AKO IRAN PROIZVEDE NUKLEARNO ORUZHJE

Bush: Kje ima Treta svetska vojna!

Amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush izjavi deka, ako Iran so stekne so nuklearno oruzhje, toa mozhe da dovede do Treta svetska vojna. "Iran e zakana za mirot. Iran ima lider koj saka da go unishti Izrael. Zatoa im kazhuvam na lugjeto - ako sakate da ja izbegneme tretata svetska vojna treba da bideme zainteresirani da gi sprechimi Irancite da se steknat so znaenje shto e neophodno za sozdavanje na nuklearno oruzhje", istakna Bush vo Vashington.
Toj dodade deka ochekuva od svojot ruski kolega Vladimir Putin da mu raskazhe za negovata poseta na Iran. "Baram od ruskiot pretsedatel da gi razjasni svoite zborovi. Sakam da razberam dali toj se' ushte e zagrizhen kako mene ili ne vo odnos na Iran", navede Bush.
Iran gi oceni kako "psiholoshka vojna" i gi otfrli predupreduvanjata na amerikanskiot pretsedatel. "Tie izjavi ednostavno se refleksija na gnevot na SAD poradi uspehot na Teheran na megjunarodnata scena i ne se nishto povekje od psiholoshka vojna protiv Iran", izjavi zamenikot sekretar na iranskiot Vish sovet za nacionalna bezbednost Abdulreza Rahmani Fazli. Fazli posochi deka iranskite nuklearni programi gi potvrdila Megjunarodnata agencija za atomska energija (MAAE).
Spored nego, pette postojani chlenki na Sovetot za bezbednost na ON, plus Germanija, go poddrzhaa dogovorot megju Teheran i MAAE kako osnova za razreshuvanje na sporot. Negov komentar e deka posetata na ruskiot pretsedatel Putin na Teheran e ushte edna prichina za amerikanskiot gnev, zatoa shto taa go potkopuva amerikanskoto vlijanie na Bliskiot istok.

Pri eventualen napad, Iran kje odgovori so 11.000 raketi

Iran kje istrela 11.000 raketi ako bide napadnat, izjavi general Mahmud Chaharbagi, komandant na artilerijata i na raketnite edinici na korpusot na Revolucionernata garda vo Iran. "Ako navistina dojde do vojna, taa nema da trae dolgo. Ushte prviot den nie kje ja pobedime Sotonata. Taktikata na Iran predviduva vo prvite minuti po eventualniot napad vrz voenite bazi na Sotonata da se istrelaat 11.000 raketi", izjavi generalot vo intervju za iranskata drzhavna televizija. Spored nego, Iran e vo sostojba dovolno dolgo da go odrzhi intenzitetot na voeniot odgovor. Iran raspolaga so balistichki raketi shto mozhat da gi pogodat amerikanskite bazi na Bliskiot Istok.

PO SHESTGODISHNA BORBA

Nov evropski dogovor!

Po shestgodishna borba, pretsedatelite i premierite na Evropskata unija postignaa edinstvo za tekstot na dogovorot shto ima za cel da gi reformira instituciite na Evropskata unija. Na sredbata vo Lisabon liderite se soglasija i za toa brojot na evropratenici od 785 da se namali na 750, a bea napraveni otstapki za baranjata na Italija i na Polska. Edinstveniot nereshen problem na sredbata vo Lisabon ostana naznachuvanjeto na nov povlijatelen pretstavnik za nadvoreshna politika.
Portugalskiot premier Zhoze Sokratesh, chija zemja e aktuelen pretsedavach so Evropskata unija, izjavi deka Dogovorot za reformi na EU kje se narekuva Dogovor od Lisabon. Toj kje ovozmozhi da se zabrza procesot za usvojuvanje na reshenija, taka shto Unijata kje reagira pobrzo za globalnite problemi kako shto se energetskata bezbednost, odbranata, klimatskite promeni i migracijata.
Ako go ratifikuvaat site 27 zemji-chlenki, dogovorot kje stapi vo sila pred izborite za Evropskiot parlament vo 2009 godina. Za pretsedatelot na Evropskata komisija Hoze Manuel Baroso postignatata spogodba e "istoriski dogovor", a germanskiot kancelar Angela Merkel i germanskite mediumi ja ocenija sredbata vo Lisabon kako "golem uspeh", bidejkji so nea i' e staven kraj na dlabokata kriza vo koja se najde EU po neuspehot na evropskiot ustav, shto beshe otfrlen na referendumite vo Holandija i vo Francija.

FRANCIJA

Sarkozi se razvede

Francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi i negovata sopruga Sesilija spogodbeno se razvedoa, soopshtija od kabinetot na pretsedatelot vo kusoto soopshtenie so shto bea potvrdeni shpekulaciite za raspagjanjeto na nivniot 11-godishen brak. Ova e prvpat vo istorijata na sovremena Francija eden pretsedatel da se razvede od soprugata i reakcijata na Sarkozi na razvodot kje se stavi pod lupa.
Sesilija imashe znachajna uloga vo negoviot podem kon vlasta, zatoa shto mu beshe sovetnichka dodeka toj beshe minister za vnatreshni raboti i za finansii. Sarkozi se gordeeshe so nivniot brak i im veleshe na svoite sorabotnici deka taa e "edinstveniot stabilen del" vo negovata kariera.
Mediumite ja sporeduvaa prvata brachna dvojka vo Francija so amerikanskata dvojka Dzhon i Dzheki Kenedi, no zad bleskavata nadvoreshnost imashe jasni znaci za toa deka brakot ne e stabilen.

TURCIJA - IRAK

Ankara nema da izvede itna voena akcija

Turcija ima planovi za navleguvanje vo Irak, no ne predviduva itna voena akcija, izjavi vo nedelata turskiot minister za odbrana Vedzhdi Gonjul po sredbata so negoviot amerikanski kolega Robert Gejts. Istovremeno, vo nedelata, Generalshtabot na turskata armija soopshti deka 32 kurdski buntovnici i 12 turski vojnici bile ubieni vo sudirite shto izbuvanaa vo Jugoistochna Turcija, vo blizina na irachkata granica. Povredeni se 16 turski vojnici. Sudirite pochnale koga izutrinava golema grupa buntovnici od Kurdskata rabotnichka partija (PKK) navlegla na turska teritorija od Severen Irak i napadnala vojnici, se veli vo soopshtenieto na Generalshtabot.

PAKISTAN

Bomba ubi 133 simpatizeri na Buto

Samoubiec bombash ubi 133 lugje vo napad vrz nekogashnata pakistanska premierka Benazir Buto, koja pominuvala vo vozilo niz Karachi za da gi pozdravi simpatizerite po vrakjanjeto doma po osum godini egzil. Buto ne beshe povredena vo napadot shto beshe eden od najkravite vo istorijata na Pakistan. Taa vednash bila iznesena od voziloto vo koe ja vozele od aerodromot niz ulicite prepolni so stotici iljadi lugje. Militantite, shto se vrzani za Al Kaida, koi i' se luti na Buto poradi nejzinata poddrshka za amerikanskata vojna protiv terorizmot, se zakanija deka kje ja ubijat. Pretsedatelot Pervez Musharaf izjavi deka napadot e zagovor protiv demokratijata.