Australian Macedonian Weekly

AMW Archive   

Australian Macedonian Weekly

Edition No

Edition No. 995
23 October 2007

Makedonija    

Avstralija    

Balkan    

Svet    

Sport    

English    

Zaednica    

Istorija    

Zabava    

Horoskop    

Pisma    

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 
 

ZDRAVJE I HRANA

KORISNI SOVETI

Vitki i zdravi bez dieta

Postojat mnogu popularni dieti na pazarot koi garantiraat uspeshno slabeenje za 5,7,10 dena, 1 mesec... Prochitajte gi ovie soveti. Kje nauchite kako da se hranite zdravo cel zhivot i nikogash da nemate potreba od strogi nezdravi dieti.
» Opredelete si samite kolku kalorii dnevno vi se potrebni. Nemojte da se vodite po dieti, bidejkji sekoj chovek e razlichen. Ako lesno i brzo se zdebeluvate togash 1500 kalorii za zhena i 2000 za mazh se dovolni. I vashata telesna gradba e mnogu vazhna. Ako ste pokrupni vi trebaat povekje kalorii, ako ste positni pomalku. Isto taka ako ste fizichki aktivni mozhete da vnesete i povekje kalorii. Samite kje pochuvstvuvate kolku hrana dnevno vi e dovolna za da se chuvstvuvate i izgledate ubavo.
» Ne plashete se od hranata shto debelee. I mastite mu se potrebni na teloto za da funkcionira. Zatoa kombinirajte gi mastite od hranata zaedno so drugi produkti za da mozhe vashiot organizam uspeshno da gi upotrebi mastite. Maslinovoto, ribinoto i sonchogledovoto maslo korisni se za organizmot. Vnesete gi ovie vidovi na maslo namesto onie koi sodrzhat mnogu holesterol i kje bidete i vitki i zdravi.
» Jaglenohidratite se vazhni. Ova e najvazhniot izvor na energija za organizmot. No umeshnosta e da gi izberete vistinskite jaglenohidrati. Prostite jaglenohidrati kako shto se lebot i shekjerot ne se dobri za organizmot, zatoa treba da gi vnesete vo vasheto meni slozhenite jaglehidrati na primer oriz, integralno brashno i oves.
» Pogolemite obroci jadete gi porano. Metabolizmot se zabavuva kako privrshuva denot. Toa znachi hranata se pretvora vo masti koi se lepat za vas. Vashiot organizam e popasiven kon krajot na denot i ne mu treba mnogu energija pa zatoa ona shto kje go vnesete navecher ne se razgraduva i ne se pretvora vo energija. Najdobro e sredno golem obrok nautro, najgolemiot obrok neka vi bide ruchek, a za vechera konsumirajte shto e mozhno pomalku hrana.
» Nikogash ne go preskoknuvajte pojadokot. Lugjeto koi ne pojaduvaat se podebeli od oni koi redovno go pravat toa. Ako go preskoknete pojadokot, kje se chuvstvuvate pregladneti za ruchekot i kje se prejadete, hranata nema da se sogori tuku organizmot kje ja skladira i ete vi dopolnitelni kilogrami.
» Neka jadenjeto vi bide zabavno. Zabavuvajte se ne samo so hranata tuku i so obrokot. Jadete so semejstvoto i prijatelite namesto da jadete sami pred televizorot. Koga uzhivate vo obrokot jadete popoleka, a so toa mu davate vreme na organizmot da ja sogoruva hranata i pobrgu da se zasiti.
» Dadete si sloboden den. Znachi eden den vo nedelata uzhivajte vo hranata shto navistina ja obozhavate. Izedete 2,3 sochni parchinja pica ili duplo parche chokoladna torta vo sabota. Ovoj sloboden den kje vi pomogne da se odrzhite vo denovi koga treba da vnimavate na ishranata. Vo specijalnite priliki kako na primer rodendeni dozvolete si malku povekje sloboda.
» Izbegnuvajte premnogu alkohol. Pienjeto osven shto e shtetno za vashiot organizam, isto taka i shteti i na vashata volja. Edna pijana nokj najverojatno kje ve odvede do prejaduvanje i toa so najloshata hrana. No edna chasha vino ili pivo mozhe da bide zdrava za vas. Vinoto pomaga pri nastinka, a mozhe i da ve relaksira. Konsumiranjeto na kofein vo pogolemi kolichini mozhe da shteti na zdravata ishrana bidejkji go stimulira proizvodstvoto na insulin vo organizmot.


SAKAAT VRSKA ILI SEKS

Mazhite samo glumat prijatelstvo

Mazhite mnogu se machat vo platonskite odnosi so sprotivniot pol - duri trojca od chetvorica priznavaat deka se vljubile vo svojata prijatelka, pokazhalo istrazhuvanjeto na britanskiot institut "Frendship panel".
Duri 75 otsto od ispitanicite, na prashanjeto dali bi mozhele da imaat platonski odnos so svojata prijatelka odgovorile deka se vljubile najmalku vo edna svoja prijatelka. Od druga strana, samo 6 otsto od zhenite izjavile deka imale slichni chuvstva kon prijatelite od sprotivniot pol. Sepak, i zhenite - duri 59 otsto - priznale deka skoknale vo krevetot na svoite prijateli.
Rezultatite pokazhale deka verojatnosta da se sluchi seks so prijatel od sprotivniot pol e povrzana so toa kolku takvi prijateli voopshto imate. Od mazhite shto se vo dolgi vrski, 40 otsto imaat povekje od deset takvi prijatelki, a samo 9 otsto tvrdat deka bi se druzhele so drugi zheni samo ako tie se voedno prijatelki i na nivnite partnerki.
- Lichno smetam deka povekjeto mazhi imaat somnitelni nameri kon svoite prijatelki. Ednostavno, teshko im e da ostanat na platonsko ramnishte - tvrdi Rebeka Kuper od "Frendship panel".
Shto se odnesuva do odnosot megju partnerkata i prijatelkata, priblizhno 43 otsto od mazhite tvrdat deka partnerkite im bile ljubomorni na prijatelkite. Duri 73 otsto od niv se odrekle od prijatelskata vrska za da gi razubedat partnerkite.
Sepak, podatocite velat deka pomalku od eden otsto od mazhite vljubeni vo svoite prijatelki zavrshuvaat vo krevet so niv. Vo toj pogled zhenite se posnaodlivi zashto 25 otsto od niv zavrshuvaat vo vrska so prijatelot shto im se dopagja. Povekjeto ne zhalat za toa shto go napravile, a samo 29 otsto priznavaat deka vrskata bila greshka.
- Mazhite kaj prijatelkata sekogash go zabelezhuvaat i dobriot zadnik i lesno otkachuvaat - izjavil eden od ispitanicite.


Depresivni profesii

Lugjeto chie shto zanimanje podrazbira chuvanje stari lugje, menuvanje peleni i sluzhenje hrana i pijalaci najchesto patat od depresija. Ova istrazhuvanje napraveno e vo Amerika i utvrdeno e deka 7% od lugjeto so postojana rabota so polno rabotno vreme stradaat od depresija.
Zhenite za razlika od mazhite pochesto se depresivni, kako i pomladite od postarite lica.
Rechisi 11% od lugjeto chija rabota e grizha za drugi - mali deca, stari i iznemoshteni ili lica so posebni potrebi - vo period od dve nedeli prijavile simptomi na depresija, a toa znachi gubenje na interes i zadovolstvo, problemi so spienje, jadenje, namalena energija i koncentracija.
Gotvachite, kelnerite, barmenite se na vtoro mesto so 10.3%.
Togash koi se profesiite so koi e najdobro da se zanimavate?
Najnizok procent na depresija 4.3% e zabelezhan kaj inzhenerite, arhitektite i istrazhuvachite.
Mozhebi vaka depresijata ne ni se chini kako opasno neshto, no vo Amerika e utvrdeno deka poradi istata godishno se gubat od 30 do 44 milijardi dolari. Prichinata e namaluvanje na produktivnosta na vrabotenite kako rezultat na depresija.
No od druga strana vrabotenite so polno rabotno vreme se posrekjni od nevrabotenite kaj koi procentot na lugje shto stradaat od depresija iznesuva duri 12.7%. Znachi zakluchokot e: kolku i da vi e zdodevna ili depresivna rabotata bidete srekjni shto ja imate! Ako ja imate....


Otkriena bakterija pogolem ubiec od sidata

Amerikanskite nauchnici identifikuvaa super bakterija narechena MRSA, koja potencijalno pretstavuva pogolem ubiec od sidata.
Bakterijata, kako shto se naveduva vo poznatiot magazin "Zhurnal na amerikanskata medicinska asocijacija", bi mozhela da bide prichina za smrt na 18.600 Amerikanci na godishno nivo, shto e povisoka stapka od virusot na sidata, od koj vo 2005-ta godina umrea 17.011 Amerikanci.
Bakterijata, chie shto celosno ime e "Staphyloccocus aureus" (zlaten stafilokok), se naogja vo kozhata na nosot na zdravite lica, a a do infekcijata doagja otkako bakterijata kje prodre vo krvotokot ili tkivoto shto mozhe da ima i fatalen ishod.
MRSA e potencijalno smrtonosna bidejkji e otporna na antibiotici, a se shiri preku medicinski instrumenti ili otvoreni rani na pacientite.
Bakterijata e otkriena vo 2005 godina, preku istrazhuvanje na devet amerikanski urbani regioni, kade infekcijata bila registrirana kaj 5.287 lica, od koi 988 pochinale.
Chetvrtina od sluchaite, infekcijata ja dobile vo bolnica, bidejkji del od niv imale operacija ili redovno doagjale na dijaliza.


Bidete srekjni vo vashata spalna soba

Ako ste zagrizheni za vashiot brak, isprobajte gi ovie 6 soveti za "ozhivuvanje" na brakot. Bidejkji seksot e vazhen segment od brachnata zaednica i intimnosta, ovie soveti se za negovo podobruvanje.
» Naspijte se dobro. Dobriot son e najdobriot afrodizijak. Najvazhno e da se chuvstvuvate odmoreni. Ako treba i smenete go malku dnevniot raspored za da mozhe da imate seks koga ste najodmoreni.
» Vnimavajte so lekovite. Antidepresivite mozhe da go popravat vasheto raspolozhenie no mozhat i da ja ubijat vashata zhelba za seks. Na libidoto mozhe da mu nashtetat i apchinja za bolka, laksativi, apchinja za smiruvanje. Dokolku nekoj od ovie lekovi morate da go zemate po preporaka od lekarot, vie seushte mozhete da uzhivate vo seksot so malku povekje stimulacija i ako si dadete povekje vreme.
» Vezhbajte. Dobro vezhbanje go podignuva nivoto na dopamin, a niz domino efektot se pokachuva i nivoto na testosteronot - hormon koj go podobruva libidoto. Odenjeto vo teretana ili fitnes mozhe da ve napravi ne samo da izgledate podobro, tuku i da se chuvstvuvate poseksi vo krevet.
» Odete na shoping. Potroshete malku pari na sebe, otkrijte shto ve pali - svileni mazni pizhami ili seksi dolna obleka. Za zhenite i kupuvanje vibrator ne e losha ideja. Na toj nachin kje se istrazhite sebe si i vashata seksualnost na samo, bez sram i kje mozhete da bidete podobri koga imate seks so vashiot ljubovnik. A i vashite vaginalni muskuli podolgo vreme kje ostanat elastichni.
» Posetuvajte go lekarot redovno. Lekarot kje vi pomogne da reshite nekoj problem dokolku go imate. Toa znachi ako chuvstvuvate bolka pri seksualniot odnos, najdobro e vednash da se obratite na vashiot ginekolog. Dokolku vashata vrska e vo kriza, lekarot kje mozhe da vi preporacha dobar sovetnik, psiholog ili seks terapevt.
» Posvetete vreme. Na sebe i na svojot partner bidejkji seksot kje stane podobar. Znaete kako velat - seksot e kako gotvenje, krajniot rezultat mozhe da bide vkusen no mora da gi sledite site chekori.


Poteshko e da potkupite zhena, otkolku mazh

Zhenite polesno odbivaat korupcija i poteshko mozhe da gi potkupite od mazhite, pokazhala edna megjunarodna studija sprovedena na tretiot Forum za zhenite vo opshtestvoto, odrzhano vo Devile.
Istrazhuvanjeto e sprovedeno vo Francija, Germanija, Italija i SAD. Toa pokazhalo deka 58% od ispitanicite vo Italija i 67% od ispitanicite vo Francija, mislat deka bi imalo pomalku korupcija dokolku zhenite gi imaat vodechkite ulogi vo drzhavata.
Samo 47% od ispitanite Amerikanci i 54% od ispitanite Francuzi smetaat deka zhenite poteshko mozhe da gi potkupite od mazhite.
34% od Italijancite i 67% od Amerikancite smetaat deka so pari i vlast glavno se opsednati mazhite.
Deka korupcijata vo nivnata drzhava e mnogu rashirena mislat 70% od Francuzite, 93% od Italijancite, 88% Amerikanci i 76% od Germancite.
Na Forumot imalo priblizhno edna iljada uchesnici, glavno zheni od 70 drzhavi.


KUJNA

Polneti modri patlidzhani

Potrebno:

2 modri patlidzhani so sredna golemina, 100 gr. chadena shunka, 75 ml. maslinovo maslo, 40 gr. puter, 1 krastavica, 25 gr. brashno, 3 dc. mleko, 50 gr. topeno sirenje, 2 lazhici sos od ren, sol i crn piper, 4 lazhici lebni troshki (prezla), 1 lazhica magdonos i 2 lazhici parmezan

Podgotovka:

Prepolovete gi modrite patlidzhani i izdlabete gi so lazhica, vnimavajkji da ne ja oshtetite korata. Vnatreshnosta od modrite patlidzhani i shunkata isechkajte gi na kocki. Zagrejte 3 lazhici maslinovo maslo vo tava i proprzhete gi izdlabenite polovinki od patlidzhanite dodeka ne omeknat. Koga kje se isprzhat, iscedete gi na kujnska hartija.
Preostanatoto maslo stavete go vo tava i przhete gi kockite od modrite patlidzhani pet minuti dodeka ne omeknat. Izvadete gi i iscedete gi na hartija.
Rastopete 15 gr. puter i przhete ja shunkata okolu 5 min. Dodajte gi krastavicite i preostanatiot puter. Vo smesata vmeshajte go brashnoto i mlekoto i varete dodeka ne zovrie. Potrebno e postojano meshanje dodeka ne dobiete sos. Potoa izmeshajte so topenoto sirenje, sosot od ren i zachinite.
Rernata zagrejte ja na 200 stepeni. Vo megjuvreme izmeshajte gi kockite od modar patlidzhan, shunka i krastavica i so taa smesa napolnete gi izdlabenite polovinki. Filot prelijte go so malku sos i posipete gi so prezla, ostatokot od sirenjeto i magdonos. Na kraj, posipete gi so parmezan. Polnetite polovinki se pechat vo gorniot del od rernata 20 - 25 min. dodeka filot ne dobie zlatno-zholta boja.


 

 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.

web statistics