MILCHO MANCHEVSKI PRED PREMIERATA NA "SENKI" VO SKOPJE

"Kinata ni se kako vo 19 vek"

Milcho Manchevski pred skopskata premiera na negoviot najnov film "Senki", koja ja najavuva za pochetokot na noemvri, se soochuva so organizaciono-tehnichki problemi shto proizleguvaat od katastrofalnata sostojba so kinosalite vo Skopje i vo Makedonija. "Ushte e pozhalno shto na takvata sostojba se gleda kako na neshto normalno", veli Manchevski, koj istaknuva deka saka "Senki", kako i prethodnite negovi filmovi, da igraat nasekade kade shto ima interes za toa, no oti kinata se pod nivoto na sekoj seriozen film.
"Skopje, glaven grad na edna drzhava, so 600.000 zhiteli, nema asolna kinosala, nitu koncertna sala, nitu sportska sala, ama zatoa kafeani ima kolku sakash", veli Manchevski i dodava: "Pred 15 godini vo Skopje imashe 16 kinoekrani, a sega ima samo 2,5. Tehnichki, najgolem del od makedonskite kina se vo ochajna sostojba - ako voopshto i rabotat. Koga reagiram i baram chare i se obiduvam da obezbedam minimalni tehnichki uslovi, toa e zatoa shto chuvstvuvam obvrska kon site onie lugje od ekipata i kon glumcite koi vlozhija ogromen napor da napravime prekrasen film. Ushte povekje obvrska chuvstvuvam kon finansierite od Makedonija i od ushte chetiri seriozni zemji, a i od Euroimazh (koi duri i imaat svoi standardi kako treba da se prikazhuvaat filmovite). Site tie vlozhija seriozni pari da se napravi eden svetski film, i zoshto da go prikazhuvame vo uslovi od 19 vek? Toa e kako da napravish edna bogata simfonija, i posle da ja slushash na tranzistor", veli Manchevski.

RECENZIJA VO MAGAZINOT "STAJLUS" ZA "SENKI"

Bleskav opus na Manchevski

"Prekrasen, trogatelen film", veli recenzijata za "Senki" objavena vo ugledniot amerikanski onlajn magazin "Stajlus" (www.stylusmagazine.com). Avtorkata Nensi Kifi-Rouds veli deka e iskluchitelno vredno da se gledaat zaedno trite filma na Manchevski.
"Manchevski gradi opus shto kje bleska vo retrospektivnite programi so svoite prepoznatlivi vpechatlivi pejzazhi, detalni sliki i kadar na akteri koi postojano igraat vo negovite filmovi shto gi pravi subliminalno poznati i lesni da im se predadesh, a sega i poradi jasnotijata na negovoto svrtuvanje kon lichno nova teritorija i pravolinisko raskazhuvanje".
Vo recenzijata avtorkata detaljno ja analizira prikaznata na filmot i temata za vrakjanjeto na dolgovite na predcite, i vo toj kontekst, sosem neochekuvano, dava precizno istorisko rezime za egzodusot na Makedoncite od Egejska Makedonija.
Vo istiot broj na "Stajlus" ima i mega-intervju so Manchevski.

Amerikansko DVD-izdanie na "Bal-kan-kan"

Na samiot kraj na godinata, nekade za Bozhikjnite praznici vo SAD se ochekuva da izleze amerikanskoto DVD-izdanie na makedonskiot film "Bal-kan-kan" na Darko Mitrevski. Izdanieto na distributerot "EBS Entertainment" od Holivud kje sodrzhi, pokraj originalnata verzija na filmot, i nekolku specijalni dodatoci, i toa: muzichkiot spot "Baba Zumbula", trejlerite na filmot, dokumentarecot za negovoto snimanje, a kako mal podarok i muzikata za filmot na Kiril Dzhajkovski. Kako shto ne informira samiot Mitrevski, po Nova godina se planira izdavanje na ova DVD i vo Kanada i Velika Britanija, a vo tek se pregovorite so kineskite, korejskite i japonskite distributeri. Inaku, "Bal-kan-kan" e petiot makedonski film koj dozhivuva videodistribucija vo Amerika, posle "Pred dozhdot", "Zbogum na 20. vek", "Prashina" i "Golemata voda".
Samo da potsetime deka Darko Mitrevski vekje i od Amerika se pojavi so svoite novi proekti. Taka, Mitrevski go vidovme na godineshniot Filmski festival vo Motovun, Hrvatska, kade shto beshe vo on-lajn konkurencija so negoviot kratok film "Gjavoli", napraven na aktuelnata amerikanska tema za besmislenoto pukanje vo uchilishtata. Filmot vo Motovun beshe dobro primen, i od 36 filma vleze megju 12-te vo oficijalnata on-lajn konkurencija.

ISTRAZHUVANJETO NA PLAOSHNIK I PONATAMU VOZBUDLIVO

Helikopter na docnorimski mozaik

Raskoshni mozaichni podovi od docnorimski carski period se otkrieni vo objektot za koj arheolozite smetaat deka e hram na Dionizij na Plaoshnik.
- Mozaicite se chudesni, tolku se kompaktni i raboteni rechisi bez fuga megju kamenchinjata od koi se sostaveni. Oblikuvaat fantastichni pretstavi, kakvi shto dosega ne sme imale na ovoj lokalitet - nekoi geometriski motivi vo oblik na tvrdini, neobichno prezentirani motivi na flora i fauna i slichno - veli Pasko Kuzman, direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo. Novootkrienite se razlichni od mozaicite od ranohristijanskiot period, koi se datirani na 5 i 6 vek od nashata era. Za razlika od tie mozaici vo episkopskiot dvor, od vremeto koga Lihnidos bil episkopski centar, novite mozaici se postari i mu se pripishuvaat na rimskiot period - 3 i 4 vek od nashata era.
- Premnogu e rano da se zboruva, bidejkji mozaicite se otkrieni minatata nedela, no mozhe da se kazhe deka se od docnorimskiot carski period, a mozhebi se i od postara hronoloshka odrednica, bidejkji mu pripagjaat na iskluchitelno kvaliteten objekt, koj bi mozhel da bide hram na bogot Dionis - bozhestvo shto imalo silen kult vo Lihnidos - veli Kuzman. Mozaicite se otkrieni vo objektot shto se naogja severno od obnovenata Svetiklimentova crkva, a istochno od polikonhalnata bazilika od 5-6 vek. Istrazhuvanjata na Plaoshnik se vo tek i ponatamu i, dokolku vremenskite uslovi go ovozmozhat toa, kje prodolzhat do krajot na godinata.

PRODOLZHUVA MEGJUNARODNIOT ISTRAZHUVACHKI PROEKT

Italijanski, palestinski i makedonski arheolozi rabotat na Stobi

Za da bide Rimskiot forum vo Stobi edinstveniot celosno istrazhen objekt na arheoloshkiot lokalitet kaj Gradsko se grizhat istrazhuvachite od Makedonija, Italija i od Palestina. Timot denovive ja pochna poslednata faza od iskopuvanjata na gradbata od 2 i 3 vek, koja vo minatoto sluzhela kako ploshtad vo antichkiot grad. Istrazhuvachite rabotat vo ramkite na proektot "Arheoloshka i turistichka valorizacija na antichkiot grad Stobi". Iskopuvanjata gi vrshi Muzejot na Makedonija, pod rakovodstvo na arheologot Mila Shurbanoska, direktor na proektot shto se realizira vo sorabotka so nevladinata organizacija ChISS od Palermo, Italija. Taa organizacija i Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Italija vekje tri godini gi finansiraat iskopuvanjata na Forumot, koj imal monumentalen otvoren vlez sostaven od tri stolba visoki 7 metri, na vrvot spoeni so arkadi.
Shurbanoska najavuva deka istrazhuvanjata kje traat do sredinata na dekemvri.
- Paralelno kje se odvivaat istrazhuvanjata na Forumot i seminarot za obuka na studenti za restavracija na mozaici i na kamena plastika - objasnuva Shurbanoska.
Denovive kje pochne i seminarot za restavracija i konzervacija na mozaici i dekorativna plastika. Predavanjata se nameneti za studenti od Makedonija, Italija i od Palestina. Seminarot kje se odviva i vo tekot na noemvri. Predavanjata kje gi slushaat dvaesetina studenti, a kje gi vodat profesori i eksperti od trite zemji.
Italijancite dosega podarija okolu 30.000 evra, a ushte tolku treba da odobri italijanskoto MNR. So poslednata faza od iskopuvanjata treba da bide istrazhena i poslednata pettina od Rimskiot forum. Proletva arheolozite istrazhija i dokumentiraa dvaesetina grobovi od docnorimskata nekropola, koja beshe istrazhena vo 2004 godina.

SKOPJANI UZHIVAA NA 26. SKOPSKI DZHEZ FESTIVAL

Pet vecheri so razlichni pogledi na dzhezot

Denovive shto se zad nas mina vo znakot na 26. izdanie na "Skopskiot dzhez-festival". I godinava programata donese ekskluzivni iminja, od koi golem del ne se na evropska turneja, tuku dojdoa samo za koncertot vo Skopje. Megju niv i amerikanski sostav "Brazilian Grls", dvata norveshki bendovi i pejachkata Sidsel Andersen, kako i intrigantniot dzhez-dirigent Buch Moris. I Shlipenbah, eden od najdobrite evropski pijanisti, i flamenko dzvezdata Miguel Poveda dojdoa vo ovoj del od Evropa samo zaradi nivniot nastap na Skopskiot dzhez-festival.
- Se obidovme i godinava da ja prodolzhime tradicijata na festivalot, obezbeduvajkji kvalitetna programa za publikata, bogata so novite, sovremeni tekovi vo oblasta na dzhezot - izjavi Oliver Belopeta, prviot chovek na festivalot. Po norveshkata vecher na otvoranjeto na Festivalot, nastapi shpanskiot flamenko-gitarist Huan Karmona, a po nego shpanskiot vokalist Migel Poveda. So Poveda nastapi i poznatiot flamenko-gitarist Huan Karlos Romero, so koj go snimi posledniot album "Tiera de kalma".
Sleduvashe nastapot na trioto na francuskiot dzhez-pijanist Zhan Mishel Pilk, koj spored kritikata e ultimativen naslednik na pijanistichkiot senzibilitet na Mishel Petruchijani i Mekkoj Tarner.
Na 26. Dzhez-festival se pretstavi amerikanskiot i ol-stars bend "D liders" vo koj svoevremeno svirea muzichari kako Artur Blajt i Lester Bouvi. Vo Skopje so "D liders" dojde i legendarniot sakosfonist Chiko Frimen.
Klupskata sabotna programa prodolzhi vo nokjniot klub "Hard rok", kade shto nastapi njujorshkiot elektro-dauntempo kvartet "Brazilijan grls", koj izdava pod etiketata na prestizhnata "Vrv rekords".
Razmesten na tri sceni, Skopskiot dzhez-festival vo Domot na ARM ja donese vecherta na eksperimentalniot dzhez. Nastapija orkestrite "Aj-si-pi" i "Nublu" na poznatiot amerikanski kompozitor i dirigent Buch Moris. Na scenata vo "Hard rok" nastapi makedonskiot gitarist Toni Kitanovski, zaedno so orkestarot "Cherkezi" i so amerikanskiot trubach Greg Hopkins.
Skopskiot dzhez-festival go zatvorija milanskiot dzhez-pijanist Stefano Boljani i negoviot germanski kolega Aleksander fon Shlipenbah, eden od najpoznatite evropski fridzhez-pijanisti. Zavesata se spushti vo klubot "Hard rok", so nastapot na bendot na Derek Traks, najmladiot gitarist na koj mu uspea da vleze na listata na 100 najdobri spored spisanieto "Roling stoun".

LAMBE ALABAKOVSKI, PEJACH

Nautro prvo pomisluvam na ljubovta

"Spasi me" e negovata prva muzichka tema, koja skromnoto momche od Bitola go najavi kako neosporen talent na makedonskata muzichka scena.
Ottogash se redea "Belo e se", "Posledna nokj", "More od solzi", "Bela", so koi mladiot pop-pejach Lambe Alabakoski, ekskluzivec na "M2 produkcija", gi pleni srcata na svojata publika, koja so potpevnuvanjeto na negovite refreni i naletot za avtogrami ne prestanuva da go izrazuva zadovolstvoto od "momcheto so kachulka" i negovata dlaboka i iskrena interpretacija.
"Vrati mi go srceto" e negovata najnova pesna ispeana vo duet so Darko Dimitrov, za koja neodamna go promovira i spotot, a vo koj se javuva i svetski poznatata manekenka Katarina Ivanovska.
Talentiraniot pejach i "najmomcheto" za izminatata godina, chie sekojdnevie e muzikata, periodov aktivno raboti i na podgotovkata na svojot vtor album, chie izleguvanje go najavuva za mart slednata godina. Toj istovremeno e i redoven student na Evrokoledzhot vo Kumanovo.
Veli deka negov vrven ritual e bozhjata molitva nautro, bidejkji e vernik i izrasnal so crkovnite proslavi i horovi, a upornosta e karakterna odlika shto visoko ja vrednuva.
Angazhmanite povrzani so snimanjeto pesni, spotovi, odrzhuvanje promocii, gostuvanja po diskoteki, festivali, humanitarni nastapi e sekojdnevieto na Lambe vo poslednive godini. No, i pokraj brojnite aktivnosti, toj ne vazhi za golem spanko.
- Stanuvam najdocna do 9 chasot. Retko se sluchuva vo poslednive tri godini denot da mi pochne, a da ne me cheka nekoja obvrska ili na koledzhot ili pak povrzana so nekoe intervju, patuvanje na nekoj koncert. Sepak, koga stanuvam, prvo pomisluvam na ljubovta, pa sledi se drugo - veli Lambe.
Studioto na Darko Dimitrov, Alabakovski go posochuva kako mesto kade shto se chuvstvuva najopushteno, zashto, kako shto veli, tamu mozhe site emocii da gi izvadi od sebe i da mu bide mnogu polesno. No, uzhiva i vo neshto drugo.
- Uzhivam i koga se vozam vo moeto "reno klio". Taka, ednostavno mozham odlichno da se raspeam. Porano i mnogu povekje sportuvav. Mu bev veren na fudbalot, no sega toa go zameniv so trchanje i fitnes. No, neshto bez koe navistina ne mozham vo posledno vreme e internet. Navistina ubavo hobi - se smee Lambe.
Lambe ima mnogu prijatelstva, povekjeto steknati vo Skopje. No, sepak, veli deka onie vistinskite se so starite drugari, so koi se poznava ushte pred seriozno da zaplovi vo muzichkite vodi.
Svoeto slobodno vreme toj najmnogu saka da go minuva vo Bitola ili vo Prespa so semejstvoto i osobeno so negovata mala vnuka, koja, kako shto veli, "znae da mu go svrti pametot" i da se chuvstvuva kako da e ushte pomlad. Vo Skopje, pak, najchesto se druzhi so Darko Dimitrov, Ivo Jankovski, Elena Ristevska i sekako so negovata devojka Magdalena.
Lambe vazhi za iskluchitelno vedar i pozitiven chovek, koj retko se nervira i vleguva vo konflikti, no, sepak:
- Sakam pravda po sekoja cena. Taka kje bidam posmiren vo sebe, a i kolku i da ne e dobra vistinata, sigurno e podobra od lagata. Retko se nerviram. So vreme gi prifakjam rabotite polesno - veli toj.

KRISTINA ARNAUDOVA:

Sakam da stanam majka

Po dolgogodishna pauza na festivalite, pop-pejachkata Kristina Arnaudova nastapi na godineshniot muzichki festival "Makfest" so baladata "Prv i posleden". Muzikata i tekstot se na Vesna Malinova, a aranzhmanot na Vladimir Dojchinovski. Momentno go privrshuva noviot album, koj treba da izleze na muzichkiot pazar denovive.
- Na ovoj album studiozno se raboti vekje dve godini. Najtezhok mi beshe izborot na pesni, zoshto prashanjeto beshe dali da go zadrzham zvukot po koj sum karakteristichna ili pak da eksperimentiram so stilovite. Noviot album ima 12 kompozicii. Osven Vesna Malinova, Darko Tasev i Kokan Dimushevski, za prv pat avtorski se pojavuva i amerikanskiot avtor Chejz Landzh koj me najde preku Internet. Mi prati odlichna kompozicija koja edvaj chekam da izleze vo eterot. Pesnata e na angliski jazik, a na albumot kje se najdat i pesni na srpski jazik. Albumot go simav vo studioto Do-Re-Mi vo Skopje. Planiram promocijata da bide shto pobrgu, ni izjavi Kristina.
Taa pred pochetokot na letnite odmori trebashe da go snimi i spotot za pesnata "Vreme e za kraj", no po nekolkute obidi spotot ne se snimashe. Kristina veli deka vinata ja gleda vo proletnite dozhdovi i zatoa snimanjeto bilo odlozheno. Pop-pejachkata so soprugot Aleksandar zhivee vo stan pod kirija vo Skopje, no naskoro planiraat da si kupat sopstven dom.
- Za mene e povazhno kako zhiveam od kolku kade zhiveam. So Aleksandar se ushte sme so status potstanari, no planirame naskoro da si kupime svoj dom. Najgolem problem ni e lokacijata. I dvajcata sakame mirno mesto, odnosno chista okolina, no vo Skopje toa teshko se naogja. Sakam dvor so zelenilo i mesto kade kje imam svoja privatnost. Kako ljubitel na zhivotnite i rastenijata, bi sakala prostor kade bi gi odgleduvala zoshto tie se moja antistres programa.
Dali planirate da si go zgolemite semejstvoto?
- Iskreno edvaj go chekam momentot koga kje stanam majka. I dvajcata toa mnogu go sakame. Sega za sega imame nekoi nedovrsheni raboti, no sepak bebeto ne e neshto shto se planira. Pa taka, koga kje reshi Gospod togash i kje bide, ni izjavi Arnaudova.

Suzana na mis turizam na Mileniumot vo Etiopija

Manekenkata Suzana al Salkini (23) zamina za Adis Abeba, Etiopija kade kje ja pretstavuva Makedonija na internacionalniot izbor za mis turizam na Mileniumot. Suzana vo Etiopija kje prestojuva tri nedeli.
- Na izborot kje uchestvuvaat 60-tina devojki od celiot svet. Ovaa godina izborot kje bide vo znakot na humanosta, kje posetime povekje domovi za dechinja bez roditeli i kje posetime povekje siromashni kvartovi vo Etiopija. Chest mi e shto kje uchestvuvam na vakov izbor zoshto jas mnogu ja pochitivam humanosta. Se raduvam deka sredstvata sobrani od izborot kje bidat nameneti za siromashnite dechinjata od Afrika, ni izjavi Suzana pred zaminuvanjeto.
Al Salkini dosega ja pretstavuvashe Makedonija na 17 internacionalni izbori za ubavina. Godinava vleze vo prvite pet finalistki na izborot za mis intereneshenal koj se odrzha letovo vo Durban, Afrika.