvanje nekolku odredbi od Zakonot za znaminjata vsushnost stoi borba megju pretsedatelot Branko Crvenkovski i aktuelnata vlast, tvrdat dobro upateni izvori. So ogled na nadlezhnostite shto gi ima Ustavniot sud (megju koi e i poveduvanje postapka za utvrduvanje na odgovornosta na pretsedatelot na drzhavata), i vo korist na Crvenkovski, no i na vlasta, e da imaat shto povekje "svoi" lugje vo najmokjnata sudska instanca.
Taka, vo korist na vlasta e vo Ustavniot sud da ima shto povekje ostavki od aktuelnite sudii, za potoa da postavi svoi kadri, koi vo narednive dve godini eventualno bi povele postapka za utvrduvanje odgovornost na pretsedatelot. Edinstveno Ustavniot sud, po predlog na Sobranieto, mozhe da preseche za utvrduvanje odgovornost na pretsedatelot na drzhavata, ako toj go prekrshil Ustavot ili zakonite. Od druga strana, so segashnite sudii vo Ustavniot sud Crvenkovski polesno mozhe da gi kontrolira site zakoni, akti i propisi, so ogled na toa shto rechisi site ustavni sudii se izbrani, bliski ili rabotele vo drzhavnite institucii dodeka na vlast beshe SDSM. Poradi toa, vo opachinata na samo navidum minornoto prashanje za znaminjata na zaednicite vsushnost se krie dlabok politichki problem megju dve sprotivstaveni strukturi za kontrolata nad Ustavniot sud. (Vreme)

ZA DPA PRIORITET SE ALBANSKITE PRASHANJA

Tachi bi go izbrkal i Gruevski od politikata!

Liderot na DPA Menduh Tachi vo edna tv-emisija vo Tirana porachal deka sekoj, pa i negoviot partner vo Vladata, treba da si odi od politikata ako albanskiot ne stane sluzhben jazik i ako ostane nedefiniran statusot na poraneshnite pripadnici na ONA. "Celosno sum ubeden deka tie prashanja kje se reshat pozitivno za Albancite, otkako Makedonija kje dobie pokana za vo NATO. Toj shto nema da go razbere toa treba da si odi od politikata, pa duri toa da e i mojot koalicionen partner vo Vladata", rekol Tachi vo emisijata Makedonija - vrakjanje kon oruzhjeto.
Vo svojata izborna platforma DPA vetuvashe deka, otkako kje dojde na vlast, za dva meseca institucionalno kje go reshi statusot na pripadnicite na ONA i kje donese zakon so koj albanskiot jazik kje stane sluzhben i kje se upotrebuva vo drzhavnite institucii, obrazovanieto, politikata, mediumite i biznis-sektorot. Na poslednata liderska sredba, premierot Nikola Gruevski, Tachi i liderkata na opozicioniot SDSM Radmila Shekerinska ne se dogovorija za noviot sobraniski delovnik poradi razlichnite stavovi za upotrebata na albanskiot jazik vo Sobranieto. VMRO-DPMNE smeta deka samo pretsedatelite na komisiite mozhe da gi vodat sednicite na albanski, a za uchesnicite vo konfliktot i za nivnite semejstva nudi socijalen paket. (Dnevnik)

EKSTRADICIJA NA UBIECOT

Zaim Halili vo zatvor vo Makedonija

"Po prethodno prezemeni neophodni merki vo dogovor so kosovskata policija, MVR go prezede Zaim Halili, osomnichen za ubistvoto na komandirot na policiskata stanica vo seloto Vaksince", soopshti portparolot na MVR Ivo Kotevski. Protiv Halili se podneseni povekje krivichni prijavi za krazhbi i razbojnishtva, a se bara i za posledniot napad na policiskata patrola, koga beshe ubien policiskiot komandir Fatmir Halili, a dvajca makedonski policajci bea raneti. Po incidentot Halili prebegna vo Kosovo, kade shto se lekuvashe od zdobienite povredi.

GRUEVSKI DOBI KJERKA

Anastasija ja razveseli vladata

Premierot Nikola Gruevski stana tatko. Soprugata Borkica go rodi nivnoto prvo dete, kjerkata Anastasija, minatiot vtornik vo 19.30 chasot, so carski rez vo skopskata privatna bolnica Mala Bogorodica - Sistina. Poroduvanjeto go vodeshe
d-r Slobodan Drakulevski. Bebeto e dolgo 50 sm i teshko 3 kila i 320 grama.
Gruevski bil prisuten vo bolnicata ushte od 17.30 chasot. Koga mu se javila soprugata, vednash ja napushtil sednicata na vladata i, vidno vozbuden, ostanal celoto vreme dodeka traelo poroduvanjeto, i chestel otkako se rodilo deteto. "Presrekjen sum. Koga se rodi Anastasija, ostanav chas i pol so nea samo da ja gledam. Soprugata Borkica se chuvstvuva odlichno. Denes dvapati gi posetiv i ja drzhev kjerka mi vo pregratka po polovina chas", reche Gruevski.
Vo otsustvo na Gruevski, sednicata na vladata ja vodele vicepremierite Zoran Stavreski i Zhivko Jankulovski, koi ja prekinale koga ja chule radosnata vest. Spontano, celata vlada se sobrala vo restoranot Vitorija vo centarot na Skopje i slavele do 4 chasot nautro, so muzika i so violini "na uvce". Najmnogu igrale ministerkite Jankulovska i Konevska-Trajkovska, a Gruevski bil epten vesel i narachuval mnogu pesni. Na krajot od zabavata tolku se raspolozhil, shto narachuval pesni od site nacionalnosti shto se spomenati vo Ustavot - i plus grchka pesna! Na vicepremierot Zhivko Jankulovski, kako kadar od NSDP, Gruevski mu ja narachal pesnata Druzhe Tito, mi ti se kunemo.
Najsharmantna dvojka za tango bile ministerkata Vera Rafajlovska i kumot Stavreski, se' dodeka ministerot za finansii Trajko Slavevski ne ja prezel Vera. Na vladinata svita i' se pridruzhil i prviot razuznavach Sasho Mijalkov, koj mu e bratuched na Gruevski. Najpribran bil shefot na kabinetot Martin Protogjer, koj gi sovetuval ministrite da gi preparkiraat sluzhbenite vozila vo podzemnata garazha na Ramstor, za da ne privlekuvaat vnimanie. "Trgnete gi kolite, da ne dojdat ovie od Vest da ne' slikaat", baral Protugjer.
Premierot chesteshe mekici vo skopskiot restoran Balkanika, na semejna zabava, na koja bile pokaneti i ministrite. Na premierot mu chestitale prethodniot premier Vlado Buchkovski i pretsedatelot Branko Crvenkovski, a dobil tolku mnogu SMS-poraki shto mu se blokiral telefonot. "Imam nad 120 neotvoreni poraki i zhal mi e shto ne mozham na site da im se zablagodaram", reche Gruevski, koj utredenta imashe normalen raboten den. Toj veli deka nema da zeme slobodni denovi, no pochesto kje izleguva od kabinetot za da gi gleda Anastasija i Borkica.
Gruevski e prviot premier vo Makedonija koj vo svojot mandat se ozheni i stana tatko. Pred dve nedeli toj izjavi deka so soprugata ochekuvaat kjerka i deka se soglasile za imeto, koe togash ne go otkrija. Toj togash ne znaeshe ni dali kje prisustvuva na poroduvanjeto, zashto smetashe deka taa odluka treba da ja donese soprugata. "No, sigurno nema da zadocnam za kjerka mi", reche togash Gruevski. Borkica (24), koja od 10 maj godinava e sopruga na premierot, vo denovite pred poroduvanjeto chesto beshe prisutna vo javnosta. Eden den pred da ja rodi Anastasija taa beshe na promocijata na knigata na Gruevski, a vo minatiot petok i na svechenata premiera na filmot Senki na Milcho Manchevski.
Stanot na Gruevski vo skopskata naselba Kisela Voda e celosno prisposoben na ochekuvanoto bebe. Rabotnata soba i bibliotekata na premierot e pretvorena vo rozova detska soba. Babite Nada Gruevska i Mirjana Mancheva, na koi ova im e prvo vnuche, se pogrizhile za bebeshkata oprema - ednata kupila krevetche, a drugata koshnica. (Vest)

"Makedonsko devojche" za tato Nikola

Na terasata na restoranot Balkanika, kade shto premierot Nikola Gruevski chesteshe za svojata kjerka Anastasija, bile isprzheni povekje od 500 mekici. Gotvachot, majstor za mekici, bil donesen specijalno vo restoranot za da gi ugosti okolu 150-te gosti koi doshle da mu ja chestitaat na premierot novorodenata kjerka. Nemalo gosti od drugite politichki partii, no zatoa pak nemalo koj ne doshol od VMRO-DPMNE! Velat deka doshla celata vmrovska vlada, ministrite i vicepremierite, site so partnerite. Imalo dvapati povekje gosti od planiranite, pa vo tolpata nemalo mesto za igranje. Gostite postojano i' narachuvale pesni na grupata Chardash, a najbarana pesna bila Makedonsko devojche. Tatkoto Nikola, poradi tutkanicata, ne igral, no postojano odel od masa na masa i pravel muabet so site gosti. (Vest)

KNIGATA NA MAJOROT HADZHI-JANEV VO VOENATA BAZA VO FORT LEVENVORT

Amerikanskite vojnici kje uchat lekcii od "volcite" vo Irak!

Amerikanskite vojnici kje uchat lekcii od knigata za makedonskite vojnici shto uchestvuvaa vo prvata mirovna misija vo Irak, koja e delo na majorot Metodi Hadzhi-Janev. Knigata Sloboda za Irak - Patot za Vavilon, na minatonedelnata promocija vo makedonskata ambasada vo Vashington bila prifatena so burni rakopleskanja i dobila visoki oceni od istaknati amerikanski pretstavnici. Vednash po promocijata Amerikancite preporachale knigata da se koristi vo Centarot za nauchni lekcii vo Fort Levenvort, vo Kanzas, edna od najgolemite voeni bazi vo SAD, koja se smeta za motor na site promeni i novini vo amerikanskata vojska. Na promocijata na Sloboda za Irak - Patot za Vavilon prisustvuvale poraneshniot amerikanski ambasador vo Makedonija Lorens Batler, zamenikot sekretar za odbrana na SAD Donald Ramsfeld i diplomatski pretstavnici od rechisi site zemji-chlenki na NATO. Za deloto na komandantot na prvata specijalna armiska edinica Volci vo Irak Hadzhi-Janev golem interes pokazhal i zamenikot sekretar za odbrana na SAD Gordon Ingland, koj duri i organiziral sredba vo Pentagon za da izrazi chestitki za postignatiot uspeh na makedonskite vojnici.
Knigata bila prevedena i distribuirana so pomosh na makedonskata dijaspora. Vo nea na avtentichen nachin se pretstaveni nastanite vo zheshkiot sunitski triagolnik, kade shto pred chetiri godini Makedonija isprati 28 vojnici vo irachkata baza Tadzhi.
Po makedonskata promocija na Sloboda za Irak - Patot za Vavilon, avtorot Hadzhi-Janev izjavi deka motiv za pishuvanjeto na knigata mu bil da go ovekovechi herojstvoto na makedonskite vojnici. I, kako shto togash objasni Hadzhi-Janev, prviot del od naslovot Sloboda za Irak go oznachuva imeto na misijata, a Patot za Vavilon go simbolizira stapnuvanjeto na prvite makedonski vojnici na taa teritorija po Aleksandar Makedonski. Za knigata bila zainteresirana i edna amerikanska filmska kompanija. (Vreme)

PO ODLUKATA NA USTAVNIOT SUD VLADINIOT KABINET E VO KJORSOKAK

Prvo otkaz, pa pari za ministrite stranci

Ako vladata saka i ponatamu da im plakja nadomestok na nekoi ministri za odrzhuvanje na nivniot imot vo stranstvo, kje mora da gi razreshi i so niv da skluchi posebni dogovori za nadvoreshni sovetnici, tvrdat eksperti. Tie se decidni deka pari od budzhetot po taa osnova ne smee da se davaat, bidejkji toa se javni pari so tochno precizirana namena. Neodamna, po inicijativa na pratenici od SDSM, Ustavniot sud go ukina kako protivustaven sporniot chlen od Zakonot za izvrshuvanje na budzhetot. Spored opozicionata LDP, do maj godinava za imotite na ministrite Vele Samak i Gligor Tashkovikj od drzhavnata kasa bile isplateni 530.000 amerikanski dolari, a potoa toj iznos bil zgolemen i so parite shto bile dadeni za imotot na novoizbraniot minister za informatichka tehnologija Ivo Ivanovski. Spored LDP, za trojcata "stranci" dosega se potrosheni okolu 900.000 amerikanski dolari. "Vo nikoj sluchaj ne mozhe tie pari da se isplatuvaat od budzhetot. Budzhetskite pari se strogo namenski i ne mozhe da se troshat za zgolemuvanje nechij imot. Edinstven nachin e ako ne se chlenovi na vladata, pa so posebni dogovori za menadzheri da se regulira deka kje im se plakja za odrzhuvanje na imotite vo stranstvo. Seto toa kje se predvidi vo dogovorot za angazhiranje, shto e praktika i vo drugi drzhavi", veli profesorot d-r Borche Davitkovski od skopskiot Praven fakultet. (Dnevnik)

OD KOGO SE PLASHAT MAKEDONSKITE VLADICI?

Sinodot na MPC zasedavashe pod silno privatno obezbeduvanje?!

Poslednata sednica na Sinodot na MPC vo Arhiepiskopijata vo Skopje, makedonskite vladici ja odrzhaa pod silno privatno obezbeduvanje. Sedum do osum bodigardi, oblecheni vo jakni so natpis na agencijata, neprecheno se dvizhea pred i vo administrativnata zgrada na MPC, za celoto vreme dodeka traeshe sinodskata sednica. Koj i zoshto angazhiral privatno obezbeduvanje i so koja cel - za toa nema oficijalno obrazlozhenie. Portparolot na SAS na MPC g. Timotej veli deka Sinodot nema doneseno odluka za angazhiranje privatna agencija za obezbeduvanje. "Mene ne mi se potrebni nikakvi telohraniteli, ni koga se dvizham vo zgradata na Arhiepiskopijata ni koga se dvizham nadvor. Slobodno, bez obezbeduvanje, se dvizham na celata teritorija na koja sum nadlezhen arhierej. Koj i zoshto angazhiral obezbeduvanje, ne znam. Mene ne mi treba, a ako nekomu mu treba, prashajte go nego", izjavi g. Timotej.
Arhiepiskopot g. g. Stefan demantirashe deka MPC angazhirala privatna agencija za obezbeduvanje. "Makedonskata pravoslavna crkva nema obezbeduvanje. Ako ima, jas bi bil prv koj toa bi go znael", izjavi poglavarot g. g. Stefan i odbi kakvi bilo prashanja. No, ako e vistina toa shto go tvrdi toj, ostanuva nejasno koi bea osumtemina koi so oznaki na agencija za obezbeduvanje neprecheno se dvizhea vo i pred administrativnata zgrada na Makedonskata arhiepiskopija. Nejasno e i zoshto, ako arhiepiskopot tvrdi deka nema obezbeduvanje, na vlezot od Arhiepiskopijata stoi nalepnica na agencijata koja go obezbeduva objektot. Sekretarot na Skopskata eparhija Kosta Stanoeski veli deka MPC ima obichaj da angazhira lica koi se grizhat za redot, no samo na golemite hristijanski praznici i, spored dogovorot, tie ne treba da bidat vpechatlivi megju vernicite. (Vecher)

POLICIJATA NA TAPET

Romot shto dobi spor vo Strazbur povtorno bil pretepan

Perushan Jasharov, Rom od Shtip, povtorno se pozhali deka shtipskata policija brutalno go pretepala. Toj e istiot Rom koj godinava go dobi sudskiot spor vo Strazbur protiv makedonskoto sudstvo poradi bavna pravda. Spored odlukata na Sudot za chovekovi prava, makedonskata drzhava mu plati 3.000 evra na Jasharov otkako toj ushte vo 1998 godina se pozhali na brutalna policiska represija, a sudskite organi nevoobichaeno dolgo, duri sedum godini, go razvlekuvaa predmetot.
"Bev doma i gledav televizija koga kaj mene dojdoa policajci i mi rekoa deka treba vednash da otidam so niv vo policiskata stanica. Koga prashav zoshto, tie rekoa deka tamu kje mi kazhat", ni izjavi sredovechniot Jasharov. Spored nego, koga stignale tamu, dvaesetina policajci mu se nafrlile i pochnale bezmilosno da go tepaat. Megju niv bile i trojca koi krvnichki go tepale i vo 1998 godina. "Mi ja kubea kosata, mavaa koj kade kje stigne, mi skrshija nekolku rebra. Ako vo policijata najitno ne dojdea pretstavnicite na nevladinata romska organizacija Cherenja i mojot advokat, siguren sum deka nemashe zhiv da izlezam ottamu", veli Jasharov.
Vo policijata gi demantiraat navodite na Jasharov i na zdruzhenieto. Ottamu informiraat deka Jasharov bil zamolen da dojde vo policijata zatoa shto prethodno negov vnuk ukral legen za voda od dvorot na edno semejstvo, koe ja izvestilo policijata za toa. Bidejkji toj mu bil i staratel na maloletnikot, bil povikan vo policijata na razgovor za sluchajot. No, spored policijata, samo shto vlegol vo policiskata stanica, Jasharov se nafrlil na eden od policajcite i mu ja iskinal policiskata uniforma. Spored policijata, Jasharov ne se smiril ni po toj chin, poradi shto bile prezemeni merki soglasno so zakonot. (Utrinski vesnik)

GZIM OSTRENI NA SUDENJETO VO HAG

Odbranata na Boshkoski i Tarchulovski go demantira generalot na ONA

Branitelite na Ljube Boshkoski i na Johan Tarchulovski mu postavuvaa prashanja na nachalnikot na Generalshtabot na ONA Gzim Ostreni. Pred Hashkiot tribunal advokatite na obvinetite se obidoa da izvlechat odgovor od Ostreni deka ONA ne bila armija, tuku paravoena formacija koja ubivala i kidnapirala civili i bila fo