VOVEDNIK

Grchko ludilo

Lele, kolku gi sakam ovie denovi na predizborie. Milina zhiva! Se' shto sakame, toa kje slushneme - i toa od dvata tabora. Samo shto ednite kje otvorat usta da ponudat neshto, drugite toa kje go napravat dvojno podobro, poubavo, poefikasno... Bukvalno se', so iskluchok na priznavanjeto na ustavnoto ime na Republika Makedonija.
Vo nedelata pred objavuvanjeto na datumot na izborite, liberalite i laburistite imaa svoi sredbi so odredeni makedonski organizacii i bea so ista poraka - vednash po izborite kje se zafatime so imeto. Liderot na opozicijata Kevin Rad im veti na Makedoncite vo Pert milion dolari za sportskiot kompleks Makedonija park, a koga beshe zaprashan za imeto, sleduvashe: "po izborite". Liberalite se zaboravija kolku vreme se na vlast, ama i tie so odgovor: "po izborite". Vo Makedonija velat: "Politikata e kurva". E, ova vi e toa, na najvisoko mozhno nivo.

* * *

Ste sretnale li nekogash nekogo, koj koga kje mu kazhete deka ste Makedonec, vednash Ve prashuva od koja Makedonija doagjate - od grchka, bugarska ili albanska (otkako im umre Titovata Makedonija, sega ja sozdadoa albanskata)?
Koga kje im povtorite deka ste od Makedonija i deka stanuva zbor za ista teritorija koja e podelena vo 1913 godina, odednash se zacrvenuvaat, zenicite im se zgolemuvaat, pochnuvaat da penavat na usta, ispushtaat gasovi i so visok ton Vi kazhuvaat - nema samo Makedonija i nema Makedonci, dodeka treperat so teloto, bezmalku podgotveni da pochnat da klocaat. Toj sindrom jas go narekuvam "grchko ludilo", slichno na ona kravjoto shto gi izlude Britancite. E, denovive, toa dobiva golem zamav. Shto i da napravi makedonskata zaednica vo Avstralija - e provokacija. Izdavanje na knigi, mirovni protesti, dishenje vozduh..., koga e dojdeno od makedonska strana, za del od niv e chista provokacija. Ova posebno se odnesuva na chlenovite na organizacijata Panmakedoniki. Pokraj drugoto, tie baraat od Hauard i Rad, pismena garancija deka po izborite nema da ja oslovuvaat Republika Makedonija so nejzinoto ustavno ime?!
Me chudi kako ushte ne se reshile da predlozhat rezolucija za istrebuvanje na "skopjanite", no najverojatno se plashat deka togash kje prezhiveat bitolchani, lerinchani, prilepchani, ohrigjani... koi i pishtol da im stavish v chelo, nema da se soglasat da bidat skopjani ili skopjanishcha, i pak, novosozdadenite Grci kje imaat problemi. Dokolku predlozhat rezolucija za istrebuvanje na Makedoncite, se plashat deka Grcite od taa strana na Olimp kje baraat i niv da gi nema.
Se prashuvam, shto li kje pravea da ne im beshe makedonskoto prashanje? Kje umrea od zdodevnost, najverojatno.

* * *

Nedelava shto izmina beshe tolku burno vo makedonskata zaednica vo Melburn shto vetuva deka rabotite trgnuvaat vo vistinska nasoka. Vo vtornikot, imavme otvaranje na izlozhbata Makedonskite bogatstva, na Fuckrej univerzitetot na koja d-r Nik Anastasovski izlozhi del od svojata bogata kolekcija od Ilindenskiot period, potoa, vo sredata, se odrzha sostanok za potkrepa na Protestot vo Kanbera, vo chetvrtokot se odrzha promocijata na knigata Makedoncite vo Viktorija, vo sabotata MMD "Nikola Karev", po povod 30-godishninata na drushtvoto, odrzha koncert na koj nemashe mesto ni pile da proleta. Tuka beshe i proslavata na rodendenot na Ljube Boshkoski...
Vo poslednive nekolku godini, bea potrebni meseci da se sluchat tolku nastani, a sega odednash vo edna nedela. Ubav znak deka "se budime". Kje potsetam deka na pochetokot na 1990-tite, tokmu Makedoncite od Melburn ja imaa glavnata uloga vo svetot koga beshe vo prashanje borbata za identitetot, samostojnosta, imeto... Se nadevam deka minatonedelnite nastani se samo pochetok vo nizata nastani koi doagjaat, ne samo vo Melburn tuku shirum Avstralija i svetot.
Preubavo e da se vidi deka zad protestot vo Kanbera zastanaa dvete strani vo crkovniot spor (samo da ne gi podrecham), shto vetuva deka rabotite i tamu kje mrdnat od mrtva tochka.

Vash,
Ljupcho Stankovski

Pochina Dzhim Anton

(1 avgust 1944 - 9 oktomvri 2007)

Po nekolkumesechno boleduvanje, minatiot vtornik pochina Dzhim Anton, golem aktivist vo makedonskata zaednica vo Melburn. Megju drugoto, Dzhim beshe prviot pretsedatel na Dvizhenieto za chovechki prava za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn, potpretsedatel na FOMAV, chlen na DOOM (Dvizhenje za osloboduvanje i obedinuvanje na Makedonija), kako i chlen na SD Pesoshnica.
Golema zasluga ima za organiziranjeto na posetata na makedonskite aktivisti za chovechki prava od Avstralija i Egejska Makedonija vo Strazburg 1989, uchestvuvashe vo organiziranjeto na demonstarciite vo Kanbera, pred Univerzitetot La Trobe vo Melburn, zadushnicata pred Muzejot na Viktorija, aktiven uchesnik vo organizacijata na makedonskata zaednica za uchestvo na festivalot Mumba (1988 - 1991) ...
Roden vo selo Pesoshnica na 1 avgust 1994, pochina na 9 oktomvri 2007 napushtajkji go semejstvoto, kako i brojnite rodnini, prijateli i negoviot makedonski narod.
Bog da go prosti.

ILJADNICI VERNICI SE SOBRAA VO LESHOK

Osvetena e manastirskata crkva Sveti Atanasij

Po obnovata na crkvata Sveti Atanasij vo manastirskiot kompleks vo Leshok, vo nedelata beshe odrzhan i svetiot chin na osvetuvanje - evangelisuvanje na ovoj crkoven hram koj beshe razurnat so eksploziv vo 2001 godina. Osvetuvanjeto go izvrshija poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva g. g. Stefan, nadlezhniot mitropolit na Poloshko-kumanovskata eparhija g. Kiril, povekje arhierei i drugi sveshtenosluzhiteli. Po osvetuvanjeto, g. g. Stefan otsluzhi Sveta bozhestvena liturgija. Crkovnite velikodostojnici vo svoite obrakjanja kon prisutnite vernici ukazhaa na znachenjeto od pomoshta shto ja pruzhi Evropskata unija preku Evropskata agencija za rekonstrukcija, so shto ova znachajno crkovno svetilishte povtorno beshe obnoveno. Nadlezhniot eparhiski arhierej g. Kiril im dade vechen blagoslov na tie shto pomognale vo obnovata na crkvata. "Treba da se obiduvame da go zachuvame toa shto so stoletija e gradeno vo obid da se zachuva opshtochovekovata riznica", istakna toj. Ambasadorot na EU Ervan Fuere na makedonski jazik im poracha na prisutnite vernici deka mu e chest shto prisustvuva na nastan koga site se sploteni. Studenoto vreme ne gi pokoleba rechisi 1.000 vernici od cela Makedonija da prisustvuvaat na ovoj chin.
Manastirskata crkva Sveti Atanasij beshe urnata rano utroto na 21 avgust 2001 godina. Eksploziv beshe postaven pod oltarot, a od silnata eksplozija bea urnati centralnoto kube, pokrivot i prostorot zad oltarot. Gradezhnite raboti za obnovuvanje na crkvata pochnaa vo letoto 2003 godina, so konzervacija na nekoi delovi od crkvata. Potoa pochna rekonstrukcija na vnatreshnosta na objektot, na ikonostasot i na freskozhivopisot. Obnovata finansiski ja pomogna EU, preku EAR, koja donira 530.000 evra za rekonstrukcijata i ushte 150.000 evra za obnovuvanje na freskite vo vnatreshnosta.
Manastirot datira od 14 vek, a se smeta deka ima temeli od 6. vek. Na pochetokot na 19. vek go obnovil prerodbenikot Kiril Pejchinovikj. Najstarite rakopisi shto se napishani na makedonski jazik se zachuvani tokmu vo ovoj manastir. (Vreme)

CHUDO OD DETE

Skopjanche - najmlad nositel na sertifikat na Majkrosoft

Marko Kjalasan e verojatno najmladiot chovek na planetava koj so samo sedum godini gi polozhil neophodnite testovi za dobivanje na vredniot sertifikat so koj se otvoraat mnogu vrati vo svetot na informatikata. Skopjancheto beshe pretstaveno pred reprezentativnata informatichka zaednica na svechenoto otvoranje na Vizija, godishnata konferencija na Majkrosoft. Za svojot uspeh toj dobi od poznatata korporacija kuferche polno so knigi i, kako shto dodade direktorot na Majkrosoft - Makedonija Ilijancho Gagovski, i nekolku kompjuterski igri.

REPREZENTATIVNO IZDANIE OD KAPITALNO ZNACHENJE

Vladata kje mu pomogne na DPM

Slednata godina kje izleze od pechat izdanie vo 60 toma na najdobrite dela na najpoznatite makedonski pisateli na 24.000 stranici! Na sredbata so pretstavnici na Drushtvoto na pisatelite na Makedonija proektot go najavi vo sabotata premierot Nikola Gruevski. Vladata kje gi obezbedi parite za ova skapoceno izdanie za makedonskata literatura. Spored Gruevski, toa kje bide reprezentativen i dostoen primer na se' shto tvorele niz godinite makedonskite poeti i pisateli. Vladata reshila da se napravi i prevod na 500 knigi koi se koristat vo pette najpoznati univerziteti vo Anglija, Francija, SAD i Germanija. Knigite se od najrazlichni oblasti, a prevodite bi im pomognale na vrabotenite vo javnata administracija.

Revijata "Makedonija" so jubilejni 600 broja

Maticata na iselenicite, koja vo 1951 godina zazhivea kako potreba za povrzanost na Makedonija so nejzinite iselenici koi od najrazlichni prichini ja napushtile svojata rodna zemja, pred 50 godini pochna da ja izdava ilustriranata revija Makedonija. Ova go istakna pretsedatelot na Maticata Ivan Dzho Petreski na svechenosta po povod Denot na vostanieto na makedonskiot narod 11 Oktomvri i jubilejniot 600. broj na revijata, koja im e glavno nameneta za iselenicite. Prviot broj na mesechnikot Makedonija izleze na 11 oktomvri 1957 godina.

Rakijada vo Valandovo

Vo Valandovo se odrzha osmata Rakijada, vo organizacija na Opshtinata i na Domot na kulturata vo gradot. Vo natprevaruvachkiot del uchestvuvaa podgotvuvachi na rakija od Sobri, Udovo i Pirava. Interesot za uchestvo beshe pogolem otkolku vo minatata godina. Prvata nagrada ja osvoija Kostadin Getov i Aco Iliev od Valandovo, vtoroto mesto mu pripadna na Andon Andonov, a tretoto go podelija mladite debitanti Atanas Prochkov i Kamche Goshev. Site uchesnici dobija blagodarnici i sisitemi za podvrzuvanje na lozjata vo vrednost od 3.000 evra.