ZA IZBORITE VO KOSOVO VO NOEMVRI

Bugajski go zasili izborniot tim na Pacoli

Kosovskiot milioner Bedzhet Pacoli go angazhira poznatiot amerikanski analitichar Janush Bugajski za koordinator na sovetnichkiot tim shto kje raboti na unapreduvanje na megjunarodnite odnosi vo Kosovo. Pacoli, koj e sopstvenik na gradezhnata firma Mabeteks vo Lugano, vo Shvajcarija, i eden od najbogatite Albanci vo svetot, godinava ja osnova partijata Nova alijansa za Kosovo i ima golemi politichki ambicii. Poraneshniot soprug na poznatata italijanska pejachka so albansko poteklo Ana Oksa minatiot mesec potpisha sojuz so bosanskata Partija za demokratska akcija na Kosovo za zaednichko uchestvo na lokalnite i na parlamentarnite izbori vo noemvri.
Sovetnicite pod koordinacija na Bugajski kje podgotvuvaat strategija za razvoj na diplomatijata na idnata drzhava. "Prashanjeto za statusot na Kosovo e samo edna prechka. Sega treba da pochne da se gradi drzhavata Kosovo", izjavil Bugajski pri prezentiranjeto na inicijativata. Vo intervjuto za tiranskata televizija Top-chenel Bugajski ocenil deka "najdobro reshenie za Kosovo bi bilo obezbeduvanje zaednichki stav na SAD i na Evropskata unija". "SAD nema da dozvolat ponatamoshno prodolozhuvanje na rokot za opredeluvanje na statusot. Najdobro scenario kje beshe zaednichkata pozicija SAD-EU, nadvor od procesot vo Sovetot za bezbednost, koga Rusija beshe protiv nezavisnost, odnosno priznavanje nezavisnost so ogranichuvanja. Najlosho scenario e odlaganje na procesot", ocenuva toj.
Spored Bugajski, idejata za odrzhuvanje megjunarodna konferencija za Kosovo bi provocirala destabilizacija i bi imala "fatalni posledici", kako shto Dejtonskata konferencija napravila od Bosna nefunkcionalna drzhava.

STEJT DEPARTMENT

Nezavisnosta na Kosovo ne vodi kon "Golema Albanija"

Portaprolot na amerikanskiot Stejt department Tom Kejsi izjavi deka ne veruva deka neavisnosta na Kosovo bi dovelo do sozdavanje na Golema Albanija. "Ne sum siguren deka koj bilo vo ovaa drzhava, no i kade bilo na drugo mesto, veruva deka nezavisnosta na Kosovo nekako kje dovede do sozdavanje na Golema Albanija", naglasi toj, dodavajkji deka, ako do krajot na pregovorite vo dekemvri Prishtina i Belgrad ne uspeat da postignat spogodba, SAD kje ochekuvaat donesuvanje odluka so koja procesot kje prodolzhi da se dvizhi napred preku nadgleduvanata nezavisnost na Kosovo vo ramkite na planot na specijalniot pratenik na ON za Kosovo Marti Ahtisari.

ULTIMATUM OD "GARDATA NA CAR LAZAR" DO SRPSKITE PRATENICI

Voena sostojba ili...

Samonarechenata Garda na car Lazar na site pratenichki grupi vo Sobranieto na Srbija im dostavi obrazec-peticija so baranje za proglasuvanje voena sostojba vo zemjata ako se proglasi nezavisnost na Kosovo i Metohija. Vo soopshetnieto na Gardata, koe ima forma na ulitimatum, se naveduva deka "ako nekoi narodni pratenici ne se izjasnat i ne ja potpishat preticijata, takvata nivna postapka kje se smeta za akt na predavstvo na drzhavata, na Ustavot i na zavetot na carot Lazar". Pokraj toa, se bara neotpovikliva ostavka na site pratenici koi se protiv peticijata. Gardata na car Lazar za vo nedelata zakazha protest vo Kosovska Mitrovica na koj trebashe da go istakne baranjeto za povlekuvanje na silite na NATO, KFOR, UNMIK i kosovskata policija, kako i razoruzhuvanjeto na pripadnicite na Albanskata nacionalna armija. Komandantot na Gardata Hadzhi Andrej Milikj potencira deka vo Kosovo vekje se naogjaat nivnite chlenovi "slobodnjaci", koi kje reagiraat i kje pochnat so dejstvuvanje na teritorijata na pokrainata, ako na drugite nivni chlenovi ne im se dozvoli vleguvanje vo Kosovo.

Prishtina ochekuva 100.000 begalci od Zapad!

Prishtina strahuva deka po eventualnoto proglasuvanje nezavisnost kje se soochi so priliv na okolu 100.000 imigranti od razlichni nacionalnosti, koi sega kako begalci zhiveat vo zapadnite zemji. Prishtinskiot vesnik Koha ditore tvrdi deka kosovskite institucii nema da bidat vo sostojba avtomatski da gi prezemat site dogovori shto gi potpishala UNMIK so drugite zemji za repatrijacija na gragjanite.

STAV NA PARTIJATA NA KOSHTUNICA

Srbija da ne vleguva vo NATO!

"Demokratskata stranka na Srbija e protiv ponatamoshno priblizhuvanje na zemjata kon NATO, a vo novata programa na partijata se istaknuva neophodnosta Srbija da go zachuva neutralniot status i da ne uchestvuva vo voeni blokovi i organizacii", soopshti portparolot na DSS Branislav Ristivoevikj. Antinatovskite chuvstva vo DSS se zasilija otkako SAD i Brisel zastanaa zad planot na Ahtisari, predlagajkji nezavisnost na Kosovo. Kako shto povekjepati izjavuvashe premierot Voislav Koshtunica, toj plan kje dovede do "sozdavanje psevdodrzhava na NATO vo Kosovo".
Pozicijata na DSS za toa prashanje ne ja deli i nejziniot glaven opozicionen partner, Demokratskata stranka na pretsedatelot Boris Tadikj.

HRVATSKA

Se raspushti Saborot pred parlamentarnite izbori

Hrvatskiot Sabor vo sabotata beshe raspushten, pred parlamentarnite izbori shto treba da se odrzhat na 25 noemvri. Odlukata za raspushtanje na saborot pratenicite ja donesoa ednoglasno, po shto pochnaa da techat rokovite za predizbornite aktivnosti. Izborite kje gi raspishe pretsedatelot Stipe Mesikj, po konsultaciite so premierot Ivo Sanader, a tie prethodno go soopshtija 25 noemvri kako den na izborite. Po podnesuvanjeto na partiskite listi, predizbornata kampanja kje pochne na 3 noemvri. Vo saborot se izbiraat 140 pratenici od deset izborni edinici od zemjata, osum pratenici od malcinskata lista, a od listata za dijsporata, vo zavisnost od oddzivot, se biraat od eden do osum pratenici. Vo izminatite chetiri godini Saborot, koj ima 150 pratenici, odrzha 27 sednici i donese okolu 500 akti, so shto stana najefikasen od site dosegashni pet sostavi.

GRCIJA

Vo vozilo na Albanec bile otkrieni kokain i ilegalci

Grchkata policija uapsila petmina Albanci pod obvinenie za shverc na narkotichni sredstva i favoriziranje na ilegalnata emigracija. Nastanot se sluchil na patniot pravec kon grchko-albanskata granica. Vozachot na avtomobilot so grchki tablichki, 25-godishen Albanec, chij identitet ne se soopshtuva, se obidel da izbega i pokraj predupreduvachkite kurshumi shto gi ispukala policijata. Po nekolku kilometri patot mu go blokirale policski vozila, pri shto bile zapleneti eden kilogram chist kokain i pomalo kolichestvo hashish, a bile otkrieni i chetvorica Albanci koi ilegalno vlegle na grchka teritorija.
Po prvichnata istraga, vo koja se potvrdilo deka tie ne se vmeshani vo shvercot na drogata, ilegalcite kje bidat deportirani vo Albanija. Spored grchkata policija, drogata bila nameneta za solunskiot narkopazar, a stanuva zbor za mokjna shvercerska grupa koja se zanimavala so shverc na droga na malo. Najaveni se i drugi apsenja na chlenovi na taa grupa.

HRVATSKA – HAG

Saborot usvoi rezolucija so kritika na presudite protiv srpskite oficeri

Hrvatskiot Sabor usvoi rezolucija so koja se kritikuva Megjunarodniot tribunal na ON za voeni zlostorstva vo poraneshna Jugoslavija kako "mnogu popustliv kon trojcata srpski oficeri koi bea obvineti za uchestvo vo voeni zlostorstva protiv Hrvati". Vo deklaracijata shto beshe usvoena so 125 glasovi od vkupno 152, se posochuva deka presudata protiv trojcata srpski oficeri e nepravedna i se izrazuva "ogorchenost od neproporcionalno niskite i neadekvatni kazni". Pet pratenici se vozdrzhaa od glasanjeto, a nitu eden ne se izjasni protiv nea.
Hashkiot tribunal na 27 septemvri gi osudi poraneshnite srpski oficeri Mile Mrkshikj i Veselin Shljivanchanin na 20, odnosno na pet godini zatvor za komandna odgovornost za ubistvo na blizu 200 hrvatski civili vo gradot Vukovar vo tekot na 1991 godina. Tretiot obvinet Miroslav Radikj beshe osloboden od obvinenieto. Trojcata bile oficeri na JNA koja vo toa vreme ja prezede kontrolata nad Vukovar, otkako go drzheshe gradot pod opsada tri meseci. Presudite ja skandaliziraa politichkata javnost i mediumite vo Hrvatska i predizvikaa gnev kaj zdruzhenijata na prezhiveanite borci. Saborot objavi deka ochekuva od obvinitelite na Tribunalot da gi obzhalat presudite i tie da bidat izmeneti.

LUKA KARADZHIKJ:

Mozhe i da go ubijat Radovan za da ne progovori!

Bratot na Radovan Karadzhikj, Luka izjavi deka sekogash postoela opasnost negoviot brat da bide ubien, a denes ushte povekje, zashto toj vekje ne im e potreben nitu na Amerikancite, nitu na Hag, nitu na megjunarodnata zaednica, kako shto ne im bil potreben ni Slobodan Miloshevikj. "Miloshevikj ne im beshe potreben i zatoa go ubija. Ako Radovan otide vo Hag, mnogu vistini i valkani raboti za BiH, za Srbija i za odnesuvanjeto na oficijalnite lica od megjunarodnite organizacii bi mozhelo da izlezat na videlina. Poradi toa Radovan ne im e potreben i zatoa e napravena spogodbata .megju Holbruk Karadzhikj", tvrdi Luka Karadzhikj.

SANDZHAK

Vojna megju imamite

Samo nekolku denovi po formiranjeto na paralelniot meshihat na Islamskata zaednica za Sandzhak, vo vreme na ramazanskite posti, dojde do sudiri megju vernicite na glavniot muftija Muarem Zukolikj i na noviot poglavar Adem Zilkikj. Po incidentot vo dzhamijata vo Priepole doshlo do sudir i vo dzhamijata vo Sienica, pri shto intervenirala i policijata. Meshihatot na Islamskata zaednica vo Novi Pazar soopshti deka vo dzhamijata upadnale 30-tina policajci koi upotrebile sila za da ja isfrlat delegacijata na IZ i gi tepale vernicite. Potpretsedatelot na Meshihatot Reshad Pejovikj tvrdi deka policijata mu ja svitkala rakata i deka eden nivni imam bil udren so pendrek vo glavata, dodeka na vernicite na Zilkikj ne im napravile nishto.
Incidenti imalo i za vreme na emitiranjeto na intervjuto na novoizbraniot reis-ul-ulema na IZ na Srbija Adem Zilkikj na regionalnata TV Edinstvo vo Novi Pazar. Vo niv bilo pretepano edno lice i edno studio bilo celosno demolirano. Glavniot urednik na TV Edinstvo Ramiz Etemovikj izjavi za Tanjug deka vo studioto na televizijata vlegol nepoznat chovek so kachulka na glavata i so metalen predmet pochnal da udira po opremata. "Koga vlegov vo studioto liceto izvadi pishtol i pochna da ni se zakanuva deka site kje ne' ubie", izjavi Etemovikj.

SRBIJA

Vo Novi Sad se uapseni 56 neonacisti

Srpskata policija privela 56 neonacisti po sudirite so antifashistite na zabranetiot marsh shto go odrzhaa ekstremistite koi baraa Kosovo da ostane vo ramkite na Srbija. Ekstremistite od grupata Nacionalen stroj se sudrija so antifashistite koi odrzhaa poseben protest vo Novi Sad i frlaa kamenja po niv, pri shto povredija nekolku lica.
Organizatorite na antifashistichkiot miting rekoa deka policijata ne gi zashtitila, a opozicijata ja kritikuvashe vladata deka e premnogu popustliva pred ekstremistite. Organizatorite baraa objasnuvanje od ministerot za vnatreshni raboti Dragan Jochikj zoshto na neonacistite im se dozvolilo da izlezat na miting.

TURCIJA

Armijata cheka znak za napad vrz Kurdite vo Irak!

Po zaginuvanjeto na 13-te turski vojnici vo reonot na Jugoistochna Anadolija, antikurdskoto raspolozhenie vo Turcija ja dostigna tochkata na vrienje. Generalite na chelo so Bujukanit se se' ponetrpelivi i pritiskaat vrz parlamentot da dade zeleno svetlo za nivni frontalen napad vrz poziciite na buntovnicite vo Severen Irak. Nekoi parlamentarci vekje pochnaa da davaat izjavi deka akcijata kje bide odobrena, a se chini deka i samiot premier Redzhep Taip Erdogan kje popushti. Kako potvrda za toa vo mediumite se naveduva vonrednata sednica na Nacionalniot sovet za bezbednost, na koja navodno nadvladealo mislenjeto deka vekje nema vreme i mesto za chekanje. I stranskiot pechat pishuva deka premierot Erdogan po krvavite napadi vrz turskata armija i civilnoto naselenie e pod silen pritisok da izdade naredba za voena operacija vo severen Irak.

GRCIJA

Sostojbata na arhiepiskopot Hristodulos e moshne teshka

Transplantacijata na crniot drob na arhiepiskopot atinski i segrchki Hristodulos e odlozhena poradi otkrienite metastazi, pishuvaat grchkite vesnici. Spored niv, presaduvanjeto na crniot drob bilo nevozmozhno poradi ustanovenite metastazi vo abdomenalniot del, koi bile otkrieni po 12-chasovnata operacija na koja bil podlozhen arhiepiskopot vo hirushkiot centar vo Majami. Seto ova predizvika polemika vo Grcija za toa dali arhiepiskopot trebalo da otide na operacija vo SAD, namesto da se napravat obidi so drugi metodi na lekuvanje.

FBI

Albanskata mafija e najsurova vo SAD

Albanskata mafija vo SAD stanuva se' ponasilna i ja zgolemuva mokjta na dejstvuvanjeto, objavi amerikanskata federalna policija. "Albanskata mafija operira osobeno vo severoistochniot del na Njujork, kade shto zhiveat povekje od 150.000 Albanci od Kosovo, od Makedonija i od Crna Gora, i e ponasilna od italijanskata i od ruskata mafija. Taa ne dejstvuva sofisticirano, no nejzinite metodite se mnogu nasilni", se posochuva vo izveshtajot na FBI. Najgolemiot uspeh vo razbivanjeto na albanskata mafija FBI go imashe ova leto, koga bea uapseni chlenovi na klanot Rudaj.

BUGARIJA

Pet lugje ja vodat mafijata

Generalniot sekretar na bugarskoto Ministerstvo za vnatreshni raboti Ilija Iliev izjavi deka vo Bugarija ima pet lica shto ja kontroliraat mafijata vo drzhavata. Za televizijata BTV Iliev ne sakashe da posochi koi se vodachite na bugarskata mafija, no potvrdi deka policijata vo izminatite dve godini izgradila ekipi za borba protiv narkomafijata i mafijata shto ja vodi trgovijata so lugje, kako i protivteroristichki oddel.