Australian Macedonian Weekly

AMW Archive   

Australian Macedonian Weekly

Edition No

Edition No. 997
6 November 2007

Makedonija    

Avstralija    

Balkan    

Svet    

Sport    

English    

Zaednica    

Istorija    

Zabava    

Horoskop    

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 
 

NAJNOVI VESTI

VOVEDNIK

Gorna Makedonija?

I po smena na nekolku pregovarachki timovi, na Metju Nimic nikako da mu stane jasno deka ne postoi pregovarach od nasha strana koj kje se osmeli i da pomisli da prifati drugo ime, osven Republika Makedonija. Nimic se nalutil zaradi nashata tvrdoglavost i negovata neproduktivnost vo ovaa neblagodarana misija. Retko kje prochitame deka se nalutil na Grcite shto ne ja prifakjaat nashata ponuda da ne' vikaat kako sakaat, no da ne' ostavat na raat, da si bideme toa shto sme za sebe i za ostatokot od svetot. Nikoj ne saka javno da kazhe koj bil posledniot predlog na amerikanskiot diplomat, no vo krugovi vo Vashington se zboruva deka stanuva zbor za Gorna Makedonija. Kolku ima vistina vo toa teshko e da se predvidi, no siguren sum deka nabrzo grchkite mediumi kje go obelodenat i posledniot predlog. Siguren sum i deka prashanjeto okolu imeto ja opteretuva megjunarodnata zaednica, no dali za moment se zamislile kako ni e nam? Kako e da se bide prvata nacija vo svetot koja sakaat da ja prekrstat? Kako e da zhiveesh kako firomec? Kako e... Nema potreba za dopolnitelni - kako e... Koga bilo koj od niv bi si postavil barem edno kako, poinaku bi posreduvale vo ovoj nametnat spor.

* * *

"Bezbednosnata sostojba e stabilna i mirna, no so odredeni predizvici vo kontekst na regionalnite sluchuvanja". Ovaa fraza mozhete da ja chitate sekoj den i vednash kje znaete deka doagja od nekoja institucija zadolzhena za bezbednosta vo Republika Makedonija. Taman kje vi se razgali dushata po vakvata izjava, kje prochitate ili slushnete za zakanite na ANA, koja tvrdi deka dodeka ne se ostvari krajnata cel - Golema Albanija, Balkanot kje gori. I toa jasno i glasno e preneseno na Hrvatskata televizija. Ne znam kolku nashite razuznuvachi sledat TV i kolku seriozno gi primaat javnite poraki i zakani, no znam deka seto ova shto se sluchuva poslednive dva meseca, povekje nalikuva na "2001-va" otkolku na "kriminalni bandi" kako shto sekojdnevno ne' ubeduvaat od MVR. Iskopani rovovi (ne znam koja kriminalna grupa ima vreme za kopanje dupki), napadnati policajci, ubieni politichki protivnici..., ne mirisa tolku na kriminal kolku shto smrdi na nekoe novo scenario od vremeto pred Ramkovniot. Makedonskiot politichki vrv zaglaven vo trkata po imeto, NATO i vlez vo EU, ochigledno nema vreme za sopstveniot dvor ili nekoj ubedlivo gi true so "kriminalni grupi".
Ubavo e da se razmisluva za idnina, no ushte poubavo e da se ima bezbedna segashnost.

* * *

Nedelava, na avstraliskoto drzhavno radio ABC slushnav interesen komentar za Kosovo. Avtorite tvrdat deka Kosovo nema nishto so Srbija.
"Tamu ne funkcioniraat srpski zakoni, ja nema srpskata valuta...", shto znachi Kosovo e vekje nekolku godini nezavisno?! Spored niv, problemot bil Kosovarite da si najdat drugo zname, koe kje se razlikuva od albanskoto. Mashala, progres. Slusham i se prashuvam, koe zname kje go koristat nashite Albanci ili DPA i DUI kje si objavat vojna koe im e poblisku do srceto. No, toa i ne e tolku strashno. Shto kje se sluchi ako ovie od ABC dojdat vo zapadna Makedonija i vidat deka se vee albansko zname, ANA ima punktovi za identifikuvanje na lugjeto, evroto e glavna valuta, nikoj ne plakja davachki na drzhavata...
Ne sakam ni da pomislam shto kje ni predlozhat.

Vash,
Ljupcho Stankovski


AMN VO POSETA NA MAKEDONIJA, SHVAJCARIJA, KANADA I SAD

Kade i da se zavrtish se se vrti okolu imeto

Bez razlika kade se naogjame nie Makedoncite, tema broj 1 nasekade e "imeto". Se iznaslushav se' i seshto...
Ne e lesno koga za 10 dena morate da pominete 4 drzhavi, 5 carinski kontroli, a pritoa da dozhiveete sekakvi sluchki i iznenaduvanja. Kje se obidam vo kratki crti da vi gi prenesam moite pateshestvija na toj pat.
Prikaznava pochnuva na skopskiot aerodorom Aleksandar Makedonski (nashite go prekrstija nashiot Ace vo Veliki, za da staneme Anglichani), na samiot vlez, koga morate da ja minete bezbednosnata kontrola. Pred mene imashe tri lica (dvajca mazhi i edna zhena). Koga prviot chovek pomina niz detektorot za metal, mashinata pochna da piski kako luda. "Ej, sum zaboravil da go izvadim satot", odgovori patnikot za Cirih. "Nema problem, odi", odgovori chovekot shto e zadolzhen za obezbeduvanje. Po patnikot za Shvicarska, pomina edna zhena, i povtorno detektorot kje eksplodirashe. Zhenata ljubezno kazha deka ima veshtachki kolk. "Odete, odete", beshe reakcijata na obezbeduvanjeto. Na red dojde i sledniot patnik. Bev siguren deka detektorot povtorno kje se oglasi. Ne pogreshiv. No, i toj si imashe mnogu logichno objasnuvanje. "Sum go zaboravil kolanot", reche toj, a obezbeduvanjeto samo mu dade znak so glavata da prodolzhi.
Go gledav seto toa so neverica i pominav i jas, a vo glavata mi se vrteshe prashanjeto - shto se sluchuva so rachnite detektori za metal shto gi imaa, ama ne gi upotrebija nitu ednash? Vo nasheto vreskanje za vleguvanje vo Evropa sekoj detalj igra golema uloga, pa i bezbednosta na patnicite vo avionite. Gletkata na koja jas bev svedok, ja gledaa i eden Amerikanec i edna Skandinavka, na koi ochite kje im izletaa vo neverba shto gledaat ama, se razbira, si podgoltnuvaa i molchea.
Prikaznata od skopskiot aerodrom zavrshi vo Zagreb. Iako sletavme kaj dovcherashni sogragjani, odnosot kaj niv e mnogu poinakov. Onakov kakov shto e sekade niz Evropa - ako "zaboravish" se vrakjash nazad, se dodeka detektorot ne ti dade zeleno svetlo da pominesh.
Kako vo filmska komedija, koga gi proveruvaa torbite na eden patnik od Skopje do Zagreb, otkrija litar vino i litaripol rakija i, normalno, vednash mu gi odzedoa i gi frlija vo kontejnerot za gjubre. Trebashe da go vidite izrazot na negovoto lice i ubeduvanjeto da mu gi vratat. Toa ne se opishuva. Dobri dvaesetina minuti gi kolneshe i gi pcueshe so mrmorenje, ama se nadevam deka kje mu bide jasno deka zakonot i pravilata mora da se pochituvaat.
Preku Zagreb sletav vo Cirih. Zastanav da se vidam so bratuched mi i so nekolku prijateli od detstvoto. Namesto da zboruvame za minatoto i za dobrite vreminja, najgolemiot del od vremeto go minavme okolu prashanjeto za imeto. Kolku i da zboruvame na ovaa tema, sekogash zakluchokot e eden: "nikoj nema pravo da ni go menuva imeto".
Utredenta letav za Toronto i vekje na cirishkiot aerodrom se soochiv so kontrolata na patnicite za vleguvanje vo Severna Amerika. Bezmalku ostanav vo maica i po gakji. Vo toj mig me fati edna smea koga mi tekna na scenata od skopskiot aerodrom, i kako da im stanav somnitelen na obezbeduvachite koi dobro me "procheshlaa" proveruvajkji dali mi se sredeni i noktite na nozete.
Kanada e zemjata na mojata mladost i sekogash koga sletuvam tamu me obzema prijatno chuvstvo i se raduvam za toa shto povtorno sum megju starite prijateli.
Pokraj starite prijateli, ovoj pat zapoznav lichno i novi. Se imavme dopishuvano porano i imav objavuvano nivni statii vo AMN, no poinaku e koga kje se vidite i kje razmenite mislenja. Stanuva zbor za Risto Stefov i Dragi Stojkovski. Ubavo si pomuabetivme, razmenuvavme mislenja, no shto e najvazhno - se solasuvavme za site prashanja koga e vo prashanje Makedonija.
Toa shto najmnogu me interesirashe e strategijata na nashata zaednica i nejzinata uloga vo priznavanjeto na ustavnoto ime od Kanada. Vo dolgiot razgovor doznav deka strategijata bila ednostavna - sekoj go pravel svoeto. Sekoj poedniec, sekoja organizacija..., site dale svoj pridones kon ostvaruvanjeto na celta, no mnogu interesno e toa shto tie se ubedeni deka bliskosta na Harper (premierot na Kanada) so Bush odigrala mozhebi najgolema uloga vo seto toa.
- Veruvam deka Konzervativcite (tie se na vlast vo Kanada), koi se mnogu bliski na Republikancite, trgnaa po nivnite stapki. Makedonija maksimalno ja poddrzhuva vojnata protiv terorizmot i toa beshe golem faktor vo odlukata na Kanada, mi reche pretsedatelot na Obedineti Makedonci vo Kanada Dragi Stojkovski.
Koga e vekje taka, se prashuvam zar ima nekoj poblizok do Bush od nashiot Hauard. Ne veruvam deka ima. Bush ne ja ni zavrshuva pres-konferencijata vo Vashington, a Hauard vo Kanbera vekje maksimalno go poddrzhuva vo site negovi planovi i celi.
Se postavuva prashanjeto - ja ispushtivme li nie svojata shansa?
Patot me donese vo Vashington, prestolninata vo koja se odluchuvaat kluchnite svetski prashanja. Povekje za SAD i Vashinton vo idniot broj.


Zboguvanje so Toshe

Za vreme na mojot prestoj vo Makedonija golem broj prijateli i chitateli me zamolija da se poklonam pred grobot na Toshe Proeski i zapalam svekja vo nivno ime. Go storiv toa na devetdnevniot pomen koga imav mozhnost da ostanam nekolku minuti sam i niz solzi go pozdraviv od site nas vo Avstralija.
Pochivaj vo mir, angelu nash!

Ljupcho Stankovski


MTV go odbi SBS

So cel da ja podobri svojata informativna mrezha, SBS televizijata planirashe pokraj postoechkite informativni bilteni da vovede eden takov blok i na makedonski jazik. Nacionalnata Makedonska televizija bila ponudena nivnite vesti da se prikazhuvaat na SBS vo Avstralija.
Od SBS ne' informiraat deka bile odbieni so odgovor deka MTV ima dogovor so Tarbs (?!). Sigurno se sekjavate deka Tarbs bankrotirashe pred nekolku godini, ama za MTV toj ochigledno postoi.
Da bide seto ova pointeresno e toa shto hrvatskata i srpskata televizija koi isto taka imale dogovor so Tarbs so zadovolstvo prifatile nivnite informativni bilteni da se prikazhuvaat na SBS.
Makedonskata televizija vekje podolgo vreme se naogja vo golema kriza i okolu nea se pletat najrazlichni prikazni za manipuliranje na povekje nivoa.


MAKEDONIJA DO POSLEDNIOT DEN SO NADEZH ZA DATUM ZA PREGOVORI

Mozhno li e chudo?

Vo godishniot izveshtaj na Evropskata komisija za Makedonija, shto oficijalno treba da bide pretstaven na 6 noemvri, se' ushte go nema kluchniot element - dali Komisijata kje preporacha pochnuvanje na pregovorite za chlenstvo so Makedonija. Doznavame deka ova prashanje kje se drzhi otvoreno do posledniot den, iako prvichnite najavi velat deka Makedonija nema da dobie datum za pregovori poradi politichkata nestabilnost i problemite so politichkiot dijalog. Nadezhite gi podgreva i promenetata atmosfera vo Brisel po lisabonskiot samit na koj bea otstraneti prechkite za proshiruvanje na Unijata. EU sega smeta deka ima mehanizmi za da funkcionira i po priemot na novi chlenki.
Vo vtornik se mozhni tri ishodi. Komisijata mozhe da oceni deka Makedonija ne treba da dobie datum za pochnuvanje na pregovorite. Vtorata varijanta e da se izdejstvuva mozhnost za svoeviden poluizveshtaj, shto bi bil podgotven do sredinata na 2008 godina. Vo toj sluchaj Makedonija kje mora da postigne znachitelen napredok za da dobie datum za pregovori vo sredinata na idnata godina, koga so EU kje pretsedava Slovenija. Tretata varijanta e ushte vo vtornik da se dobie ocena deka, ako Makedonija postigne zadovolitelen napredok vo prvata polovina na 2008 godina, Slovenija mozhe i bez nov izveshtaj da preporacha otvoranje na pregovorite.
Vo vtornik treba da se objavi i strategijata za proshiruvanje na EU, vo koja priemot na balkanskite zemji vo EU se ochekuva na sreden i na dolg rok. Hrvatska e oceneta kako prva, Makedonija e istaknata kako zemja-kandidat, sleduvaat Albanija i Crna Gora, pa Bosna i Srbija i na krajot e Kosovo. (Spored Vreme)


VMRO-DPMNE KJE GI STIMULIRA ZHENITE DA RAGJAAT

Penzija za majkite na povekje od tri deca

VMRO-DPMNE kje izleze so koncept za populaciona politika, shto kje treba da gi stimulira zhenite vo Makedonija povekje da ragjaat. Idejata na Izvrshniot odbor na partijata bila da se postavat konkretni i ostvarlivi zadachi za vladata, koi kje se pretochat vo merki i vo populaciona politika na drzhavata. "Kje se odi na stimuliranje na semejnite vrednosti, na ragjanje najmalku tri deca. Kje ima predlog porodilnoto boleduvanje od tretoto dete natamu da se zgolemi, a zhenite koi nikogash ne rabotele, a rodile najmalku tri deca, da dobijat penzija. Brachnite dvojki koi vekje imaat tri ili povekje deca kje imaat privilegii pri kupuvanje stanovi i kukji, so toa shto drzhavata kje im ovozmozhi povolni krediti", najavuvaat od rakovodstvoto na VMRO-DPMNE. (Vest)


PODDRSHKA ZA MATICHNATA ZEMJA

Turcite protestiraa protiv kurdskite teroristi

Nekolku stotici Turci od Makedonija so turski znaminja i so transparenti se sobraa na skopskiot ploshtad za da i' dadat poddrshka na nivnata matichna zemja vo borbata so kurdskite teroristi. Mirniot protest, shto se odrzha pod mototo Za poddrshka na Turcija protiv terorizmot, go organizirashe Sojuzot na turskite nevladini organizacii MATUSITEB. "Ovde sme za da ja spodelime tagata shto ja chuvstvuvame kon narodot na Republika Turcija i da im iskazheme sochuvstvo na stoticite majki koi gi zagubija svoite deca od teroristite. Toa denes im se sluchuva nim, utre istoto mozhe da ni se sluchi i nam", porachaa govornicite.


Gruevski napisha kniga

Premierot Nikola Gruevski ja napisha svojata prva kniga, so naslov Kon izlezot, stranskite direktni investicii, ekonomskiot razvoj i vrabotenosta, chija promocijata beshe zakazhana za vchera vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Recenzenti na prvoto nauchno delo na premierot se vicepremierot Zoran Stavrevski i profesorot na skopskiot Ekonomski fakultet Metodija Nestorovski. Spored profesorot, knigata se javuva vo vreme otkako Makedonija pomina eden neuspeshen period vo koj, vo uslovi na mnogu nisko nivo na investiranje i golemi strukturni problemi, se deklariraa, no ne se izgradija praktichni privlechni politiki za stranskite investitori. (Spored Vecher)


Novi 300 pendreci i 1.000 lisici za policijata

MVR raspishalo tender za nabavka na lisici i pendreci po zabrzana postapka, otkako od nekolku policiski stanici stignale urgentni pisma deka im fali takva oprema. "Celi pet godini ne e nabaven nitu eden pendrek ili lisici. Stanuva zbor za malo kolichestvo i, ako ne go nabavime sega, kje se zatvori budzhetot, pa Ministerstvoto za finansii vo idnata godina mozhe da ne ni dade pari", veli portparolot na MVR Ivo Kotevski.
Firmite shto se zanimavaat so proizvodstvo i trgovija so ovie proizvodi negoduvaat za toa shto tenderot e po zabrzana postapka, a nashite izvori od MVR se chudat za tenderot i na shega dodavaat deka problemot nastanal poradi toa shto sluzhbite vo MVR ne znaele deka ovaa vlast ima namera tolku mnogu da apsi. (Spored Vreme)
MAKEDONIJA


 

 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.

web statistics