SPORED "SANDEJ TELEGRAF"

SAD planiraat napadi vrz iranskata garda

Britanskite mediumi javuvaat deka oficeri od SAD i od Britanija zaedno podgotvuvale planovi za sluchaj Vashington da reshi da go napadne Iran. Vesnikot Sandej telegraf tvrdi deka planot ne predviduva invazija i urivanje na islamistichkiot rezhim vo Iran, tuku precizni vozdushni i komandoski napadi vrz bazite na iranskata Revolucionerna garda koja SAD neodamna ja proglasija za teroristichka .
Se raboti za edna od dvete paralelni armii na Iran, koja im e lojalna na verskite vodachi na zemjata i koja ima svoi kopneni sili, avijacija i voena mornarica. Pretsedatelot na SAD Dzhordzh V. Bush i britanskiot premier Gordon Braun se soglasile Britanija da gi poddrzhi tie napadi, smetajkji gi za opravdana akcija za unishtuvanje na teroristichka grupa. SAD ja obvinuvaat Revolucionernata garda na Iran deka isprakja teroristi i oruzhje vo Irak, kade shto tie dejstvuvaat glavno vo shiitskite delovi na zemjata za da predizvikaat haos, shirenje na iranskoto vlijanie vrz irachkite shiiti koi im se verski bliski na Irancite i povlekuvanje na amerikanskite sili od zemjata. "Se razgovara za taktichki precizni napadi", izjavi Vinsent Kanistraro, shef na razuznavanjeto na poraneshniot pretsedatel na SAD Ronald Regan. Glavnata britanska uloga vo ovoj plan bi bila da gi sprechat Irancite da postavat mini vo Persiskiot Zaliv, niz koj minuva ogromen procent od svetskata trgovija so nafta. SAD nemaat dovolno brodovi za chistenje morski mini, no Britanija i Holandija imaat i mozhat da im pomognat na SAD vo toj del od eventualnata vojna.
Spored vesnikot, otkako SAD odrzhaa direktni pregovori na ambasadorsko nivo so Iran, bilo zabelezhano namaluvanje na doturot na oruzhje i na borci od Iran vo Irak, no vo Vashington ostanuvaat zagrizheni i poradi iranskata nuklearna programa i zakanite deka kje go unishtat Izrael.

GENERAL SANCHEZ

Misijata vo Irak e koshmar bez izlez

Amerikanskata misija vo Irak e "koshmar od koj nema izlez", izjavi nekogashniot komandant na silite na SAD vo taa zemja, general Rikardo Sanchez. Kako shto prenesuva MIA, Sanchez, koj od 2003 do 2004 godina komanduvashe so amerikanskite sili vo Irak, ja ocenil ofanzivata protiv buntovnicite kako "ochajnichki obid za nadomestok na pogreshnata politika shto se vodi so godini". Spored Sanchez, amerikanskite greshki po doagjanjeto vo Irak bile rasformiranjeto na silite za bezbednost shto bea pod komanda na Sadam Husein i propushtenata mozhnost na pochetokot na invazijata da se zacvrstat odnosite so lokalnite plemenski lideri.

PORADI REZOLUCIJATA ZA GENOCID VO GERMANIJA

Turcija protestira do SAD

Administracijata na Bush kje se obide da go smiri gnevot vo Turcija otkako kongresniot panel odobri merka shto go definira kako genocid ubistvoto na iljadnici Ermenci na pochetokot na minatiot vek. Otkako Komisijata za nadvoreshni prashanja vo Pretstavnichkiot dom, i pokraj predupreduvanjata na Bush, ja usvoi merkata shto kje bide iznesena na glasanje vo Kongresot, administracijata sega kje se obide da gi pritisne demokratskite lideri da go otkazhat glasanjeto. Ako merkata se iznese na glasanje, se ochekuva da se usvoi. Nekolku chasovi pred glasanjeto Bush i najvisokite chlenovi na negoviot kabinet vo posleden moment apeliraa da se otfrli merkata.
"Usvojuvanjeto na merkata mnogu kje im nashteti na nashite odnosi so eden golem sojuznik vo NATO i vo globalnata borba protiv terorizmot", izjavi Bush. Portparolot na Stejt departmentot Shon Mekormak izjavi deka usvojuvanjeto na rezolucijata teshko kje im nashteti na tursko-amerikanskite odnosi i na amerikanskite interesi vo Evropa.

RUSIJA

Megjusebna vojna na korumpirani generali

Apsenjeto na moskovskite generali pred desetina denovi predizvika ne samo nervoza megju ruskite specijalni sluzhbi, tuku i povtorno ja aktuelizira starata tema - kolku korupcijata ja inficirala tamoshnata policija? Vo najnoviot broj na vesnikot Komersant, general Viktor Cherkesov, dolgogodishen prijatel i sorabotnik na Vladimir Putin, otvoreno reche deka megju ruskite generali se vodi vojna za vlijanie i za pari. Toj rakovodi so Drzhavnata kontrola protiv narkotici chii trojca sorabotnici minatata nedela bea uapseni poradi mito. Cherkesov, koj e poraneshen general na KGB, objasnuva deka bil uapsen negoviot dolgogodishen sorabotnik, general-lajtnant Aleksandar Buljbov, koj bil rakovoditel na operativniot oddel, potoa zamenik nachalnikot na Federalnata sluzhba za borba protiv narkotici Jurij Gevala i dvajca operativci - Nikolaj Donchenko i Grigorij Cherevko. Buljbov navodno dobival mito i obelodenuval drzhavni tajni. Od tekstot na general Cherkesov se gleda deka toj smeta deka negovite sorabotnici bile uapseni poradi odmazda na drugi kontrarazuznavachi koi zavrshile v zatvor poradi shverc so mebel vo Kina. Poradi rezultatite od istragata za shvercoto na mebel shto ja sproveduvashe general Buljbov, bez rabota ostanaa pet rakovoditeli na kontrarazuznavachkata sluzhba.
General Cherkesov otvoreno izjavuva deka vo strukturite na FSB rabotat lugje koi imaat svoi biznis-interesi. Na toj nachin grupi od "specijalnite sluzhbi" pochnuvaat da vodat borba "site protiv site". Cherkesov naglasuva deka istovremeno ne mozhe da se bide i oficer i trgovec. "Vo megjusebnata vojna na specijalnite sluzhbi ne mozhe da ima pobednik. Takva vojna mozhe samo da im nashteti na site", objasnuva Cherkesov.

PROMENI VO ZEMJATA NA PACIFIZMOT

Shvajcarcite stanuvaat ksenofobichni

Vo Shvajcarija izbi politichki spor okolu posterot za kampanjata na desno orientiranata Shvajcarska narodna partija, koj ima cel deportiranje na strancite shto zhiveat vo zemjata i nemaat shvajcarsko drzhavjanstvo, a izvrshile krivichni dela. Posterot, na koj se gledaat tri beli ovci kako klocaat crna ovca, a vo zadnina e shvajcarskoto zname, mozhe da se vidi niz celata zemja pred opshtite izbori shto se zakazhani za kon krajot na mesecov.
Imigrantskite grupi vo Shvajcarija, levo orientiranite partii i ON se pozhalija deka posterot e so ochigledna rasistichka sodrzhina. Okolu 20 otsto od naselenieto vo Shvajcarija se stranci. Povekjeto od niv se vo zemjata mnogu godini, a okolu edna tretina se rodeni vo Shvajcarija. No, i ponatamu e mnogu teshko da se dobie shvajcarsko drzhavjanstvo, a ragjanjeto vo zemjata ne mu dava pravo na deteto ili na vnukot na imigrantite da bide Shvajcarec. Shvajcarskata narodna partija, koja saka da ja povleche Shvajcarija od Konvencijata na ON za rasizam i da ja ukine Federalnata komisija za rasizam vo zemjata, so prezir gleda kon zabeleshkite na ON. "ON ne treba da se meshaat vo vnatreshnite raboti na Shvajcarija", izjavi portparolot na partijata Matijas Miler. Ushte eden poster, na koj se gleda muslimanka so feredzhe, a vo zadnina e prashanjeto "Kade zhiveeme, vo Baden ili vo Bagdad?", sega e predmet na istraga za da se utvrdi dali so nego se krshat zakonite protiv rasizmot vo Shvajcarija.

NJUJORK

Empaer stejt bilding za Ramazan beshe zelen

Empaer stejt bilding vo Njujork po prvpat beshe osvetlen vo zelena boja po povod praznikot Fitr Bajram so koj muslimanite go oznachuvaat krajot na Ramazan. Ovaa najvisoka zgrada na Menheten (443 metri) chesto se osvetluva, megju drugoto i za Bozhik i za evrejskiot praznik Hanuka. Upravata na objektot potsetuva deka muslimanite "vo tekot na tri dena go proslavuvaat krajot na ramazanskiot post, ednomesechnata duhovna obnova shto se proslavuva vo semejstvoto so razmenuvanje podaroci i davanje dobrotvorni prilozi na siromashnite" i dodava deka zelenata boja za islamot simbolizira srekjno i vazhno sluchuvanje.
Vo SAD zhiveat okolu sedum milioni muslimani. Poznatata zgrada e izgradena vo 1930 godina, a prvpat e osvetlena vo 1932 godina, koga za pretsedatel beshe izbran Frenklin D. Ruzvelt.

SOVET ZA BELGISKITE AMBASADORI

"Ako nekoj se javi da prasha, Belgija ushte e tuka"

Belgiskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti ispratilo memorandum do svoite ambasadi niz svetot vo koj porachuva deka, ako nekoj se javi vo ambasadata za da prasha dali Belgija navistina se raspagja ili vekje se raspadnala, da odgovorat negativno. Najavite za raspagjanje na etnichki meshanata Belgija se zasilija otkako celi chetiri meseci po parlamentarnite izbori partiite ushte ne mozhat da se dogovorat za formiranje na novata vlada. Politichkata kriza gi zasili povicite za podelba na zemjata, so ocena deka taka narodite kje zhiveat podobro. Belgija e podelena na tri dela - relativno nerazvienata chetirimilionska Valonija, vo koja zhitelite zboruvaat francuski, pobogatata Flandrija so 6,5 milioni zhiteli vo koja se zboruva holandski, i meshaniot glaven grad Brisel, koj voedno e sedishte i na NATO i na Evropskata unija. "Holandofonite i frankofonite sekogash sakale i uspevale da zhiveat zaedno i vo mir", pishuva vo memorandumot. Glaven spor poradi koj ne mozhe da se formira vladata e toa shto Flandrijcite sakaat pogolema avtonomija vo zdravstvoto, pravosudstvoto i transportot, a Valoncite baraat pogolemi prava za valonskoto malcinstvo vo flandriskite delovi.