|
Potomcite
na antichko-makedonskata carska dinastija (3)
* Filip Vtori bil eden od najpoznatite antichko-makedonski vladeteli!
* Ptolemej Prvi bil vonbrachen sin na Filip Vtori!
Prodolzhuvame so sledenje na potomcite na antichko-makedonskata carska dinastija:
FILIP VTORI (Philip II). Filip Vtori bil sin na Aminta Treti i bil potomok od dvaeseto koleno na Temen. Toa vsushnost e poznatiot makedonski kral i tatko na Aleksandar Treti Veliki Makedonski. Se rodil vo 382 godina pred Hrista, a bil ubien vo 336 godina pred Hrista.
Za ovoj slaven makedonski vladetel navistina ima mnogu shto da se pishuva. Bidejkji ovde akcentot e staven na rodoslovnata linija na antichko-makedonskata carska dinastija, samo nakratko kje potsetime na negovite najznachajni aktivnosti.
Filip Vtori doshol na prestolot na Makedonija vo 359 godina pred Hrista. Vednash se zafatil so reorganizacija na vojskata, po shto Makedonija stanala najmokjnata voena sila vo regionot. Potoa, Filip znachitelno ja proshiril teritorijata na Makedonija. Vo 358 godina pred Hrista gi porazil Ilirite. Vo 357 godina pred Hrista se ozhenil so epirskata princeza Olimpija, a od nivniot brak se rodil idniot najslaven makedonski car Aleksandar Treti Makedonski Veliki. Potoa Filip Vtori gi izbrkal grchkite kolonisti od makedonskiot breg, a onie koi pruzhile otpor, gi likvidiral ili gi prodal kako robje. Na vakviot gest reagirale ostanatite Grci, po shto doshlo do vojsna pomegju Makedonija i grchkite gradovi-drzhavi. Vo 338 godina pred Hrista, kaj mestoto Heroneja, se odigrala presudnata bitka pomegju Makedoncite i Grcite, vo koja Grcite dozhiveale tezhok poraz. So toa Filip Vtori gi stavil pod kontrola site grchki gradovi-drzhavi, so iskluchok na Sparta. Povekjeto Grci ne mozhele da se pomirat so vakvata makedonska dominacija, a eden od predvodnicite na grchkiot otpor protiv Makedoncite bil poznatiot atinski govornik Demosten. Toj chestopati drzhel navredlivi govori protiv Filip i protiv Makedoncite i gi pottiknuval Grcite da se oslobodat od makedonskiot jarem. Sepak, Filip im ostavil golem stepen na avtonomija na Grcite. Potoa objavil vojna na Persija. Vo 336 godina pred Hrista ispratil desetiljadna vojska vo Azija, no tokmu vo taa godina bil ubien vo atentat.
Najslavniot sin na Filip Vtori, Aleksandar Treti Makedonski ne ostavil svoe potomstvo chija traga mozhe podolgo da se sledi.
PTOLEMEJ PRVI (Ptolemy I). Ptolemej (Prvi) (poznat i kako Ptolemej Lagov ili Ptolemej Soter) spored nekoi podatoci bil vonbrachen sin na Filip Vtori, pa ottamu toj bil potomok od dvaeset i prvo koleno na Temen. Se rodil vo 367 godina pred Hrista. Ptolemej bil general vo armijata na Aleksandar Treti Makedonski Veliki i igral glavna uloga vo podocnezhniot pohod na Aleksandar vo Azija. Od 323 godina pred Hrista bil guverner na Egipet i na Libija, a od 305 do 284 godina pred Hrista vladeel kako kral.
Otkako stanal kral na Egipet, toj ja proglasil Aleksandrija za glaven grad na svoeto kralstvo. Ptolemej Prvi ja osnoval poznatata Aleksandriska biblioteka. Toj napishal i biografija za Aleksandar Makedonski, od koja denes se sochuvani fragmeni, a se znae deka od nea crpele podocnezhnite antichki biografi na Aleksandar. Ptolemej Prvi bil ozhenet so Berenika Prva. Umrel vo 283 godina pred Hrista.
Vo 284 ili 285 godina pred Hrista, Ptolemej Prvi go napushtil prestolot vo polza na svojot sin Ptolemej Vtori.
No, dali Ptolemej i navistina bil sin na Filip Vtori Makedonski? Vednash kje kazheme deka vakvoto tvrdenje ne e izmislica na sovremenite avtori, tuku za istoto postojat podatoci vo antichki izvori.
Taka, na primer, antichkiot avtor Pavsanija (2 vek po Hrista), vo vrska so ova, pishuva:
"Makedoncite smetaa deka Ptolemej e sin na Filip, sinot na Aminta... potsetuvajkji deka negovata majka imala dete so Filip koga se omazhila za Lag." (Pausanias: "Description of Greece", 1, VI, 2).
Potoa Pavsanija potsetuva deka ne sluchajno Ptolemej bil tolku blizok so Aleksandar Makedonski i ne sluchajno toj imal edna od kluchnite ulogi po smrtta na Aleksandar.
I latinskiot biograf na Aleksandar Makedonski, po ime Kvintij Kurtij Ruf, pishuva deka, spored nekoi Makedonci, Ptolemej Prvi bil vonbrachen sin na Filip Vtori:
"Toj (Ptolemej, z.m.) bil krvno povrzan so nego (Aleksandar, z.m.), a nekoi veruvale i deka e sin na Filipa" (Quintus Curtius Rufus, "De Rebus Gestis Alexandri Macedonis", IX, 8, 22; Kvintij Kurtij Ruf: "Istorija na Aleksandar Makedonski", vo prevod od latinski na d-r Ljubinka Basotova; Skopje, 1998 godina, str. 272).
I avtorot Teokrit (koj zhiveel vo 3 vek pred Hrista, t. e. vo vremeto na Ptolemej Vtori) pishuva deka Ptolemej Vtori bil "potomok na Herakle", koj (spored legendata) bil predok i na Aleksandar Treti Makedonski Veliki (Theocritus, 17. Povekje detalji za ova na: http://www.tyndale.cam.ac.uk/Egypt/ptolemies/arsinoe.htm).
No, duri Ptolemej Prvi i da ne bil sin na Filip Vtori, negovata majka (zhena na Lag, a prethodno navodno ljubovnica na Filip Vtori), koja se vikala Arsinoja, i samata bila potomok na dinastijata na Temen. Taa bila kjerka na Meleager, koj bil potomok na Aleksandar Prvi (povekje detalji za ova kaj Kris Benet: http://www.tyndale.cam.ac.uk/Egypt/ptolemies/arsinoe.htm).
Znachi, bilo preku tatkova, bilo preku majchina strana, Ptolemej Prvi i navistina bil potomok na Temen.
PTOLEMEJ VTORI (Ptolemy II). Ptolemej Vtori bil sin na Ptolemej Prvi i bil potomok od dvaeset i vtoro koleno na Temen. Se rodil vo 309 a pochinal vo 246 godina pred Hrista. Na prestolot na Egipet doshol vo 285 ili 284 goidina pred Hrista. Vojuval so makedonskata dinastija na Selevkidite (koi togash vladeele so del od Azija). Vo negovo vreme Egipet dozhiveal silen ekonomski i kulturen procut.
Znachitelno ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i aktivno ja poddrzhuval umetnosta. Pritoa mnogu mu pomagala negovata sopruga Arsinoja (316-271 pred Hrista), koja imala golemo vlijanie vo negovoto vladeenje.
PTOLEMEJ TRETI (Ptolemy III). Ptolemej Treti bil sin na Ptolemej Vtori (od negovata sopruga Arsinoja) i bil potomok od dvaeset i treto koleno na Temen. Ptolemej Treti (okolu 282-221 pred Hrista) uspeal da ja pripoi Kirenajka kon Egipet. Isto kako i negoviot tatko, i toj ja zbogatil bibliotekata vo Aleksandrija i ja poddrzhuval umetnosta. Vojuval protiv makedonskata dinastija na Selevkidite, koi togash vladeele so del od Azija. Vo negovo vreme ekonomijata na Egipet dozhiveala ushte pogolem procut.
|