OTVOREN NASTAP NA SRPSKIOT PREMIER

SAD sakaat da i' odzemat teritorija na Srbija

Srpskiot premier Voislav Koshtunica oceni deka "sekojdnevnite izjavi" na amerikanski oficijalni pretstavnici deka po 10 dekemvri SAD kje ja priznaat nezavisnosta na Kosovo imaat za cel da "gi sprechat kosovskite Albanci da prifatat kompromis". "SAD vodat gruba politika na sila i otvoreno se izjasnuvaat za podelba na Srbija. Za zhal, seto toa svedochi za toa deka SAD i NATO surovo i protivzakonski ja bombadiraa Srbija i gi dovedoa svoite voeni sili vo pokrainata, so cel da odzemat 15 procenti od nashata teritorija", potencira Koshtunica.
Toj istakna deka srpskite gragjani treba da znaat deka sushtinata za toa nasilstvo na SAD vrz Srbija e sodrzhana vo aneksot od planot na Marti Ahtisari, "vo koj bukvalno e zapishano deka NATO e finalen organ na vlasta vo Kosovo".
"Srbija nema da prifati, nitu kje dozvoli sozdavanje nezakonska tvorba na sopstvenata teritorija. Sekojdnevno i na site mesta vo svetot postojano kje soopshtuvame deka Kosovo ne mozhe da bide voen plen na NATO i se' dodeka postoi Povelbata na Obedinetite nacii, megjunarodno priznatite granici na Srbija kje ostanat nepromeneti", dodade Koshtunica.

HAVIER SOLANA:

Rano e za konechen ishod za Kosovo

Pretstavnikot na Evropskata unija Havier Solana, koj prisustvuvashe na eden del od vtorata runda na direktnite pregovori megju Belgrad i Prishtina za idniot status na Kosovo, izjavi deka ne stanuva zbor za posledna faza za konechniot status. Toj istakna deka se' ushte e rano da se zboruva za ishodot od pregovorite, no istakna deka dvete strani maksimalno se angazhirale vo baranje soodvetno reshenie.
"Pominav odredeno vreme so niv i vo imeto na Evropskata unija gi ohrabriv da prodolzhat i vidov nasmevki shto gi nemav videno dolgo vreme. Znaete deka na 17 noemvri vo Prishtina se odrzhuvaat izbori, koi mozhe malku da ja iskompliciraat situacijata, no veruvam deka pregovarachite kje se angazhiraat maksimalno vo baranje reshenie", izjavi Solana.

KOSOVO

Pacoli najbogat, pretsedatelot najsiromav

Najbogat kandidat na izborite za pratenici vo Sobranieto na Kosovo e pretsedatelot na Alijansata za novo Kosovo Bedzhet Pacoli, koj samo vo pokrainata prijavil imot shto vredi 420 milioni evra, dodeka najsiromashen e aktuleniot kosovski pretsedatel Fatmir Sejdiu, koj prijavil imot od 250.000 evra, prenese prishtinskiot vesnik Zeri. Liderot na Reformistichkata partija ORA Veton Suroi, koj pred minatite izbori prijavi imot vo vrednost od 40 milioni evra, sega "tezhi" samo 2,5 milioni evra, a hashkiot obvinet i pretsedatel na Alijansata za idninata na Kosovo Ramush Haradinaj poseduva imot shto vredi 1,3 milioni evra. Zad niv se pretsedatelot na Demokratskiot sojuz na Dardanija Nedzhat Daci so 500.000 evra i pretsedatelot na Demokratskata partija na Kosovo Hashim Tachi so 300.000 evra. Parlamentarnite i lokalnite izbori vo Kosovo se zakazheni za 17 noemvri.

SLOVENIJA

Jelinchich: Hrvatite se dobitok!

Kontroverzniot slovenechki desnichar Zmago Jelinchich ne gi bira zborovite koga saka nekogo da napadne, osobeno koga se raboti za Hrvatska i za Hrvatite. Toj za radioto Hit reche deka "sega e vistinskiot moment Hrvatite da se poglednat vo ogledalo i da sfatat deka se dobitok!" Komentirajkji gi odnosite megju dvete zemji, toj postojano poagja od svoeto uveruvanje deka Hrvatska bila na stranata na Hitler i deka sproveduvala nacistichka politika. Jelinchich ne se otkazhuva od tezata deka Hrvatska ne postoela do krajot na Vtorata svetska vojna i deka Istra i' pripagjala na Slovenija. Spored nego, na Hrvatska ne i' pripagjalo ni Jadransko More, tuku na SFR Jugoslavija. Toj potencira deka Hrvatska ja kupuva naklonosta na evropskite politichari podaruvajkji mu kukja na Korchula na Karl Bild i davajkji i' pochesen doktorat na Doris Pak.

BUGARIJA

I kirilichno evro vo Evropa

Jazichniot spor na Bugarija so Evropskata unija okolu pishuvanjeto na nazivot na evroto mozhe da go poprechi dogovorot shto treba da go potpishe Crna Gora so blokot. Sofija soopshti deka nema da go potpishe Dogovorot za stabilizacija i asocijacija na Crna Gora so EU ako na Bugarite ne im se dozvoli da go napishat "evroto" na kirilichno pismo vo svojata verzija na dokumentot. Bugarskite lingvisti velat deka ne postoi fonetski ekvivalent na "eu" vo kirilichnata bugarska azbuka.
Evropskata centralna banka, koja insistira valutata da se pishuva isto vo site zemji chlenki na EU, ne obrnala vnimanie na toa deka vo bugarskiot dogovor pishuva "evro" na kirilica. Koga vleze vo EU vo januari, Bugarija ja voveden kirilicata kako treta oficijalna azbuka, pokraj latinicata i grchkata azbuka.

TURCIJA

Se omazhi kjerkata na pretsedatelot Gjul

Svadbata na godinata, na koja se mazheshe kjerkata na turskiot pretsedatel Abdula Gjul, beshe centralna tema vo site turski mediumi. Kjubra Gjul stapi vo brak so Mehmed Sarmermer, sin na poznat turski biznismen, a na gala-svadbata vo Istanbul prisustvuvale samo 1.910 gosti od pokanetite 4.000, pa polovina od salata zjaela prazna. Sekako, na svadbata doshol i drzhavniot vrv na Turcija na chelo so najgolemiot prijatel na pretsedatelot, premierot Redzhep Taip Erdogan. Pokraj nego, prisustvuvale i pretsedatelot na nacionalnoto sobranie na Turcija Kjoksan Toptan i prethodniot pretsedatel na parlamentot Bulent Aran. Svadbata bila i marketinshki dobro osmislena, zashto mladozhencite reshile del od svadbenite podaroci da im gi podarat na semejstvata na zaginatite turski vojnici. Po ceremonijata semejstvata na mladozhencite priredile vechera, koja chinela okolu 63.000 evra. Na priemot ne se sluzhel alkohol, shto go potenciraa site mediumi.

GRCIJA

"Vodafon" e kaznet so 19 milioni evra!

Grchkite nadlezhni organi mu nalozhija na mobilniot operator Vodafon da plati parichna kazna od 19,1 milion evra poradi uchestvo vo skandalot so prislushuvanjeto na telefonite na grchkite funkcioneri vo 2004 godina. Vo obrazlozhenieto se veli deka Vodafon gi prekrshil zakonot za privatnosta vo telekomunakaciite i zakonot za zashtita na potroshuvachite.

BOSNA I HERCEGOVINA

Ambasadorkata vo London si ja natepala zamenichkata

Vo ambasadata na BiH vo London ambasadorkata Lidija Milashinovikj ja natepala svojata zamenichka Vesela Planinikj, koja rekla deka vekje ne mozhe da go izdrzhi "terorot" i samovolieto na sheficata. Ambasadorkata komunicirala so najbliskite sorabotnici samo preku elektronska poshta, pa ministerot za nadvoreshni raboti Sven Alkalaj i' izdal nalog na vnatreshnata kontrola na bosanskoto MNR da odi vo London i da go ispita sluchajot.

ROMANIJA

Najgolem problem - nedostigot na rabotna sila

Nedostigot na rabotna sila, osobeno na kvalifikuvani rabotnici i menadzheri, e najgolemiot problem so koj momentalno se soochuva pazarot na trud vo Romanija, izjavi direktorot na romanskiot Sovet za stranski investicii Dojna Chomag. Spored Chomag, nedostigot na rabotna sila pretstavuva problem za stranskite investitori koi pochnale da realiziraat proekti vo Romanija.

ALBANIJA

Povekje od polovina milion lugje zhiveat so dva amerikanski dolara dnevno

Vo Albanija 16,9 otsto od populacijata, ili okolu 540.000 lica, zhiveat pod dolnoto nivo na siromashtija, odnosno dobivaat pomalku od dva dolara dnevno. Ovie sredstva se daleku od toa shto se narekuva neophodna potroshuvachka koshnichka za edno lice, za shto mu se potrebni najmalku 4.900 leka (okolu 65 amerikanski dolari) mesechno. Nivoto na siromashtijata vo Albanija e najvisoko vo Evropa, nezavisno od toa shto vo studiite se naveduva deka taa e pomala vo odnos na 2005 godina. Od druga strana, samo vo prvite shest meseci od godinava albanskite pechalbari ispratile doma rechisi 516 milioni evra.