Australian Macedonian Weekly

AMW Archive   

Australian Macedonian Weekly

Edition No

Edition No. 993
16 October 2007

Makedonija    

Avstralija    

Balkan    

Svet    

Sport    

English    

Zaednica    

Istorija    

Zabava    

Horoskop    

Pisma    

 
Receive our News Feeds What is RSS
 

 

 

 

 

 

 

 
 

ZDRAVJE I HRANA

SAMI DO DIJAGNOZA

Sitnite promeni na liceto i kosata otkrivaat od shto boleduvate

Promenite na liceto i kozhata se signal deka so nasheto telo neshto ne e vo red. Dokolku nauchime da gi protolkuvame i da reagirame na vreme, mozhe da ja naditrime bolesta. Lugjeto najchesto odat na lekar duri otkako simptomite kje stanat neprijatni, no toa e znak deka bolesta vekje zela zamav, predupreduvaat struchnjacite.
Suvite ili crveni belki se najchesto rezultat na neprespiena nokj no mozhe da bidat i posledica od nedostatok na vitamin A i B2 i B kompleks poradi koi mozhe da se razvie depresija. Zhelezoto e mineral bez koj kosata ne mozhe da raste i da izgleda zdravo, a nedostatokot pak se reflektira vo suvite prameni. No ako pritoa izgubite na tezhina, postoi opasnost od nepravilna rabota na shtitnata zhlezda. Bisernosivite topchinja vo nosot predupreduvaat na polipi, a tie predizvikuvaat otezhnato dishenje, krvarenje od nos i glavobolka.
» Sitnite topchinja na nepceto, otechenosta i sklonost kon vospalenija mozhe da se znak na bremenost. Niv gi predizvikuva zgolemenoto nivo na estrogen vo organizmot.
» Suvata kozha shto se peruta i chesha predupreduva na namalena funkcija ili bolesti na crniot drob. Ako kozhata pritoa stanuva i crvena, mozhe da se raboti za lishai.
Ako zabelezhite neprirodno crvenilo na liceto, damka ili pegi onamu kade shto prethodno gi nemalo, mozhebi boleduvate od vospalenie na crevata ili bolesti na digestivniot trakt. Do isti promeni kje ve dovede i nekvalitetnata ishrana, hepatititis ili rak. Zholtenikavata boja na liceto sepak ne se javuva samo kaj zholticata. Mozhebi taa e znak deka jadete premnogu karoten i organizmot ne uspeva da se oslobodi od nego dovolno brzo.
» Ispukanite usni krijat dijabetes. Ispukanite usni, osobeno ako se i bledi, chesto se prv simptom na nedostatok na zhelezo vo krvta, no isto taka se i znak za dijabetes. Ako imate i drugi simptomi kako chesta zhed ili potreba za mokrenje - zadolzhitelno odete na lekar.
» I mladite pobeluvaat ako nemaat vitamini. Pri stres i so godinite, poseben oblik na slabokrvnost mozhe za chas da vi ja pobeli kosata. Ako na organizmot mu nedostasuvaat vitamin B12, teloto kje pochne da sozdava pomalku, no neprirodno golemi crveni krvni zrnca koi brzo umiraat. Krvta nema da ja hrani kosata, pa taa ja gubi svojata boja.
» Nepravilnata ishrana go menuva likot. Ako crniot drob ne raboti dobro, poradi na primer hepatitis, organizmot nema da se oslobodi od bilirubinot, prirodnata boja od hranata. Zatoa liceto izgleda zholtenikavo. Crveniloto ili damkite na liceto, glavno se posledica od loshoto varenje, iscrpeno so zachini ili losha ishrana.
» Holesterolot go izbeluva okoto. Vishokot mrsnotii i holesterol, vo krvta mozhe da se vidi vo beliot krug okolu sharenicata vo okoto ili vo mali beli naslagi na rabovite. Niv organizmot gi skladira tokmu vo okoto bidejkji niz nego protekuvaat mnoshtvo na mali krvni zhili. Vishokot se fakja za nivnite dzidovi, pa se pojavuva vo vid na beli naslagi.


DESET UPATSTVA ZA DOLGOVECHNOST

Kako da se dozhivee 100

Starosta ne e bolest tuku normalna fizioloshka pojava koja nastanuva kaj sekoj chovek. Hronoloshkata vozrast ne e podednakva so bioloshkoto stareenje. So otkrivanje na genomot na stareenje, deneshnata realnost e da se dozhiveat 120 godini zhivot. Osnovniot uslov e pridruvanje na zhivotniot stil koj vkluchuva pozitivno zdravstveno odnesuvanje:
» 1. Postojana fizichka aktivnost - vo site zhivotni doba od mladosta do dlabokata starost, znachi i onie od 85 i povekje godini;
» 2. Postojana psihichka aktivnost - vo primena na dozhivotnoto uchenje, nema opravduvanje za neumeenjeto da se steknat novi veshtini i znaenja poradi starosta i stareenjeto.
» 3. Pravilna mediteranska ishrana - koja e restrikciska po kaloriskata vrednost za postarite od 65 g. (toa znachi nikako vnesuvanje povekje od 1500 kalorii, poradi namaluvanjeto na bazalniot metabolizam kaj starite lica) - vkluchuva redovno zemanje zelenchuk i ovoshje, riba, belo meso bez kozha i seto toa bez vnesuvanje na "4B" vo hranata: belo brashno, bel shekjer, bela sol, bela mast; vnesuvanje do 2 litri dnevno nezasladena technost, nadobro chista voda, umerena konzumacija na crno vino, ne povekje od decilitar i pol dnevno so obrok;
» 4. Nepushenje i nezavisnost od alkohol, opijati, lekovi, kafe i drugi zavisnosti;
» 5. Postojana rabotna aktivnost - vkluchuva prekvalifikacisko zanimanje za novi rabotni aktivnosti i po penzioniranjeto so dozhivotno uchenje, no i pozitivna zdravstvena, socijalna i rabotna politika koja ovozmozhuva prodolzhuvanje na rabotniot vek;
» 6. Verba vo sebe i idninata so dolg zhivoten vek - optimistichki pristap kon lichnite i okolni uslovi na zhiveenje.
» 7. Iskazhuvanje na pozitivni emocii i ljubov - za rabotata koja se izvrshuva, za semejstvoto, za mladite i postarite okolu sebe i umeenje za sovladuvanje na novi veshtini i prifakjanje na novi soznanija;
» 8. Izbegnuvanje na osamenosta - socijalnata izolacija poradi nesoglasuvanje so zhivotnite nastani shto vkluchuva prilagoduvanje i preovladuvanje na stresnite nastani;
» 9. Samodisciplina i samoodgovornost - vo odnos na pridrzhuvanje na pozitivnoto zdravstveno odnesuvanje i redovnost vo spienjeto, lichnata i higiena na okolinata, ne baranje postojano vina vo drugite za sopstvenite neuspesi;
» 10. Neprifakjanje na sterotipi i predrasudi - za stareenjeto i starosta kako beskorisnost, bolesti, nemokjta i zavisnosta od drugi, tuku gordo istaknuvanje na starosta i stareenjeto kako normalna fizioloshka pojava vo koja funkcionalnata sposobnost na poedini 75 godishnici mozhe da bide tolku sochuvana, da se ne razlikuva od funkcionalnata sposobnost na 55-godishnik.


EM PIJALOK EM SREDSTVO ZA CHISTENJE

Kola pijalok vo 12 razlichni situacii

Kolata ne e samo gaziran osvezhitelen pijalak, taa ima mnogu nameni i upotrebliva e pri izvrshuvanje na domashnite zadachi. Ova se 12 nevoobichaeni situacii kade mozhete da ja iskoristite Kolata.
» 1. Zagorenata tava od pechenje lesno kje se ischisti ako vo nea stavite Kola i ja svarite. Site damki i nechistotii bi trebalo da ischeznat.
» 2. So pomosh na Kola mozhe da napravite rustikalni pozholteni fotografii na toj nachin shto modernite fotografii kje gi premachkate so kola i kje gi ostavite da se isushat. Vnimavajte sepak da ne gi natopite premnogu bidejkji vo toj sluchaj kje pochnat da se vitkaat. Istata postapka mozhe da ja napravite i so crno-belite fotografii.
» 3. Ako pri bojosuvanjeto na kosata rezultatot e preintenziven, plaknenjeto so Kola kje ja osvetli bojata i kje go ublazhi rezultatot.
» 4. Starite parichki kje zasjaat so nov sjaj ako gi natopite vo Kola i gi ostavite da stojat nekolku chasa.
» 5. Ako Kolata ja natochite vo chajnik i ja ostavite da stoi cel, chajnikot kje se ischisti od bigor i damki.
» 6. VC shkolkata mozhe mnogu detalno da se ischisti ako se polie so Kola. Kiselinata kje go izgrize bigorot i site nechistotii.
» 7. Vkusen sos za mesoto na skara mozhe da napravite od Kola i kechap. Srazmerot neka bide pola-pola. Mesoto marinirajte go vo sosot pred pechenje.
» 8. Kolata mozhe da se koristi i kako omeknuvach za kosa. Tretirajte ja kosata so nea na istiot nachin kako shto toa go pravite so regenerator.
» 9. Vo plitok sad stavete Kola i potoa sadot stavete go vo gradinata. Na ovoj nachin kje se oslobodite od zdodevnite polzhavi koi kje gi privleche slatkiot miris i tie kje zavrshat vo sadot.
» 10. Zargjanite shtrafovi mozhat da se olabavat ako gi zamotkate vo krpa natopena vo Kola i gi ostavite da stojat nekolku chasa.
» 11. Vo chasha so Kola mozhe da go ischistite svojot nakit. Ischetkajte go so chetkichka za zabi i isplaknete go. Ovaa postapka sepak ne se preporachuva za povredniot nakit.
» 12. Kolata mozhe da pomogne i kaj zheludechnite tegobi. Samo vnimavajte taa da ne bide svezho gazirana bidejkji kako takva mozhe da ja vloshi sostojbata. Koristete izvetreana Kola, ili vo nea dodadete shekjer.


ZA IDNITE MAJKI

Kolku da chekate po prvoto dete?

Vo nauchnoto spisanie Journal of the American Medical Association e objaveno deka prekratkiot ili predogliot period pomegju dve bremenosti mozhe da predizvika zdravstveni problemi kaj vtororodenoto dete. Intervalite pokratki od 18 meseci, a podolgi od 59 meseci kaj vtororodenoto go zgolemuvaat rizikot od predvremeno poroduvanje i pomala telesna tezhina.
Timot struchnjaci gi analiziral svetskite istrazhuvanja objaveni vo periodot od 1966 do 2006 godina. Zhenite koi pomegju dva poroda imale pomalku od shest meseci pauza, vo 40% sluchai rodile pred zakazhaniot termin. Isto taka, rizikot od premala telesna tezhina na novorodencheto e pogolem za 61% vo sporedba so zhenite koi ragjale vo rastojanie od 18 i 23 meseca. Zatoa struchnjacite preporachuvaat periodot pomegju dve bremenosti da bide od dve do pet godini.


Najchesti zabludi vo vrska so hranata

Vi gi prezentirame najchestite zabludi shto postojat vo vrska so hranata. I sekako logichno i nauchno objasnuvanje za sekoja od niv.
Ekspertite postojano se predomisluvaat shto podrazbiraat pod zdrava hrana - ne e tochno, istata poraka ja prakjaat site eksperti. Sekoj od niv kje vi kazhe deka mastite treba da se izbegnuvaat, ovoshjeto i zelenchukot se zdravi i treba pochesto da se konsumiraat. Kontradiktornite poraki vo vrska so zdravata hrana se rezultat na novite nauchni otkritija koi izleguvaat vo javnosta pred da bidat celosno istrazheni i testirani.
Zdravata ishrana e mnogu zdodevna i ogranichuva - tochno e deka nekoi produkti ne treba da gi jademe prechesto, ili premnogu, no postojat mnogu zdravi i korisni produkti koi se korisni i ne shtetat dokolku gi konsumirame chesto, kako na primer riba, ovoshje i zelenchuk. Da se hranime zdravo ne znachi da ne jademe, tuku da imame balans vo ishranata.
Zdravata hrana e i poskapa - nekoi zdravi sostojki odnosno dodatoci vo sekojdnevnata ishrana mozhat da bidat skapi, no zatoa pak vi se potrebni vo mnogu mali kolichini. Chesto pati izborot na zdrava alternativa mozhe da vi zashtedi pari. Ako gotvite zdrava hrana vo pogolema kolichina kje zashtedite, i kje mozhete da si ja oddelite i zamrznete vo porcii za eden ili dvajca.
Tradicionalno zgotven pojadok e zdrav obrok - zavisi shto kje si zgotvite, ako isprzhite slanina i jadete bel leb sigurno deka e pozdravo da jadete neshto kupeno, no ako spremite domat, pechurki i grashok, bez maslo i jadete integralen leb togash kje se pochestite so zdrav i balansiran pojadok.
Margarinot ima pomalku kalorii od puterot - puterot i margarinot sodrzhat razlichni vidovi na masti, no i dvata imaat skoro ist broj kalorii.
Pienjeto ledena voda pomaga pri namaluvanje na kilogramite - i ledenata i vodata na normalna sobna temperatura go imaat istiot efekt vrz kilogramite. Mora da ste strplivi i da ne se otkazhuvate iako ne gledate rezultati. Za dietata da pochne da deluva i treba vreme.
Sepak najdobar nachin da izgubite kilogrami i da ostanete vo odlichna sostojba bez da gi povratite kilogramite treba da go smenite svojot zhivoten stil. I trudete se da se hranite balansirano - vnesuvajte mnogu ovoshje i zelenchuk, pomalku shekjer i masti i fizichki bidete poaktivni.


Pukankite idealni

Sme slushnale milion pati deka prekumernata tezhina zema zamav na epidemija vo razvienite, no i vo pomalku razvienite zemji. Zdravstvoto oficijalno se soglasuva deka postojat dva osnovni faktori koi pridonesuvaat za prekumerna tezhina - premnogu konzumirani kalorii, a premalku potrosheni so vezhbanje.
Ako preferirate da sedite doma pred televizorot namesto da izlezete i proshetate, kako da gi odbegnete nesakanite kalorii koga stomakot vi e prazen?
Mozhe so pukanki!?
Sodrzhat mnogu vozduh, a vozduhot voopshto nema kalorii.
No za da mozheme ubavo da vi ja pokazhame sporedbata treba da ja razgledame nutricionistichkata sodrzhina na pukankite. Vo edna chashka izedeni pukanki ima 40 kalorii , shto i ne e losho, neli? No vo taa edna chashka dobivate i mnogu vozduh, a ne tolku pukanki. Ako razgledame kolku kalorii postojat vo 100 grama pukanki toa e malku povekje - 387 kalorii. Ako go izbegnete dodavanjeto sol, puter i ostanete ponastrana od mnogute pukanki so razlichni vkusovi, togash pukankite se izvor na proteini i jaglenohidrati. Ako sakate da jadete blago, izberete karamelizirani pukanki. Za lugjeto so alergii proteinite od pukankite ne sodrzhat gluten shto e mnogu pozitivno.
Kako uzhinka, pukankite ne se na vrvot na listata na hrana shto treba da se odbegnuva. Mnogu lugje koi se konsultanti za dieti kje predupredat deka ne se pukankite tie shto treba da bidat odbegnuvani, tuku ostanatite uzhini i naviki (sedenje pred televizorot).


KUJNA

Janija od meso vo kotle

Potrebno e:

500 gr govedsko i svinsko meso, 100 gr chadena slanina, 400 gr kromid, 200 gr morkovi, 200 gr praz, 200 gr piperki, 200 gr lupeni domati, 100 gr celer, 3 cheshninja luk, kim, lovorov list, majchina dushica, kora od limon, 1 dl crno vino, 1 dl pavlaka, 2 zholchki.

Podgotovka:

Vo kotle na sreden ogan, se proprzhuvaat na kocki isechenata slanina, iseckaniot kromid i sitno iseckanoto meso. Potoa se dodavaat zachinite, zelenchukot iseckan na livchinja i se ostava da se vari desetina minuti. Potoa, se naleva so dva litri voda i se dodava vinoto. Koga jadenjeto e vareno, se trga od ogan i se dodavaat zholchkite izmateni so pavlakata. Po dodavanjeto na zholchkite, jadenjeto ne smee da se vrie.


Chorbest grav

Potrebno e:

300 gr grav, priblizhno 1,5 l voda, 250 gr kromid, 2 cheshninja luk, 400 gr chadeno svinsko meso, lovorov list, 50 gr zejtin, 10 gr brashno, 20 gr salca od domati, 1 lazhica lut crven piper, 1 luto piperche, morkovi, korenche od magdanos.

Podgotovka:

Dobro izmien i preku nokj potopen vo voda, gravot se vari. Prvata voda vo koja se vari gravot, se frla i se naleva so topla voda. Se dodavaat sitno iseckanite kromidot, magdanosot, istolcheniot luk, lovoroviot list i chadenoto meso. Se prodolzhuva da se vari se dodeka ne omekne mesoto. Omeknatoto meso se vadi i vo gravot se dodava zaprshkata vo koja e dodaden lutiot crven piper, salcata od domati i po zhelba sitno iseckano luto feferonche. Se ostava gravot poleka da vrie i na kraj se dosoluva, po potreba. Se sluzhi vo dlaboki chinii ili kalenici. Mesoto se seche i vo sekoja chinija se stava po edno parche.


 

 
New Page 3
THIS WEEKS EDITION


HAVE YOUR SAY!

Pisma do Urednikot

Letter to the Editor


Help

About Us | Contact Us | Get your Newspaper Delivered | Advertise with Us
Copyright ©2006-2007 Australian Macedonian Weekly. All Rights Reserved.

web statistics