NA 22. IZDANIE NA MUZICHKIOT FESTIVAL "MAKFEST" VO SHTIP

Se' e isto - pobedi Risto

Risto Samardzhiev i po tretpat ja osvoi glavnata nagrada na festivalot "Makfest" vo Shtip. Ovojpat pridruzhuvan od operskata pejachka Irena Krstevska, Samardzhiev za svojata kompozicija "Se e isto kako lani", sobra najmnogu poeni od publikata vo Domot na kulturata "Aco Shopov" vo Shtip i po tretpat kako ispolnuvach si zamina so prvoto mesto. Ako kon ova dodademe deka toj ima pobedeno ednash i kako avtor, togash stanuva ushte poprecizno tvrdenjeto deka poslednive godini na "Makfest" dominira edno ime - Risto Samardzhiev. Ushte so samiot nastap na vtorata polufinalna vecher, koga sobraa najmnogu glasovi, a osobeno na finalnata vecher, stana jasno deka ovaa kompozicija otskoknuva so svojot kvalitet. Po izvonredniot nastap, frenetichnite aplauzi na publikata kako da go najavija ishodot na glasanjeto.
- Presrekjen sum oti pobediv na mojot najsakan festival. Im blagodaram na site shto bea so nas, osobeno na Irena, bez chija pomosh pesnata nemashe da zvuchi vaka, izjavi vednash po proglasuvanjeto presrekjniot pobednik, koj najavi deka naskoro kje izgotvi i italijanska verzija na kompozicijata so nadezh deka kje uspee da ja plasira i nadvor od granicite na Makedonija.
Svoeto zadovolstvo od triumfot ne go krieshe nitu operskata pejachka Irena Krstevska, koja vo svojot prv obid vo svetot na "lesnite noti" postigna golem uspeh.
- Jas sum iznenadena i prezadovolna. Profesionalno ne sum vo ovie vodi, no blagodarenie na ovaa sorabotka so Risto imam mozhnost da ja pochuvstvuvam atmosferata pa sega ne e iskluchena mozhnosta da ja prodolzhime sorabotkata, izjavi Krstevska.
Vtoroto mesto spored publikata vo shtipskiot Dom na kulturata i pripadna na Dani so kompozicijata "Najdobra". Pejachkata koja vo posledno vreme dozhivuva uspesi na domashen, pa i na megjunaroden plan, za malku ne uspea da se iskachi na najvisokoto skalilo, no toa ne beshe prechka da se raduva.
- Definitivno ova e moja godina. Posle se shto mi se sluchi, posakuvav nagrada na "Makfest" i ete sega mi se ostvari zhelbata da osvojam nagrada na nashiot najrenomiran muzichki festival, reche taa.
Tretoplasiran e Elvir Mekikj so "Nekade posle dva". Toa e negova prva nagrada kako pejach vo Shtip, bidejkji dosega vekje slaveshe kako avtor, pa zatoa i toj beshe eden od onie koi si zaminaa zadovolni.
Zad nagradenite se plasiraa Elena Petreska, Dejan Kocev, Tamara... Vo sekoj sluchaj, godinava kako retko koga dosega, osobeno poslednive nekolku godini, se chini deka glasanjeto beshe krajno objektivno i deka kvalitetot navistina presudi za rasporedot na nagradite. Za srekja ovojpat izostanaa kombinaciite so davanjeto glasovi po nekoi drugi kriteriumi namesto da reshava kvalitetot na interpretatorite.
Shto se odnesuva do ostanatite nagradi, da spomneme deka nagradata za najdobar scenski nastap ja osvoija Adrijan Gadzha i Vrchak, a nagradata za najdobar tekst i pripadna na Vesna Malinova za "Prv i posleden", vo izvedba na Kristina Arnaudova. Aranzherot na ovaa kompozicija Vladimir Dojchinovski ja osvoi nagradata za najdobar aranzhman. Dani ja osvoi nagradata za najdobra interpretacija, a najdobra debitantka e Monika Krstevska. Najslushana apesna megju dva Makfesta e "Sedmo nebo" so Tamara i Vrchak, lanskata pobednichka vo Shtip.
Za odbelezhuvanje e deka Ivan Jovanov, brat na popularniot pejach Jovan Jovanov, pobedi na debitantskata vecher na "Makfest", so kompozicijata "Samo da znaesh", za koja toj gi napisha muzikata i aranzhmanot, a za tekstot se pogrizhi Elvir Mekikj.
- Iako odamna planiram da pochnam solo-kariera, na godinashniot "Makfest" nastapiv po inicijativa na brat mi Jovan. Se podgotvuvav naporno i srekjen sum shto obezbediv nastap vo polufinaleto - izjavi dvaeset i dvegodishniot pobednik.

PRED GOLEMITE MTV AWARDS

Dani pred golem muzichki chekor

Dani so pobedata vo prvata regionalna faza vleguva vo tesna konkurencija za prestizhnite MTV Europe Music Awards. Toa shto i pojde od raka da gi "tepa" regionalnite konkurenti - Tajd od Slovenija, Intruder od Srbija, Fader od Hrvatska, Dubioza Kolektiv od BiH i Elemental od Hrvatska, znachi deka sega preostanuva bitkata za vlez vo golemoto finale, shto na 1 noemvri kje se odrzhi vo Minhen. Borbata za ponatamoshen plasman pochna na 14 oktomvri od koga po sistem na eliminacija sekoj den kje otpagja po eden regionalen pretstavnik, onoj koj osvoil najmalku glasovi. 15 dena podocna, odnosno na 28 oktomvri vo bitkata od 17 uchesnici kje ostanat samo trojca izveduvachi koi kje zemat uchestvo na manifestacijata vo Minhen.
Za Dani da se najde megju golemata trojka treba da se glasa, i toa preku internet stranicite www.mtvema.com ili www.sonyericsson.com/mtvema. Glasanje kje ima i vo tekot na prenosot na MTV Europe Music Awards, a izveduvachot koj kje bide proglasen za pobednik kje ja dobie i ekskluzivnata mozhnost da gi zatvori nagradite. 14. izdanie na manifestacijata kje se odrzhi vo minhenskata Olympia Halle, a nejzin voditel kje bide raperot Snup Dog. Inaku, kategorijata "New Sounds of Europe" vo koja pobedi Dani e nova i realizirana vo sorabotka so Sony Ericsson. Organizirana e kako poddrshka za novite talenti koi treba da dobijat ekskluzivna mozhnost da se pretstavat ne samo pred muzichka Evropa, tuku i pred celiot svet. Dani vo konkurencija se najde blagodarenie na MTV Adria, kako najvrten i najeksponiran izveduvach za minatata godina od Makedonija.
"Podgotvena sum da im pokazham shto znam i da im ponudam odlichna muzika. Se podgotvuvam so mojot bend Seshn selekshn i kje dadam se od sebe", veti Dani, barajkji vo ovoj krug ushte pogolema poddrshka, bidejkji, kako shto reche, konkurencijata e ogromna i vo prashanje se svetski poznati iminja. Vo megjuvreme, so uspeh nastapi na Makfest, a ja ochekuva i gostuvanje vo Slovenija na festivalot "Golden dram"

Suze Turundzhieva napisha avtobiografija

"Kufer so sonishta" se sekjavanja, nadezhi, ochekuvanja i snishta, kniga vo koja Suze Turundzhieva inspirativno gi raskazha godinite na svoeto rastenje i sozrevanje, od periodot koga ja napushti Bitola do septemvri godinava.
Prikaznata pochnuva vo 1987 godina, koga so ochi polni pelistersko zelenilo, srce predadeno kon ljubovta za muzikata, Suze so interesna naracija i mnogu emocii chovechki gi belezhi svoite godini pominati vo Skopje.
"Sonuvav deka pishuvam kniga, se setiv na moite kuferi, na izleguvanjeto od rodniot grad, preispituvanjata, sonishtata, solzite-radosnici i solzite shto me potopuvaa od taga i taka reshiv da sednam i da go napisham seto ona shto me chinelo i shto me napravilo vakva kakva shto sum", ni kazha ovaa rodena bitolchanka.
"Kufer so sonishta" e kniga na prepoznavanje, soochuvanje i mnogu iskrenost - ja ima bezdnata na ochajot otkako doznala deka brat i pochinal, no i radosta na majkata koga prvpat ja zdogledala Lora...
Interesen e momentot shto vo Makedonija ova e prva avtobiografska kniga napishana od zhena shto se zanimava so estrada. Spomnati se mnogu likovi, mnogu lugje koi ja sledele site ovie 20 godini. "Kufer so sonishta" kje bide izdadena od izdavachkata kukja "Tri".

OHRID KJE DOBIE NOV PROSTOR ZA IZLOZHUVANJE NA KULTURNOTO NASLEDSTVO

Muzejot na Robevci kje stane gradska kukja

Kukjata na Robevci kje stane gradska kukja na Ohrid ako lokalnata samouprava i centralnata vlast se dogovorat koj od postojnite drzhavni objekti mozhe da bide prenamenet vo muzej. Zasega predvid se zemaat dva objekta, koi mozhe da bidat prenameneti i vo niv da se smesti muzejot shto se naogja vo kukjata na Robevci - Domot na kulturata i Domot na ARM. Gradonachalnikot na Ohrid, Aleksandar Petreski, veli deka lokalnata samouprava se ushte nema nikakvi ingerencii nad instituciite od kulturata vo gradot. Dodeka chekaat odobrenie za da pochnat da go stopanisuvaat sopstveniot imot, dvata objekta propagjaat.
- Iako se naogjaat na najubavite lokacii vo Ohrid, dvata doma se ruinirani, zashto nikoj ne se grizhi za niv. Centralnata vlast ne vlozhuva vo objektite, nitu ni gi dava nam za da se grizhime za niv. Vo Domot na kulturata vrne od site strani - ako reshite da odite na kino, mora so sebe da ponesete chador. Propagja i Domot na ARM. Toa ne e dobro za gradot. Od najubavi gradbi vo Ohrid, stanaa najgrdi, najruinirani objekti - objasnuva Petreski.
Toj predlaga Domot na ARM da se prenameni vo Muzej, bidejkji na gradot mu treba pogolem prostor kade shto kje bide izlozheno bogatoto kulturno minato.
- Ne mozhe Muzej da bide kukja na tri kata! Kukjata na Robevci ne e pogodna za funkcijata shto ja vrshi - veli Petreski.
Pasko Kuzman, direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, veli deka Domot na ARM ne odgovara za muzej, no Domot na kulturata sovrsheno bi odgovaral.
- Gradonachalnikot ima ideja kukjata na Robevci da bide gradska kukja. Za vozvrat gradot treba da obezbedi mesto za muzejot. Segashnite predlozi ne mozhe da se prifatat zashto objektite se ushte gi stopanisuva drzhavata, a ne lokalnata samouprava. Vo sushtina, treba da se napravi zamena - objasnuva Kuzman.
Toj dodava deka toa kje bide slozhena rabota, bidejkji treba da se organiziraat javni diskusii i da se konsultiraat gragjanite. Sepak, Kuzman smeta deka ova e edinstvenoto reshenie za Ohrid da dobie Muzej.
- Sakale da priznaeme ili ne, gradot se ushte e banalna provincija bez razlika shto ima turizam i e edno od najposetenite mesta vo zemjava. Ako nemame muzej, za dzhabe go narekuvame Ohrid - grad na kulturata - veli Kuzman.
Dodeka se izbere konechno reshenie, kukjata na Robevci kje ostane edinstveniot Muzej vo Ohrid. Kuzman veli deka tamu naskoro kje bidat zameneti starite vitrini. Se podgotvuva nova arheoloshka postavka, kade shto svoe mesto kje najdat site novi otkritija od ohridskite arheoloshki lokaliteti. Vo posebna prostorija kje bide izlozheno seto zlato pronajdeno vo Ohrid i vo okolinata.

ARHEOLOZITE ISKOPAA NOV ZNACHAEN NAOD

Na Plaoshnik otkrieno depo so venecijanski srebreni moneti

Depo so 2383 venecijanski srebreni moneti od 14. vek, site smesteni vo keramichki sad, e najnovoto otkritie na arheolozite vo golemite iskopuvanja na Plaoshnik. Rakovoditelot na ovie istrazhuvanja, finansirani od Vladata i direktor na Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, Pasko Kuzman veli deka monetite se od izvonredno znachenje, bidejkji ja pokazhuvaat trgovskata vrska pomegju Ohrid, odnosno manastirot "Sveti Kliment" i Venecija vo toj period.
Na Plaoshnik pred izvesen period bea otkrieni i mozaichni podovi. Tie se naogjaat vo severoistochniot del od kompleksot i kako shto veli Kuzman, mozaicite najverojatno pripagjaat na episkopski dvor od 5. vek, vo vremeto koga gradot Lihnidos bil episkopski centar na provincijata Nov Epir.
- Zapadno od povekjebrodnata crkva od 5-6 vek otkrien e objekt isto taka so mnogu kompaktni mozaichni povrshini koi pripagjaat na rimskiot period i koi verojatno pripagjaat na objekt koj mozheme da go narecheme hram na bogot Dionis, veli Kuzman. Arheoloshkite istrazhuvanja prodolzhuvaat i kje traat do krajot na godinava. Kuzman najavuva deka kje se podgotvi i proektnata programa, a kon krajot na godinata kje se raspishe i megjunaroden konkurs za idejno reshenie za Svetiklimentoviot univerzitet.
Vladata izdvoi shest milioni evra za vozobnovuvanje na Svetiklimentoviot univerzitet, sredstva koi kje bidat potrosheni vo narednite tri godini. Na iskopuvanjata se angazhirani okolu 200 arheolozi, etnolozi, arhitekti, studenti po arheologija i likovna umetnost koi treba da gi otkrijat ostatocite na Prviot univerzitet vo Evropa, koj rabotel vo 9 i 10 vek i niz koj pominale okolu 3.500 uchenici.

DESET MESECI OTKAKO BESHE ODOBREN OD MINISTERSTVOTO

"Ova ne e amerikanski film" kje dobie okolu 165.000 evra

Denovive treba da bide potpishan dogovorot spored koj rezhiserot Sasho Pavlovski kje mozhe da go snima edinstveniot dolgometrazhen makedonski film za godinava - "Ova ne e amerikanski film", po tekst na Sasho Milenkovski. Iako proektot beshe odobren ushte vo pochetokot na godinata, koga Ministerstvoto za kultura ja objavi programata, dosega producentite nemaat "crno na belo" i imaa vrzani race vo potragata po stranski koproducenti.
- Jasno mi e deka godinava e mnogu teshka za filmskata dejnost, poradi nedostigot na pari. No dokolku se odlaga potpishuvanjeto na dogovorot, mozhe da izgubime koproducenti. Ushte postrashno shto mozhe da ni se sluchi e, poradi malite pari, da go izgubime filmot, zashto drugi producenti bi dale povekje pari i filmot povekje nema da bide makedonski. Oficijalno nemam nikakvi najavi od Ministerstvoto, samo naslushnav deka naskoro kje potpisheme dogovor. Ostanuva da vidime kakov kje bide - reche Pavlovski, komu "Ova ne e amerikanski film" kje mu bide prviot dolgometrazhen igran film.
Producent na filmot e Drushtvoto za trgovija, uslugi i produkcija "Manufaktura" od Skopje. Zamenik-ministerot za kultura Slobodan Despotovski najavi deka naskoro producentite kje dobijat del od parite. Ministerstvoto odluchilo za snimanjeto na filmot da obezbedi okolu 10.000.000 denari (okolu 164.000 evra)
- So ogled na toa deka budzhetot godinava beshe reduciran, Ministerstvoto mozhe da ja izdvoi taa suma. Apsolutno mislam deka ne e vo red shto odobruvame tolku mali pari za snimanje makedonski film, no takva e realnosta. Me plashi shto taka mozhe da gi gubime filmovite, zashto pobogati zemji bi mozhele da ponudat povekje pari za da bidat koproducenti, a taka nashata zemja kje go izgubi primatot - reche Despotovski.

VO SOBRANIETO NA MAKEDONIJA

Posthumno odlikuvanje za Petre M. Andreevski

Vo Sobranieto na Makedonija pretsedatelot na drzhavata Branko Crvenkovski, na velikanot na makedonskata literatura akademik Petre M. Andreevski posthumno mu dodeli Orden za zaslugi za Makedonija. Crvenkovski Ordenot i go vrachi na soprugata na Andreevski Zagorka.
"So posthumnoto dodeluvanje na Ordenot za zaslugi za Makedonija za akademik Andreevski, Republika Makedonija so najgolema pochit mu oddava priznanie na golemiot avtor za negoviot iskluchitelen pridones vo razvojot i zacvrstuvanjeto na makedonskiot duh i nacionalna samobitnost", reche, megju drugoto, vo govorot za deloto i za lichnosta na Andreevski pretsedatelot Crvenkovski.
Akademik Georgi Stardelov reche deka Petre M. Andreevski vo svojata literatura ja sozdade mozhebi najseopfatnata metafora za Makedonija i za nejziniot narod - pirej, trevata shto kolku da ja kornesh, nikogash ne kje ja dokornesh i unishtish. "So taa metafora go preobrazi i preosmisli tragizmot na ovoj narod vo herojski chin", reche Stardelov.
Na svechenosta delovi od prozata na Andreevski chitashe akterot Nikola Ristanovski.