|
 TROJCA AMERIKANSKI KONGRESMENI VO ODBRANA NA MAKEDONSKOTO PRAVO NA USTAVNOTO IME
Makedonija samo saka mir!
Amerikanskite kongresmeni Bil Paskrel, Mark Sauder i Hari Michel ispratija pismo do 435 kongresmeni vo koe se izrazuva zagrizhenost za Rezolucijata 356 shto se odnesuva na odnosite megju Makedonija i Grcija i baraat dokumentot da se prerazgleda. Spored kongresmenite, Rezolucijata 356 se bazira vrz neosnovani obvinuvanja i dezinformacii za Republika Makedonija. Na primer, naveduvaat kongresmenite, vo rezolucijata se naveduva imeto Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. "Toa e kontroverzno ime koe Makedonija go odbiva vo korist na nejzinoto ustavno ime Republika Makedonija. Ova e stav i na 118 drugi nacii, vkluchuvajkji gi i SAD, koi oficijalno ja priznaa Makedonija pod nejzinoto ustavno ime vo 2004 godina", se potsetuva vo pismoto.
"Makedonija otsekogash istaknuva deka nema ekskluzivni prava vrz imeto Makedonija vo geografski, kulturni, istoriski ili komercijalni uslovi. Grcija se protivi na ustavnoto ime na Makedonija zatoa shto nepravilno veruva deka so toa pokazhuva teritorijalni ambicii. Makedonskata vlada ostanuva na stavot deka edna zemja nema pravo da i' diktira na druga zemja kako da se narekuva. Republika Makedonija go zasluzhi pravoto za samoopredeluvanje koga proglasi nezavisnost od Jugoslavija vo 1991 godina i planira da prodolzhi da go sproveduva toa pravo", se veli vo pismoto.
Spored kongresmenite, vo rezolucijata na koja reagiraat se veli deka Makedonija tvrdi deka ima pravo na teritorija vo Grcija, shto istaknuvaat deka ne e tochno. "Vo 1995 godina Makedonija vo Ustavot zapisha deka ne e za promena na granicite, dodavajkji deka nema nikakvi teritorijalni pretenzii kon sosednite zemji", se potsetuva vo pismoto. Kongresmenite ushte ednash istaknaa deka Makedonija samo saka mir so nejzinite sosedi i deka postojano go povtoruva toj fakt.
"Vo rezolucijata se tvrdi i deka eden uchebnik na Makedonskata voena akademija sodrzhi mapi na koi se gleda deka Golema Makedonija se protega mnogu kilometri juzhno vo Grcija, do planinata Olimp. Ne samo shto odnosniot uchebnik vekje ne se upotrebuva vo Akademijata, tuku i mapite za koi se zboruva vo rezolucijata gi nacrtale vo 1800 godina lugje shto ne bile Makedonci. Tie se pretstaveni vo istorisko svetlo. Ponatamu, uchebnicite shto se koristat vo generalniot obrazoven sitem vo Republika Makedonija ne sodrzhat mapi od vakov vid", se veli vo pismoto.
Sprotivno na obvinuvanjata shto gi sodrzhi rezolucijata, kongresmenite istaknuvaat deka Republika Makedonija postojano raboti na podobruvanje na odnosite so Grcija, duri go smeni i nacionalnoto zname poradi grchkata zagrizhenost vo 1995 godina. "Politichkite odnosi megju Grcija i Makedonija momentalno se zamrznati, iako Grcija e najgolem investitor vo Makedonija i bilateralnata trgovija megju dvete zemji e mnogu silna", stoi vo dokumentot. Republika Makedonija e i posveten sojuznik na SAD i obezbedi voeni trupi koi sluzhat zaedno so amerikanskite hrabri mazhi i zheni vo Irak i vo Avganistan, i prodolzhuva da bara celosno chlenstvo vo NATO i vo EU, potsetuvaat amerikanskite kongresmeni.
"Veruvame deka Rezolucijata 356 e konfrontirachka i nepotrebna. So ogled na toa shto prodolzhuvaat pregovorite megju Grcija i Makedonija vo vrska so imeto, vazhno e chlenovite na Kongresot da go poddrzhat procesot so cel dvete zemji da mozhat bilateralno da gi reshat nesoglasuvanjata. Voznemiruvachkata retorika od neinvolvirani strani mozhe negativno da se odrazi na toj kompleksen proces", zakluchuvaat amerikanskite kongresmeni Bil Paskrel, Mark Sauder i Hari Michel. (MIA)
OBEDINETATA MAKEDONSKA DIJASPORA VO "VASHINGTON TAJMS"
Makedonci se tie chii shto koreni se vo Makedonija!
Vo sabotata, na 14 oktomvri, Vashington tajms go objavi tekstot na pretsedatelot na megjunarodnata nevladina i nepartiska organizacija Obedineta makedonska dijaspora vo SAD Metodija A. Koloski - Spor okolu imeto ili etnichko zlodelo?, vo koj avtorot se zadrzhuva na iracionalniot i nametnat spor za ustavnoto ime na Republika Makedonija od grchkite vlasti.
Vo tekstot, koj integralno mozhe da se prochita na internet-izdanieto na Vashington tajms (http://washingtontimes.com/article/20071014/COMMENTARY/110140012/1012), Koloski megju drugoto veli: "Republika Makedonija ima napraveno povekje od dovolno za da pokazhe deka nema skrieni pretenzii kon grchkata teritorija. Krajno vreme e Grcija da odgovori soodvetno i da go prekine grdoto nadmudruvanje koe ima za cel da gi pokrie nejzinite zlodela.
BAKOJANI ZA "KATIMERINI"
Reshenie za sporot so imeto samo bez terminot Makedonija
"Pod zaemno prifatlivo reshenie za sporot so imeto Atina podrazbira naziv shto vo sebe nema da go sodrzhi terminot Makedonija", izjavi grchkata ministerka za nadvoreshni raboti Dora Bakojani vo intervju za vesnikot Katimerini. "Grcija ne prifakja imeto na nashiot sosed vo sebe da go sodrzhi terminot Makedonija ili negovi modifikacii, poradi toa shto taa zemja ne smee da se pomesha so drugite geografski oblasti shto se narecheni Makedonija, odnosno so grchkata Makedonija ili so nejziniot del vo Bugarija", izjavi Bakojani. Sheficata na grchkata diplomatija dodade deka Atina kako mozhni reshenija bi prifatila razlichni iminja so koi, kako shto veli, "PJRM vo vrska so terminot Makedonija kje se stavi samo kako geografsko podrachje". Taa istakna deka ochekuva poddrshka vo naogjanje najsoodvetno reshenie od grchkata glavna opoziciona partija PASOK.
Katimerini komentira deka istekuva vremeto za reshavanje na sporot megju Atina i Skopje, pri shto grchkata strana e podgotvena za "fer-kompromis" za naogjanje zaemno reshenie. "Istovremeno, Atina e cvrsto reshena da go iskoristi svoeto oruzhje vo NATO - pravoto na veto, ako Skopje i ponatamu ne otstapi od svojata pozicija", dodava vesnikot. (Vreme)
PROPAGANDA NA GRCHKITE NOVINARI VO SAD
Nimic e pristrasen ili ima mentalen prolem?!
Metju Nimic e pristrasen i ima mentalen problem - vaka go opishuvaat medijatorot vo sporot okolu imeto nekoi od grchkite novinari vo Vashington. Lambros Papaantoniu, dopisnik na vesnikot Elefteros tipos i eden od najaktivnite grchki novinari za prashanjeto za imeto, na pres-konferencija prashal dali Vashington ushte mu veruva na Nimic. Spored Papaantnoniu, po izjavata na medijatorot za masakrite i za unishtuvanjeto na mnogu gradovi od Aleksandar Veliki, "mentalnata sostojba na Nimic ne e dobra".
"Dali mu veruvate na medijatorot, so ogled na toa shto toj e pristrasen protiv Grcija i negoviot mentalen status e doveden pod golemo prashanje", prasha Papaantnoniu. "Ne mislam deka SAD imaat mislenje za Aleksandar Veliki. Nie sme mlada drzhava i ne bi trebalo da komentirame za dalechna istorija. Vo vrska so odnosite Makedonija-Grcija, smetame deka e mnogu vazhno da se najde reshenie za imeto. Gi razbirame emociite na lugjeto vo dvete zemji i ochekuvame sporot da se reshi vo ramkite na Obedinetite nacii", odgovori portparolot na Stejt departmentot Tom Kejsi. Toj ne sakashe da gi komentira zakanite na chlenot na Senatskata komisija za nadvoreshni raboti, grchkiot lobist Menendez, koj najavil deka kje se blokira amerikanskata finansiska pomosh vo visina od sedum i pol milioni amerikanski dolari za 2008 godina ako Makedonija ne zapre so navodniot iredentizam protiv Grcija! "Senatorot Menendez zboruva vo lichno ime", glasi odgovorot na Stejt departmentot. (TVA 1)
 ATINA REAGIRA NA IZJAVITE NA ROZMARI DIKARLO
Grchkata pozicija slabee?
Grchkite mediumi ne prekinuvaat so komentiranje na izjavata na sheficata za Evropa i Evroazija vo Stejt departmentot Rozmari Dikarlo - deka reshavanjeto na prashanjeto za imeto ne e uslov za priem na Makedonija vo NATO! Grchkata pozicija slabee, Nov studen tush za Atina, Otfrlena e mozhnosta za veto - ova se samo nekoi od naslovite vo grchkiot pechat koi odat na smetka na grchkata vlada.
Dikarlo po sredbite so sobraniskiot spiker Ljubisha Georgievski i so shefot na diplomatijata Antonio Miloshoski povtori deka Privremenata spogodba megju Makedonija i Grcija ne ostava prostor za veto. Taa potencirashe deka SAD mnogu gi poddrzhuvaat tekovnite pregovori i sakaat dvete strani da gi razberat seriozno.
"Bi sakale da vidime reshenie na prashanjeto, toa e vazhno prashanje, no, kako shto znaete, nie ja poddrzhuvame Privremenata spogodba od 1995 godina, vo koja stoi deka Makedonija mozhe da stane chlenka na megjunarodnite regionalni organizacii pod imeto FIROM", izjavi Dikralo. Neoficijalno, taa reagirala na upotrebata na ustavnoto ime od Srgjan Kerim i pretsedatelot Branko Crvenkovski pred Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii. Spored nea, toa ne im pomagalo na amerikanskite napori da ja vnesat Makedonija vo Alijansata, a sugerirala i da se razmisli dali e mozhno da se vrati nazad imeto na skopskiot aerodrom.
Grchkiot vesnik Elefteros tipos pishuva deka bitkata za imeto kje bide teshka, ocenuvajkji deka postoi realna opasnost sporot za imeto na Makedonija megju Atina i Skopje da prerasne vo sudir megju Atina i Vashington. Grchkata vlada ochekuva SAD otvoreno da se zalozhat protiv veto, odnosno protiv onevozmozhuvanje na chlenstvoto na Makedonija vo NATO poradi bezizlezot okolu sporot so imeto. (Vecher)
 SOVET NA EVROPA
Makedonsko-grchki sudir
Na sostanokot shto i' beshe posveten na diskriminacijata na makedonskite begalci od Gragjanskata vojna vo Grcija, pretstavnici od taa zemja, poddrzhani od nekoi kolegi od Evropskata unija, se obidele da ja opstruiraat raspravata barajkji odlozhuvanje na sednicata na neodredeno vreme. Im se sprotivstavil pretstavnikot na Makedonija, povikuvajkji se na principite i vrednostite koi gi brani Sovetot na Evropa. "Grchkiot pretstavnik pobara da ne se razgovara za tochkata bidejkji taa i' pripagja na istorijata i deka voopshto nema potreba takva tochka da se stava na dnevniot red na Komitetot na ministrite. Pretsedavachot se obide nabrzina da ja zavrshi sednicata, ukazhuvajkji na faktot deka dvete strani ne mozhat da se spogodat okolu zaednichki jazik na tochkata", izjavi ambasadorot na Republika Makedonija vo Sovetot na Evropa Eleonora Petrova. "Vrz osnova na nashata argumentacija, shto beshe predochena vo nekolkukratnoto javuvanje na sednicata, Komitetot na ministrite go ispochituva svojot sopstven delovnik i gi prifati nashite argumenti, so toa shto odobri podgotovka na tekst so koj treba da se soglasat dvete strani", reche taa.
Sovetot na Evropa bara od Atina da gi preispita zakonite i pravnata regulativa, za da i' se stavi kraj na diskriminacijata na koja se izlozheni Makedoncite, no i na tie shto zhiveat vo granicite na Grcija. Nekoi grchki parlamentarci ocenuvaat deka prashanjeto za makedonskoto malcinstvo naskoro bi mozhelo da se otvori i kako sostaven del od pregovorite za imeto. (TV A1)
Zadovolstvo kaj Makedoncite od egejskiot del na Makedonija
Chlenovite na zdruzhenijata shto se obedineti vo edinstvena Koordinativna konferencija na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija izrazija zadozvolstvo od vestite deka Komitetot na ministrite pri Sovetot na Evropa raspraval za prashanjeto shto go postavi belgiskiot pratenik Gerg Lambert, a koe se odnesuva na diskriminatorskite merki na koi se izlozheni Makedoncite vo grchkoto pravo, izjavi sekretarot na Koordinativnoto telo Gjorgji Donevski.
Vo klubot Nezaborav vo Skopje, vo Bitola, vo Strumica, Radovish, Veles, Prilep, Shtip, Tetovo i vo drugi gradovi vo Republika Makedonija se sobraa golem broj begalci izrazuvajkji i' blagodarnost na grupata evropski pratenici shto ja predvodi Lambert koja se vkluchi vo borbata za chovekovite prava na begalcite i na Makedoncite koi zhiveat vo egejskiot del na Makedonija.
"Blagodarnost se izrazuva i kon evropratenicite na Republika Makedonija shto gi predvodi Eleonora Petrova, koi i' se sprotivstavija na grchkata pratenichka grupa koja barashe da ne se rasprava po baranjeto na Lambert", istakna Donevski. Postavuvanjeto na dneven red na sednica na Evropskiot sovet, posochi Donevski, ima vrska i so mnogubrojnite baranja na diskriminiranite Makedonci koi zhiveat vo Republika Makedonija i vo dijasporata, a osobeno po 1988 godina, koga se odrzha Prvata svetska sredba na decata begalci od egejskiot del na Makedonija od koja beshe ispratena Deklaracija do svetskata javnost so koja se barashe vkluchuvanje na Organizacija na Obedinetite nacii i na Evropskata unija vo razreshuvanje na problemot na decata-begalci, nivnoto vrakjanje i raspolaganje so nivnite imoti.
"Golem pridones dadoa i Makedoncite koi zhiveat vo egejskiot del na Makedonija koi se organizirani vo Dvizhenjeto za chovekovi prava i vo politichkata partija Vinozhito, arhimandritot Nikodim Crknjas, koj sekoja godina uchestvuva vo rabotata na OBSE i go postavuva problemot na proteranite Makedonci, potoa Hristos Sideropulos, Hristos Prickas, Trajano Spasois, Nikolaos Sakelarius i drugi. Vinozhito ima podneseno peticija do Komisijata za peticii pri Evropskiot sovet za reshavanje na pravata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija i pravata na progonetite Makedonci za vreme na Gragjanskata vojna vo Grcija", dodade Donevski.
Spored nego, zakluchokot na Komitetot na ministrite sozdava mozhnost za vospostavuvanje dijalog megju Republika Makedonija i Republika Grcija za iznaogjanje reshenija za reshavanje na problemot na diskriminiranite Makedonci. (MIA)
 INTERVJU: D-R IGOR JANEV
Na poteg e Gruevski!
Dopolnitelnite uslovi shto se postavija za priem na Makedonija vo chlenstvo na ON nemaa i nemaat pravna osnova! Zatoa i mu prativ otvoreno pismo na premierot Nikola Gruevski, vo koe pobarav Vladata na Republika Makedonija da isprati diplomatsko pismo do OON vo koe kje se bara vospostavuvanje na ustavnoto ime preku predlog-rezolucija shto kje se donese na sednica na Generalnoto sobranie, veli d-r Igor Janev, makedonski ekspert koj so godini se zalaga za poinakov pristap na makedonskite vlasti kon OON, po povod nametnatiot spor so ustavnoto ime na Makedonija
Eden od povodite za razgovor so d-r Igor Janev e navrshuvanjeto deset godini od prvoto objavuvanje vo javnosta i ukazhuvanje od negova strana deka vo makedonskiot sluchaj pri zachlenuvanjeto vo OON e napraven ultra vires akt od OON so nametnuvanjeto dopolnitelni obvrski i referencata Bivsha Jugoslovenska Republika Makedonija. D-r Janev pokazha i deka postoi praven lek za ovoj ultra vires akt na OON, no se' ushte, i po deset godini, negovoto ukazhuvanje vlastite vo Makedonija ne go primenija.
Podolgo vreme ste angazhiran so nametnatiot spor okolu ustavnoto ime na Republika Makedonija od Grcija. Koi se Vashite stavovi za negovo razreshuvanje?
- Postapkata za priem na nekoja drzhava vo chlenstvo na ON e regulirana so chlen 4 od Povelbata vo koj se utvrduva /stav 1/ deka chlenstvoto vo ON e otvoreno za sekoja drzhava (uslov 1) koja e miroljubiva (uslov 2), prifakja da gi ispolnuva obvrskite shto se sodrzhani vo Povelbata (uslov 3) i e sposobna (uslov 4) i ima volja (uslov 5) da gi ispolnuva tie obvrski, i deka /stav 2/ priemot vo chlenstvo se vrshi preku odluka na Generalnoto sobranie, a po preporaka na Sovetot za bezbednost. Vo vrska so razni uslovuvanja za priem na novi chlenki vo ON, vo tekot na 1947 godina Generalnoto sobranie se obrakja do Megjunarodniot sud na pravdata /Rezolucija 113-2-1947/ da dade sovetodavno mislenje vo vrska so iscrpnosta na uslovite (1- 5) za priem vo chlenstvo, odnosno dali drzhava-chlenka ili organ na ON pri svoeto glasanje za priem na nova chlenka e "legalno ovlasten" da go stavi svojot glas vo zavisnost od uslovi koi ne se izrichno predvideni vo paragrafot 1 od chlen 4. Vo svoeto sovetodavno mislenje, Sudot dava negativen odgovor na ova prashanje. Generalnoto sobranie so svojata rezolucija 197-3-1948 go prifakja mislenjeto na sudot i preporachuva "sekoj chlen na Generalnoto sobranie i na Sovetot za bezbednost pri svoeto glasanje za priem na novi chlenki da se pridrzhuva kon mislenjeto na sudot". Sprema mislenjeto na Sudot, uslovite (1-5) vo chlen 4 na Povelbata se:
1. Pravni pravila (bidejkji Povelbata e megjunaroden dogovor, a chlenot 4 e pravna norma kon koja treba da se pridrzhuvaat chlenkite);
2. Iscrpni - egzostivni (tie se potrebnite i dovolni uslovi za priem; vo sprotivno, nivniot broj bi bil neogranichen i chlenot 4 bi prestanal da bide pravna norma);
3. So svrshen karakter (bidejkji vrz osnova na nivnata ispolnetost se ocenuva podobnosta na drzhavata za priem);
4. So izrechen - ekspliciten karakter (a ne opisni).
So priznavanjeto od strana na Sovetot za bezbednost deka drzhavata-aplikant gi ispolnuva uslovite (1-5 ) od chlenot 4 na Povelbata, poradi univerzalnosta na organizacijata, taa steknuva neotugjivo i bezuslovno pravo za priem vo ON. Bidejkji od gorespomenatoto sovetodavno sudsko mislenje i rezolucijata 197-3-1948 Generalnoto sobranie dava interpretacija na chlenot 4 na Povelbata, spored koja uslovite za priem vo chlenstvo shto se sodrzhani vo toj chlen se iscrpni, izrechni i imaat svrshen karakter, proizleguva deka dopolnitelnite uslovi shto bea postaveni za priemot na Makedonija vo chlenstvo na ON nemaat pravna osnova!
Na toj nachin, so postavuvanjeto na dopolnitelnite uslovi za priemot na Makedonija vo ON e prekrshen stav 1 od chlen 4 na Povelbata. Od faktot deka pri priemot vo chlenstvo na ON na Makedonija i' bea postaveni nezakoniti (bez pravna osnova) dopolnitelni uslovi za priem, sleduva deka Makedonija nelegalno e dovedena vo neramnopravna polozhba vo odnos na drugite drzhavi, kako vo postapkata za priem taka i po priemot! Na toj nachin, vo odnos na Makedonija e dvokratno povreden principot na suverena ednakvost na drzhavite, shto e sodrzhan vo stav 1 od chlen 2 na Povelbata. Bidejkji pravniot identitet na drzhavata e neodvoiv del od nejzinata pravna lichnost, sleduva deka pravoto na poseduvanje na ime e inherentno pravo na drzhavata (koe taa go steknuva pri svoeto sozdavanje). Od principot na suverena ednakvost na drzhavite (chlen 2, stav 1 na Povelbata) i principot na nepovredlivost na pravnata lichnost na drzhavata, shto e sodrzhan vo Deklaracijata za principite na megjunarodnoto pravo koi se odnesuvaat na prijatelskite odnosi i sorabotka megju drzhavite, soglasno so Povelbata na ON, proizleguva deka drzhavata ima neotugjivo pravo na samostoen (nezavisen) izbor na svoeto ime. Spored toa, izborot na imeto na drzhavata vleguva vo nejzinata strogo vnatreshna jurisdikcija. So vkluchuvanjeto na dopolnitelni uslovi vo rezoluciite na Sovetot za bezbednost i na Generalnoto sobranie za priem na Makedonija vo chlenstvo na ON shto se svrzani so imeto na Makedonija, se povreduva stavot 7 od chlen 2 na Povelbata, so koj se zashtituva vnatreshnata jurisdikcija na drzhavata i od samite Obedineti nacii. Poradi ovie prekrshuvanja smetam deka Republika Makedonija bi trebalo po praven pat da bara razreshuvanje na problemot so imeto.
Grcija insistira na promena i vrshi pritisok vrz megjunarodnata zaednica po sekoja cena da dojde do reshenie koe taa bi go prifatila. Postoi li mozhnost da uspee vo taa svoja namera?
- Imeto na drzhavata ne mozhe da se odzeme ili da se nametne. Odlukata na krajot kje ja donese ili Generalnoto sobranie na OON ili, eventualno, Sovetot za bezbednost na OON. Ako koj bilo od ovie dva organa i' nametne ime na drzhavata, togash Republika Makedonija mozhe da pobara, preku Generalnoto sobranie na OON, dobivanje na sovetodavno mislenje (vo vrska so ovoj akt) od Megjunarodniot sud na pravdata vo Hag. Vrz osnova na iznesenite argumenti, mozhe da se zakluchi deka pri donesuvanjeto na rezolucijata 817/1993 na Sovetot za bezbednost i rezolucijata 47/225/1993 na Generalnoto sobranie se povredeni chlenot 4, stav 1, kako i chlenot 2, stavovi 1 i 7 od Povelbata i deka tie organi napravile ultra vires akt na OON, vo vrska so dopolnitelnite obvrski, koi se rezultat od dopolnitelnite uslovi pri priemot vo Organizacijata.
So krshenjeto na stavovite 1 i 7 od chlenot 2 se doveduva vo prashanje i pochituvanjeto na stav 4 od istiot chlen shto se odnesuva na zashtitata na politichkata nezavisnost na drzhavite. Ponatamu, od faktot deka so primenata na rezoluciite 817/1993 i 47/225/1993 Makedonija vo sistemot na ON se pretstavuva so neustavno ime, proizleguva deka vo ON se prekrshuva i principot na ednakvost na drzhavite-chlenki pri nivnoto pretstavuvanje (impliciran vo stav 1 na chlen 2 na Povelbata). Natamu, ova implicira krshenje na principite na megjunaroden poredok i nadvor od sistemot na OON. Osobeno e zabelezhlivo deka Grcija, so akt na OON, ne mozhe da gi ogranichuva drugite drzhavi vo ON i nadvor od ON, kako kje ni se obrakaat tie.
Odlukata na ON za privremeno ime na Makeodonija Vie ja ocenuvate kako nelegalna. Kolkavi se shansite Republika Makedonija po legalen pat da go otstrani "samarot" shto i' go nametna megjunarodnata zaednica?
- So povredata na chlenovi na Povelbata, ON gi povreduva slednite prava na Makedonija: pravoto na priem vo chlenstvo na ON bez dopolnitelni uslovi (vo odnos na propishanite vo Povelbata); pravoto na suverena ednakvost so drugite drzhavi vo postapkata za priem i so drzhavite-chlenki po priemot; pravoto na pochituvanje na pravnata lichnost i pravniot identitet na drzhavata; pravoto na nemeshanje vo vnatreshnata jurisdikcija na drzhavite.
Organizacijata na ON ima dolzhnost da gi pochituva ovie prava i spored megjunarodnoto pravo, chij subjekt e taa, ima odgovornost za nivnoto prekrshuvanje. Vo vrska so krshenjeto na navedenite chlenovi na Povelbata od organite na ON, Makedonija ima pravo da bara ramnopraven status vo ON so drugite chlenki na ON (vrz osnova na stav 1 od chlen 2). ON se dolzhni da i' obezbedat na Makedonija takov ramnopraven status. Ako pri razgleduvanjeto na makedonskite baranja od politichkite organi na ON shto se vrzani za pochituvanje na rezolucijata 197/3 od 1948 godina se pojavi razlika vo interpretacijata na dopolnitelniot karakter na uslovite shto se vneseni vo rezolucijata 817/1993 na Sovetot za bezbednost i rezolucijata 47/225/1993/ na Generalnoto sobranie, togash, so posredstvo na Generalnoto sobranie, mozhe da se bara takva interpretacija od Megjunarodniot sud na pravdata, koj spored svoeto mislenje od 1948 godina e nadlezhen za interpretacija na uslovite za priem vo chlenstvo na ON (odnosno na chlen 4 od Povelbata).
Ovaa negova nadlezhnost e potvrdena i so prifakjanjeto na negovoto sovetodavno mislenje so rezolucijata 197/3/1948 od Generalnoto sobranie. Poradi principot na pravnata ednakvost na subjektite na megjunarodnoto pravo (a ON e takov subjekt), ON ne mozhe da ne bara interpretacija od Megjunarodniot sud na pravdata vo vrska so razlikata vo tolkuvanjeto na uslovite shto i' bea postaveni na Makedonija pri nejziniot priem vo ON, ako se pojavi takva razlika. Ova e soglasno i so opshtiot praven princip deka nikoj ne mozhe da sudi vo sporovite vo koi i samiot se javuva kako stranka.
Koi se slednite chekori shto treba da gi prezeme Vladata na Republika Makedonija za da dojde do otstranuvanje na referencata FYROM i da se odbrani identitetot i vekovnoto ime na nashiot narod?
- Zemajkji predvid deka diskriminatorniot status kon Makedonija vo ON vo pogled na imeto ne mozhe da bide odrzhliv vo nedogled i deka voljata pri izborot na imeto na drzhavata, kako inherentno pravo, ne mozhe da se ogranichuva so sredstva i instrumenti od dispozitivniot del na megjunarodnoto pravo, sleduva deka postojat objektivni prichini da se veruva vo pozitivno reguliranje na prashanjeto za koristenjeto na ustavnoto ime na Makedonija vo ON. Pokraj toa Republika Makedonija kje bide blokirana od Grcija i pri vleguvanjeto vo NATO i vo EU ako blagovremeno ne go reshi ovoj problem! Makedonija treba da se obrati do Generalnoto sobranie na ON so baranje za razlikata megju RM i ON vo interpretacijata na chlenot 4, stav 1 od Povelbata, da se pobara sovetodavno mislenje na Megjunarodniot sud na pravdata. Jas minatata nedela upativ otvoreno pismo do premierot Nikola Gruevski vo koe pobarav toj da prati diplomatsko pismo do generalniot sekretar na ON vo koe se bara na slednata sesija na Generalnoto sobranie na ON da se stavi na dneven red predlog-rezolucija so koja se inicira postapka za vospostavuvanje na ustavno ime na Republika Makedonija vo OON.
Ovaa predlog-rezolucija sodrzhi prashanje shto go upatuva Generalnoto sobranie na ON do Megjunarodniot sud za pravdata, so cel dobivanje mislenje od Sudot: dali uslovite pri priemot na Republika Makedonija vo OON (odnosno, uslovite na segashniot chlenski status) se legalni, t. e. vo soglasnost so Povelbata na ON. Kako shto dosega povekjepati beshe informirana makedonskata javnost, ovde ne se raboti za razreshuvanje na sporot so Grcija, tuku za reguliranje na nashiot chlenski status vo OON, imajkji predvid deka dopolnitelnite chlenski obvrski kreiraat diskriminatoren status koj e sprotiven na povekje megjunarodni pravni dokumenti. Jas se nadevam deka so eden pravilen chekor na premierot (potpishuvanje i prakjanje na pismoto) mozhe da se stavi tochka na ovoj problem.
Ljupcho Stankovski
Osnovach na relacionistichkiot metod
Igor Janev e doktor na pravno-politichki nauki. D-r Janev e vish nauchen sorabotnik na Institutot za politichki studii vo Belgrad. Od site makedonski nauchni rabotnici vo oblasta na opshtestvenite nauki ima najgolem broj nauchni trudovi shto se objaveni na listata na vodechkite megjunarodni spisanija, t. e. shto se vrednuvani spored Science Citation Index. Toj e avtor na sedum monografii: Pravo i politika na specijaliziranite agencii na OON, Teorii za megjunarodnite odnosi i nadvoreshnata politika, Megjunarodni odnosi i nadvoreshna politika, Ekonomskite organizacii na ON, Kulturnata diplomatija, Teorija na megjunarodnata politika i diplomatija i nova definicija na politikata, Ustavnoto pravo i politichkiot sistem na EU.
D-r Janev e osnovach na moderniot relacionistichki metod i teorija vo opshtestvenite i politichkite nauki koj fundamentalno ja modificira teorijata na sistemite, so toa shto elementot go zamenuva so relaciona interakcija, t. e. relacija. Ovoj metod na Janev se pokazha kako najprikladen vo prouchuvanjata na megjunarodnite politichki pojavi i posebno na pojavite od oblasta na megjunarodnata politichka ekonomija.
 PRETSEDATELOT CRVENKOVSKI I GENERALOT STOJANOVSKI KAJ MAKEDONSKITE VOJNICI VO AVGANISTAN
Treba da imate pogolemi plati!
Vrhovniot komandant na Armijata na Republika Makedonija Branko Crvenkovski, vo pridruzhba na nachalnikot na Generalshtabot Miroslav Stojanovski, go pomina nacionalniot praznik 11 Oktomvri, no i drzhavniot praznik Ramazan Bajram, vo Kabul, vo Avganistan, zaedno so makedonskite vojnici koi se del od ISAF-misijata shto treba da vospostavi mir i demokratija vo taa zemja.
Otkako im gi chestitashe praznicite, Crvenkovski im podari na makedonskite mirotvorci matarki so gravirana posveta. Vo nekolkuchasovnata sredba makedonskite vojnici go brifiraa pretsedatelot za nivnite zadachi i obvrski, kako i za problemite so koi se soochuvaat. Makedonija ima 75 pripadnici na Armijata koi se smesteni vo vrhovnata komanda na ISAF vo Kabul. Tamu e smesten i chetirichleniot medicinski tim, koj e rasporeden na voeniot aerodrom i e del od polskata bolnica na cheshkiot kontingent. Otkako gi slushna makedonskite vojnici, pretsedatelot Crvenkovski naglasi deka postoi potreba od zgolemuvanje na nivnite plati, no i na platite na site vojnici koi se del od mirovnite misii shto Makedonija gi ima stranstvo.
Pripadnicite na makedonskata Armija, koi sega se pod komanda na britanskiot kontingent vo Avganistan, rabotat na obezbeduvanje na shtabot. Chesto vrshat patroli niz gradot i go obezbeduvaat pazarot vo Kabul. Iako dosega nemale poseriozni problemi, sepak potenciraat deka chesto se soochuvaat so rizichni situacii. Misijata na makedonskite vojnici zavrshuva po tri meseci, no Makedonija i ponatamu kje go prodolzhi svoeto uchestvo vo ovaa megjunarodna mirovna misija. Vo misijata ISAF Makedonija uchestvuva od 2002 godina. Ova e treta rotacija so golemina na cheta i dosega niz misijata pominale povekje od 500 pripadnici na ARM. So misijata na ARM vo Avganistan, pokraj onie vo Irak i vo Bosna, Makedonija od korisnik stana kontributor vo megjunarodnata bezbednost. Makedonskite vojnici vo tie misii pretstavuvaat znachaen element na patot shto Makedonija go chekori kon polnopravnoto chlenstvo vo NATO. (Vecher)
"ADRIJATIK-BALTIK-ATLANTIK"
Potvrdena e poddrshkata za chlenstvo vo NATO
 Po sostanokot Adrijatik-Baltik-Atlantik vo Split shefot na makedonskata diplomatija Antonio Miloshoski istakna deka Makedonija, Albanija i Hrvatska se na samiot prag da go povtorat uspehot na baltichkite zemji, koi pod sponzorstvo na SAD stanaa chlenki na Alijansata. "Potvrdivme deka imame sposobnost za regionalna sorabotka i solidarnost vo samata Jadranska grupa, shto ovozmozhuva podobra kandidatura. Makedonija e so ednata noga vo NATO, zaedno so svoite partneri, preostanuva samo da go napravime i sledniot ischekor, a toa e da im se posvetime na reformite vo naredniot period. Na sostanokot beshe potvrdeno deka za NATO e uspeh negovoto proshiruvanje, dodeka za Samitot vo Bukuresht proshiruvanjeto kje znachi uspeh i za regionot", naglasi Miloshoski.
Ministerot za odbrana Lazar Elenovski istakna deka na sabotniot sostanok beshe potvrdena poddrshkata za chlenstvo na Makedonija vo NATO, kako od pretstavnicite na SAD taka i od pretstavnicite na baltichkite drzhavi. "Ushte ednash beshe potvrdeno deka proshiruvanjeto na NATO kje bide vo grupa. Vo nitu eden moment ne beshe navedeno deka nekoja zemja od Jadranskata grupa e ponapred od druga vo oblasta na reformite", reche Elenovski. Toj izrazi optimizam za toa deka na pretstojniot samit na NATO vo april 2008 godina Makedonija kje dobie pokana za chlenstvo.
Na marginite na sostanokot Adrijatik-Baltik-Atlantik ministrite za nadvoreshni raboti na Makedonija i na Hrvatska Miloshoski i Kolinda Grabar-Kitarovikj, vo prisustvo na pretstavnici na makedonskata zaednica vo Hrvatska, potpishaa dogovor za zashtita na malcinstvata. "Dogovorot e mnogu znachaen dokument, od golema vazhnost za dvete drzhavi, koi so ova pokazhuvaat deka gi pochituvaat najvisokite normi za chovekovite prava", istakna Grabar-Kitarovikj. Miloshoski navede deka makedonskoto malcinstvo e dobro etablirano vo hrvatskoto opshtestvo, naglasuvajkji deka ima i svoj pretstavnik vo Saborot. Toj go oceni okumentot kako "mal no mnogu silen most za priblizhuvanje i ushte eden primer za toa kako treba vo regionot da se investira vo chovekovite prava". (MIA)
ROZMARI DIKARLO:
Nemanjeto konsenzus go namaluva kvalitetot na kandidaturata
SAD ja poddrzhuvaat Makedonija za chlenstvo vo NATO, no i pokraj napredokot vo reformite se zagrizheni poradi toa shto poslednite sluchuvanja go namalile kvalitetot na makedonskata kandidatura za dobivanje pokana za vleguvanje vo Alijansata. "Pokraj napredokot vo nekolku oblasti vo ekonomijata, nedostigot na politichki konsenzus megju politichki subjekti i nedovolnata sorabotka megju kluchnite institucii na sistemot go namaluvaat kvalitetot na kandidaturata na Makedonija za dobivanje pokana za chlenstvo vo NATO", stoi vo soopshtenieto od kabinetot na pretsedatelot na drzhavata Branko Crvenkovski po sredbata so zamenikot pomoshnik na drzhavniot sekretar na SAD Rozmari Dikarlo.
Za vreme na posetata na Makedonija Dikarlo imashe sredbi i so premierot Nikola Gruevski i so ministerot za nadvoreshni raboti Antonio Miloshoski.
EVROPSKA KOMISIJA
Zagrizhenost za situacijata vo Makedonija
Evropskata komisija, potochno potpretsedatelot Ginter Ferhojgen, e zagrizhen za situacijata vo Makedonija. Vo isto vreme, toj silno saka da pomogne da se nadmine zastojot vo reformite. Kako shto doznava TV A1 od visoki diplomatski izvori, postoi ideja Ferhojgen da dojde vo Makedonija. Glaven inicijator za toa e Srgjan Kerim, koj e inicijator i za mobiliziranje na evropskite politichari za pottiknuvanje na davanjeto rezultati i pomosh i koj po angazhmanot na svetskata politichka scena, osven so globalnite problemi, paralelno se fokusira i na Makedonija.
Na 17 oktomvri vicepremierkata Gabriela Konevska patuva vo Brisel, na politichki dijalog megju EU i Makedonija. Tamu od prva raka kje gi chue site rezultati shto se potrebni za Makedonija da dobie datum za pregovori. Politichkite kriteriumi se kluchni, bez niv nema ekonomski rezultati. Ova se kluchnite zabeleshki shto kje bidat notirani vo izveshtajot na 6 noemvri: Sudskiot sovet, zakonot za javnite obviniteli, "Majskiot dogovor", jaknenjeto na kapacitetot na javnata administracija, borbata protiv korupcijata, vladeenjeto na pravoto, incidentot so "alfite" shto beshe povrzan so mediumite vo parlamentot, politichkiot dijalog vlast-opozicija, kohabitacijata, potrebata za donesuvanje zakoni shto se evropski prioritet i koi se notirani vo agendata, namesto Izborniot zakonik koj ne e urgenten.
Ispolnuvanjeto na uslovite od Makedonija mozhe da se sporedi so test. Testot e daden, dadeni se i odgovorite, Makedonija treba samo da gi prepishe. No, taa ne go pravi toa. Zoshto? (TV A1)
 AKADEMIK NIKOLA KLJUSEV
Bez Makedonija Evropa ne e celosna
Akademik Nikola Kljusev, prviot premier na nezavisna Makedonija i potpretsedatel na Panevropskata unija na Makedonija, vo sabotata imashe obrakjanje na megjunarodnata konferencija shto se odrzhuva vo Rim vo organizacija na megjunarodnata Panevropska unija i Evropskata narodnata partija. "Republika Makedonija e zemja-kandidat za chlenstvo vo EU. Vo Republika Makedonija postoi konsenzus na site politichki subjekti, kako od vlasta taka i od opozicijata, za zachlenuvanje vo NATO i vo EU. Zaednichkata zhelba za idnoto chlenstvo vo EU stana glavna strategiska cel i inspiracija za gradenje nov politichko-ekonomski i institucionalen sistem i programska platforma za postignuvanje na celta, zemajkji gi predvid prirodnite interesi za zashtita na sopstveniot nacionalen suverenitet, identitet, kultura i sopstveniot ekonomski i socijalen prosperitet, pochituvajkji gi pritoa tradicionalnata sorabotka so drugite ekonomsko-strategiski partneri", istakna Kljusev.
"Makedonija e bibliska zemja i, iako e geografski mala, gord sum na toa shto mozham da kazham deka ima golem pridones za evropskata kultura i civilizacija. Dozvolete mi da ve potsetam deka hristijanstvoto vleze na evropskiot kontinent preku Makedonija i deka azbukata, koja podocna stana kirilichno pismo, beshe sozdadena vo Makedonija", reche Kljusev i gi povika chlenovite na Evropskiot parlament da ja poddrzhat Makedonija na patot kon vleguvanjeto vo EU i da go opredelat datumot za pochetok na pregovorite za chlenstvo. "Evropa ne e celosna bez Makedonija, Makedonija ne e celosna bez Evropa!", zakluchi akademik Kljusev. (MIA)
PREPUKUVANJA ZA REJTINZITE
Luta vojna so anketite
Najnovite anketi za rejtingot na politicharite na Brima Galup i na Megjunarodniot republikanski institut IRI predizvikaa vistinska verbalna vojna megju politicharite od vlasta i od opozicijata. Prichina za toa e razlikata vo rejtingot na SDSM vo odnos na prethodnite anketi. Spored VMRO-DPMNE, vo novata anketa na IRI rejtinzite na dvete vodechki partii znachitelno se razlikuvaat od rezultatite na Brima Galup. Vo anketata na Brima Galup SDSM ima dvojno povisok rejting vo odnos na prethodnite meseci, odnosno od 6,3 vo maj porasnal na 13,6 procenti. Vo istata anketa rejtingot na VMRO-DPMNE ostanal rechisi nepromenet - na 27,1 otsto.
Anketata na Brima Galup bila napravena telefonski na 1.004 ispitanici. Na prashanjeto za kogo bi glasale ako sega se odrzhat parlamentarni izbori, 27,1 otsto od gragjanite odgovorile deka bi go dale svojot glas za VMRO-DPMNE, 13,6 otsto se izjasnile za SDSM, 9,1 procent za DUI, 3,1 otsto za DPA, a NSDP ima rejting od 2,2 otsto. Site drugi partii imaat rejting pod eden procent.
VMRO-DPMNE obvini deka pretsedatelot Branko Crvenkovski mu dal 10.000 evra na Gjorgji Kimov od Brima Galup za da ja falsifikuva anketata shto beshe objavena vo mediumite, spored koja gragjanite gi ocenile kako pozitivni aktivnostite na Crvenkovski.
SDSM odgovori deka ova e prvpat VMRO-DPMNE da ne bide zadovolna od rezultatite na anketite i zatoa reagira nervozno, a VMRO-DPMNE javno gi prasha Crvenkovski i Radmila Shekerinska kako e mozhno rezultatite shto gi objavi Kimov da bidat tolku razlichni od rezultatite shto gi objavi IRI, ako se ima predvid deka anketata na IRI, shto beshe objavena samo dva dena porano, ja izraboti istata Brima Galup. (Shpic)
GJORGJI KIMOV:
Mozhat da zboruvaat shto sakaat
"Obvinuvanjata na VMRO-DPMNE deka pretsedatelot Branko Crvenkovski mi dal 10.000 evra za da ja falsifikuvam anketata shto beshe objavena vo mediumite, a koja ja praveshe Brima Galup, nemaat nikakva osnova i pokraj toa shto e sosem legitimno pravo na sekoja partija po sopstvena procena i za sopstvenite interesi da zboruva shto saka i da i' gi plasira na javnosta svoite stavovi za odredeni raboti". Vaka gi komentirata direktorot na agencijata Brima Galup Gjorgji Kimov prashanjata shto mu gi postavi portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bichikliski na pretsedatelot Crvenkovski na pres-konferencija.
Odgovorot shto dojde od kabinetot na pretsedatelot Branko Crvenkovski e zhestok. "Pretsedatelot na Makedonija nitu dosega nitu otsega nema da gi komentira glupostite i gadostite shto gi iskazhuva vtoroto jas na podvoenata lichnost Nikola Gruevski, shto se projavuva vo likot i nedeloto na portparolot na VMRO-DPMNE Aleksandar Bichikliski. Vo krajna linija toa e nivoto na politichkata kultura na premierot Gruevski. Anketite ne se komentiraat, zatoa shto brojkite kazhuvaat se'", soopshtija od Kabinetot na pretsedatelot.
"MOST" GO OBJAVI IZVESHTAJOT ZA RABOTATA NA PARLAMENTARCITE
Si gi shetaat kostumite i uvo ne gi boli za gragjanite
 Samo 11 pratenici, ili pomalku od 10 procenti od vkupniot parlamentaren sostav, prisustvuvale na site 117 zasedanija na Sobranieto shto se odrzhaa dosega, a devetmina od niv voopshto ne se javile za diskusija. Najmnogu, 152 pati, diskutirala pratenichkata Vesna Bendevska od SDSM, koja bila najaktivna i na sednicite shto im bea posveteni na pratenichki prashanja. Megju narodnite izbranici na koi shest meseci ne im se chul glasot se i poraneshnite lideri na DPA i na VMRO-NP Arben Dzhaferi i Ljubcho Georgievski. Ne otvorile usta i Den Donchev od VMRO-NP, koj ima i najmnogu neopravdani otsustva - 24, potoa Vele Gjorgjievski, Zoran Petreski i Tome Danevski od VMRO-DPMNE, Fazli Veliu od DUI, koj najmnogu pati - 112 - opravdano otsustvuval, kako i Daut Redzhepi-Leka od DPA. Toa deka mnogu ne mu znachat interesite na gragjanite koi go izbrale go pokazhal i liderot na DUI Ali Ahmeti, koj se javil za zbor samo ednash - na sednicata na koja go obrazlagashe pred pratenicite ishodot od majskiot politichki dijalog so premierot Nikola Gruevski. Ova e eden del od rezultatite od monitoringot na gragjanskata asocijacija Most za rabotata na Sobranieto od fevruari do avgust godinava - Kolku rabotele i shto srabotile pratenicite.
Spored istrazhuvanjeto na nevladinata organizacija Most i na Institutot za demokratija shto bilo sprovedeno vrz 1.118 ispitanici, samo 4 procenti od gragjanite smetaat deka Sobranieto zasluzhuva odlichna ocenka za svojata rabota, 29,2 procenta od ispitanicite na zakonodavniot dom mu dale ocenka 3, a 27,7 otsto smetaat deka parlamentot zasluzhuva ocenka 1. Dvaeset i chetiri procenti od anketiranite smetaat deka pratenicite dobro si ja vrshat rabotata. Samo 18,8 procenti od gragjanite uspeale da ostvarat sredba so pratenik po parlamentarnite izbori. Samo 15,5 otsto od gragjanite odgovorile pozitivno na prashanjeto "Dali se sluchilo nekoj pratenik od vashata izborna edinica vo Sobranieto da povede inicijativa za problem so koj se soochuva vashata opshtina?" Najaktivni na toj plan bile pratenichkite Cvetanka Ivanova i Slavica Grkovska, koi povekjepati go koristele servisot na kancelarijata za kontakt megju nevladinite organizacii i Sobranieto.
ISTRAZHUVANJE NA MCMS
Makedoncite ne sakaat narkomani, alkoholichari i homoseksualci!
Istrazhuvanjeto na Makedonskiot centar za megjunarodna sorabotka pokazhalo deka gragjanite ne sakaat vo svojata blizina narkomani, alkoholichari i homoseksualci. Za ovaa nevladina organizacija zagrizhuvachki se rezultatite koi pokazhuvaat deka duri za 92,8 otsto od anketiranite gragjani najneposakuvana grupa se narkomanite. Gragjanite ne gi toleriraat ni alhoholicharite (88,9 otsto) i homoseksualcite (82,9 procenti). "Niska tolerancija postoi i kon zhrtvite na nasilstvo, kon lugje od druga vera, od druga etnichka pripadnost, a zgolemen e i procentot na netolerantnost kon strancite, koj iznesuva 67, 2 otsto", reche Aleksandar Krzhalovski od MCMS.
Spored istrazhuvanjeto, mnozinstvoto od gragjanite veruvaat deka gragjanskite organizacii se sredstvo so koe veshti poedinci doagjaat do pari i do vlijanie ili im sluzhat samo na interesite na stranski drzhavi i na nivnite fondacii. Institutot Otvoreno opshtestvo, Sojuzot na studentite pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij i Most se nekoi od organizaciite za koi gragjanite smetaat deka imaat politichko vlijanie. "Za gragjanite, politichkite partii gi zloupotrebuvaat gragjanskite organizacii ili zad niv se krijat politichki partii. No, tie vo malku sluchai mozhat da go ilustriraat toa so primer", reche Krzhalovski. Gragjanite najmnogu gi znaat organizaciite koi rabotat na namaluvanjeto na siromashtijata, a najmalku tie shto rabotat na ekonomskiot razvoj.
Rezultatite pokazhale deka gragjanite vo Makedonija najmogu mu veruvaat na semejstvoto, no zagrizhuvachko e toa shto opshtata doverba e relativno niska - 57,3 procenti, kako i doverbata vo instituciite - 43,1 procent. Mediumite belezhat mal pad vo doverbata, od 56,7 na 52,6 procenti, gragjanskiot sektor belezhi pad od tri procenti, a doverbata kon drzhavata e zgolemena od 29,2 na 38,6 procenti. Sepak, gragjanite najmalku im veruvaat na politichkite partii, odnosno samo 23,1 procent od ispitanicite odgovorile pozitivno. Istrazhuvanjeto pokazhalo deka gragjanite ne im veruvaat i na sudiite - 74,6 procenti, kako i na carinicite - 81,9 procenti. Golema nedoverba postoi i kon sindikatite i stopanskite komori, a crkvite i verskite zaednici imaat stabilen procent na doverba - 65,6 procenti. Obrazovnite institucii ostanuvaat i ponatamu so najgolema doverba od gragjanite, a po niv se ARM i policijata. Se belezhi zgolemuvanje na doverbata kon doktorite, no nedoverbata kon zdravstvenite organizacii e golema i iznesuva 50,9 procenti.
Vladata na Republika Makedonija vo odnos na lani belezhi zgolemuvanje vo doverbata od 26,6 na 44,6 procenti. (Vecher)
SRAMOTA VO SOBRANIETO
Po 8 Septemvri, skandalozno odbelezhuvanje i na 11 Oktomvri
 Sobranieto beshe bez domakjin na dodeluvanjeto na 11-oktomvriskata nagrada - najvisokoto drzhavno priznanie za zhivotno delo vo oblasta na naukata, umetnosta, stopanstvoto i drugi dejnosti od javen interes. Spikerot Ljubisha Georgievski beshe na pat vo Belgrad. Gi nemashe ni potpretsedatelite. Besim Dogani beshe sluzhbeno vo Rejkjavik, a Ivan Anastasovski predvodeshe sobraniska delegacija za polozhuvanje cvekje na spomenikot na padnatite borci vo Kumanovo. Otsuten beshe i shefot na drzhavata, koj beshe vo Avganistan na poseta na makedonskiot kontingent vojnici. Od drzhavniot vrv dojde samo premierot, bez nieden minister od negoviot kabinet. Od partiite imashe eden pretstavnik od vladeachkata VMRO-DPMNE - Vlatko Gjorchev - i dvajca od opozicioniot SDSM - Jani Makraduli i Boris Kondarko. Od DUI i od DPA ne dojde nikoj! Od diplomatskiot kor najvisokata drzhavna nagrada ja udostoi germanskiot ambasador Ralf Bret.
Sumirano, od 400-tinata pokaneti, megju koi imashe pratenici, ministri, javni lichnosti i diplomati, se oddzvaa edvaj triesetina. Osven toa shto Kristalnata sala beshe prazna so gosti, nepopolnet beshe i prostorot za dobitnicite. Godinava Odborot dodeli samo edna nagrada - za nauka i obrazovanie - na profesorot Tomislav Todorovski. A dosega imalo po desetina dobitnici. Mozhe li da se sluchi idnata godina da nema nieden dobitnik? Pretsedatelot na Odborot za dodeluvanje na 11-oktomvriskata nagrada ne iskluchuva i takva mozhnost. "Maksimalniot broj nagradi e namalen od deset na pet. Toa avtomatski znachi deka chlenovite na odborot mozhat da glasaat najmnogu za pet lugje i vo takvi okolnosti normalno e da dojde do razvodnuvanje na glasovite i mozhe teoretski i de fakto da se sluchi nikoj da ne ja dobie nagradata", veli akademik Taki Fiti.
Nedostoinstvenata slika beshe samo povtoruvanje na slikata od 8 Septemvri, na svechenoto odbelezhuvanje na denot na nezavisnosta vo Makedonskiot naroden teatar. I togash salata ostana prazna. Se planirale okolu 500 gosti, ama pokanite ne bile dostaveni navreme. Togash organizatorite, na nekolku chasovi pred svechenosta, kanea gosti so SMS-poraki. (TV Kanal 5)
Premierot bez vratovrska
Poradi otsustvoto na sobraniskite funkcioneri, nemashe visok drzhaven pretstavnik oficijalno da gi precheka premierot Nikola Gruevski i stranskite diplomati, kako shto nalaga sobraniskiot protokol za vakvi prigodi. Golem broj od pokanetite gosti ne dojdoa, pa vo Kristalnata sala vo Sobranieto imashe povekje novinari, snimateli i obezbeduvanje otkolku oficijalni gosti. I stranskite diplomati i politicharite bea oblecheni vo svecheni crni kostumi i mu zabelezhaa na Gruevski za toa shto na svechenosta dojde sportski, vo kafeav kostum i bez vratovrska. (Vest)
 MUSLIMANITE GO PROSLAVIJA RAMAZAN BAJRAM
Gruevski vo dzhamija
So molitva sabah-namaz rano izutrinata, a podocna i so Bajram-namaz pochna proslavata na najgolemiot muslimanski praznik Ramazan Bajram. Muslimanite ja iskazhuvaat slavata kon Alah so davanje milostina na siromashnite i na bolnite. Po 30-dnevniot post, sleduva tridnevnoto odbelezhuvanje na praznikot. Po molitvata se posetuvaat mrtvite, potoa sleduva semejniot ruchek, a popladne se odi na gosti kaj najbliskite.
Godinava Ramazan Bajram se proslavi vo Makedonija kako drzhaven praznik. Na centralnata manifestacija vo skopskata Sultan-Muratova dzhamija prisustvuvaa i premierot Nikola Gruevski, liderot na DPA Menduh Tachi, ministerot za zdravstvo Imer Selmani i liderot na PDP Abduljadi Vejseli. Podocna tie go posetija poglavarot na Islamskata verska zaednica, za i oficijalno da mu go chestitaat praznikot. "Da im posakam mnogu zdravje, mnogu uspesi, mir, stabilnost i prosperitet na site niv, na nivnite semejstva i na celata drzhava", izjavi premierot Gruevski.
Kaj poglavarot na IVZ beshe i arhiepiskopot na Makedonskata pravoslavna crkva g. g. Stefan. "Na site vernici i pripadnici na islamskata veroispoved da im go chestitame deneshniov praznik. Narodot rekol: Praznicite se pogolemi i poradosni ako pobrojno i so site drugi gi chestvuvame i gi praznuvame", reche poglavarot na MPC. "Vo posledno vreme imame dobri odnosi, plodni odnosi, se pochituvame megju sebe i rabotime za toj megjuverski dijalog navistina da go razvivame dosledno", reche poglavarot na IVZ reis-ul-ulema efendi Sulejman Redzhepi. Na najgolemiot muslimanski praznik i dvajcata povikaa na religiozna i etnichka tolerancija. (TV A1)
 Iftar kaj premierot
Vo chest na poglavarot na Islamskata verska zaednica i na chlenovite na 13 muftistva, premierot Nikola Gruevski organizirashe iftar (tradicionalna zaednichka trpeza za vreme postot shto se prireduva po zavrshuvanjeto na denot), na koj prisustvuvaa i pretstavnici na partiite od vladinoto mnozinstvo. "Porakata na islamot e poraka na mirot, poraka na tolerancijata, a Republika Makedonija e primer vo regionot, vo Evropa i vo svetot za toa deka edno multietnichko i multikonfesionalno opshtestvo ja crpi svojata vnatreshna sila edinstveno od pochituvanjeto na zaemnite razliki, no i od neguvanjeto i promocijata na site tradicii, kulturi i religiozni ubeduvanja", reche vladiniot portparol Ivica Bocevski, koj najavi deka prireduvanjeto iftar kje prerasne vo tradicija vo Vladata.
A pretsedatelot Branko Crvenkovski vo svojata chestitka im porachka na islamskite vernici: "Ve povikuvam, kako i dosega, neprekinato da go zalozhuvate Vashiot avtoritet za natamoshno pochituvanje na verskata razlichnost i unapreduvanje na megjusebnata tolerancija, kako univerzalni vrednosti vrz koi pochiva nasheto opshtestvo". (Spored Vecher)
ANKETNA KOMISIJA ZA SKANDALOT VO SOBRANIETO
Nema snimka od pochetokot na tepachkata!
 Niedna kamera ne go snimila pochetokot na tepachkata vo Sobranieto shto se sluchi na 25 septemvri, za vreme na prinudnata pauza na raspravata za Izborniot zakonik. Vo sobraniskata sala nema posebni bezbednosni kameri, a sluzhbite na Sobraniskiot kanal na MRTV go prekinale snimanjeto vednash otkako pretsedatelot Ljubisha Georgievski ja objavil pauzata. Taka trebalo spored novite pravila za snimanje na sednicite, posochija na prvata sednica na Anketnata komisija za utvrduvanje na okolnostite i odgovornosta za incidentite. Dezhurniot sluzhbenik ja sledel "guzhvata na ekran", no ne mozhel sam, sprotivno na pravilata, da reshi dali toa treba da se snima. "Monitorite se mali, od 12 santimetri, i koga ima shirok kadar nemame precizen uvid vo sluchuvanjata. Se' se sluchi nabrzina i nikoj ne dade instrukcija da prodolzhime da snimame. Ne e do mene da resham shto e od javen interes", reche toj.
Vakvata situacija ja uslozhnuva rabotata na Komisijata koja treba da gi utvrdi vinovnicite za tepachkata samo vrz osnova na svedochenjata na samite pratenici. Spored tvrdenjata pratenikot na DUI Sadula Duraku fizichki go napadnal liderot na PDP Abduladi Vejseli po negoviot, kako shto velat vo opozicijata, navrdeliv i provokatorski govor. (Vecher)
SVEDOCHENJA
Polozhani: Tachi me vlecheshe, Elmazi me klocashe!
"Liderot na DPA Menduh Tachi me vlecheshe za rakav, a zamenikot minister za vnatreshni raboti Refet Elmazi me klocashe po nogata", svedocheshe Azis Polozhani od DUI pred anketnata komisija koja ja utvrduva odgovornosta za tepachkite vo Sobranieto. "Vo hodnikot pred mene nenadejno se pojavija Tachi, Ruzhdi Matoshi i drugi pratenici. Megju niv beshe i Elmazi. Tachi me sprechi da prodolzham da se dvizham. Me prashuvashe zoshto nie ne odime na koordinacijata na pratenichkite grupi, tuku prakjame zheni. Mi se priblizhi nepristojno blizu i me fati za raka. Elmazi prodolzhi da me udira po potkolenicata. Prestanaa duri otkako reagirashe sobraniskoto obezbeduvanje", reche Polozhani. Toj ne videl dali zamenikot minister za vnatreshni raboti imal pokraj sebe partisko obezbeduvanje.
Kako svedoci pred Anketnata komisija odgovaraa i pratenicite Gjorgji Orovchanec i Jagnula Kunovska. Orovchanec tvrdeshe deka prichina za incidentot bil govorot na Abduladi Vejseli. "Vejseli beshe provokativen i ja predizvika tenzijata. Koga trgna nakaj svoeto mesto, se svrtev i vidov klinch vo koj Sadula Duraku od DUI go drzheshe Vejseli za vratot" reche toj. Kunovska tvrdeshe deka Duraku so dvete race go stegal Vejseli. "Ne samo shto go fati za vratot, tuku i ubavo go stegna. Vejseli ne mozheshe da mrdne. Jas ne slushnav pcosti", reche taa. (Vreme)
RUZHDI MATOSHI OBJASNUVA KAKO BIL NAVREDEN
Pratenicite na DUI me vikaa Ruzhica
Svedochenjeto na koordinatorot na pratenichkata grupa na DPA Ruzhdi Matoshi pred Anketnata komisija za tepachkite vo Sobranieto gi nasmea site nejzini chlenovi. Megju drugoto toj se pozhali i deka pratenicite na DUI go navreduvale so razni pogrdni zborovi. "Rafiz Aliti me narekuvashe Ruzhica", reche Matoshi, na shto site prisutni vo salata se nasmeaja, no i samiot toj. Matoshi zboruvashe i za bliskata sredba na pratenicite Sadula Duraku i Abduladi Vejseli. "Levata raka na Duraku beshe na vratot na Vejseli, a desnata raka ne mozhev da mu ja vidam zatoa shto bev nazad, a tie stoeja mnogu blisku", reche Matoshi. Toj dodade deka i samiot se sramel od navredite i od pcostite shto mu gi upatile Aliti i Duraku na Vejseli, ocenuvajkji go odnesuvanjeto na pratenicite na DUI kako "nadvor od normalnoto". (Vest)
PRIPADNICI NA SOBRANISKOTO OBEZBEDUVANJE
Stoevme kako zhiv shtit megju pratenicite
"Pratenicite na DUI Rafiz Aliti i Sadula Duraku vlegoa zatrchani od vratata na foajeto i pochnaa da gi napagjaat drugite pratenici. Od drugata strana bea Menduh Tachi, Ruzhdi Matoshi i Daut Redzhepi od DPA. Pochnaa da se udiraat. Zastanavme kako zhiv shtit megju niv!" Vaka svedochea Boris Jovanovski, nachalnik na sobraniskoto obezbeduvanje, i Sasho Konevski, nachalnik na Sektorot za vnatreshno obezbeduvanje na MVR pred anketnata komisija. "Na snimkite shto gi pregledavme se gleda kako 10-15 lugje sleguvaat po skalite. Site bea pratenici, osven liceto shto mu udri shlakanica na novinarot na TV A1. Toj izleze od kancelarijata na DUI. Gi zaprevme da ne odat kon salata", reche Jovanovski. Stanuva zbor za Bekjir Asani, pretsedatel na razgranokot na DUI vo Chair.
Obezbeduvanjeto tvrdi deka vo tepachkite ne uchestvuvale partiski telohraniteli. "Oruzhje ne se pokazha vo nieden moment. Preku rendgen-aparatot na vlezot vo Sobranieto se registrira koga nekoj nosi metal", reche Konevski. "Prethodno obezbeduvanjeto reagirashe pred Ohridskata sala, kade shto se odrzhuvashe koordinacija na pratenichkite grupi. Se slushna zboruvanje na visok ton. Nie ne znaevme koj e vo salata. Izlegoa pratenichkata na DUI Teuta Arifi, pretsedatelot na sobranieto Ljubisha Georgievski i liderot na DPA Menduh Tachi. Toj ja fati Arifi za raka. Zboruvaa neshto na albanski jazik, shto ne go razbravme. Tonot na razgovorot ne beshe nizok. Reagiravme i gi razdvoivme. Obezbeduvanjeto ja isprati Arifi do nejzinata pratenichka grupa", reche Jovanovski.
Vednash potoa sleduvala tepachkata na glavniot vlez megju pratenicite na DUI i na DPA. Incidentot ne e snimen zashto monitoring-sistemot na Sobranieto ne go pokriva toj del. Jovanovski silno im viknal na pratenicite da prestanat koga chlenot na obezbeduvanjeto Sasho Trpevski padnal na zemja. Nego go napadnal Rafiz Aliti. Jovanovski vednash naredil da se zatvorat site vrati osven prijavnicata. "Go vidov kolegata kako lezhi svitkan na podot i se drzhi za stomakot. Gi isturkavme pratenicite i ja zatvorivme vratata od salata", reche Konevski. (Vreme)
PO TEPACHKITE VO SOBRANIETO
Delegacija od Tirana smiruva makedonski albanski partii
Pretsedatelot na Albanija Bamir Topi ispratil delegacija za smiruvanje na albanskite partii vo Makedonija, pishuva internet-sajtot Albeu. Delegacijata od Albanija prestojuvala vo Tetovo i ostvarila sredbi so albanskite partii. "Pretsedatelot na Albanija se reshi na toj chekor po incidentite na albanskite partii vo Sobranieto. Delegacijata ja prenese porakata na Topi za smiruvanje vo albanskiot politichki blok, zatoa shto prepukuvanjata na albanskite partii vo Makedonija sozdavaat losh imidzh za Albancite voopshto. Ushte povekje zatoa shto toa se sluchuva vo kritichnite momenti koga se reshava statusot na Kosovo", pishuva na Albau.
Delegacijata ja rakovodel poraneshniot pretsedatel na Sobranieto na Albanija Sabri Godo. Taa se sretnala so liderot na DUI Ali Ahmeti, no pretsedatelot na DPA Menduh Tachi ne sakal da se sostane so chlenovite na delegacijata.
 PORAKA OD EVROPSKATA UNIJA
DUI vednash da se vrati vo parlamentot!
Evrpskata unija bara DUI da go prekine bojkotot na parlamentot i vednash da se vrati vo Sobranieto, za na toj nachin site politichki partii da demonstriraat deka parlamentot mozhe normalno da funkcionira i po neodamneshnite incidenti. Ovaa poraka shto ja prati evropretstavnikot Ervan Fuere lichno mu ja prenel na rakovodstvoto na DUI pretstavnik na Evropskata komisija vo Skopje. Fuere gi potsetuva integrativcite deka bojkotot ne e produktiven vo gradenjeto atmosfera na doverba i zhali za toa shto DUI prodolzhuva da go suspendira svoeto uchestvo na parlamentarnite sednici. "Od toa shto jas go razbrav tie chekaat da zavrshi istragata na anketnata komisija, no nie veruvame deka nivnoto otsustvo vo nekoja smisla e priznanie za toa deka i tie se vinovni za toa shto se sluchi. Tie mora da se vratat. Tie mora da sorabotuvaat so drugite partii. Ako drugite partii uchestvuvaat, i tie mora da uchestvuvaat", im porachuva Fuere na pratenicite na DUI.
Toj veli deka Evropskata unija e zadovolna od toa kako pochna i kako se odviva dosega rabotata na anketnata komisija i ochekuva deka site shto bile involvirani vo nastanite kje ja prifatat odgovornosta, bidejkji toa e edinstveniot nachin da se dojde do vistinata. "Nastanite neizbezhno kje se odrazat na izveshtajot na Evropskata komisija i tokmu zatoa e vazhno tie shto se vmeshani da moraat da podnesat celosna politichka odgovornost", veli pretstavnikot na EU vo Makedonija. "Celosnoto rasvetluvanje na nastanite za zakonodavniot dom kje znachi otvoranje prostor za debata za reformite shto bea odlozheni". (Vecher)
OLI REN
Nema osnova albanskiot jazik da se zboruva vo site institucii
Evrokomesarot Oli Ren izleze so stav deka ni megjunarodnite konvencii ni Ohridskiot dogovor i Ustavot na Makedonija ne davaat osnova za upotreba na albanskiot jazik vo site institucii i na site nivoa na drzhavata. Vakviot stav Ren go iznese odgovarajkji na prashanjeto na pratenikot Frank Vaneke od grupata na nacionalistichkite partii Identitet, tradicija i suverenitet vo evroparlamentot. Povikuvajkji se na shiroko na pravata na malcinstvata kako eden od uslovite za chlenstvo shto gi bara Evropskata unija, Vaneke prasha dali vo tie uslovi spagja i pravoto na koristenje na albanskiot jazik kako oficijalen vo site drzhavni institucii vo Makedonija. I, ako e taka, vrz osnova na koi odredbi na Konvencijata za chovekovi prava go zasnova toa.
"Jazichnite prava na malcinstvata vo Makedonija treba da se reguliraat vo soglasnost so Ustavot i so Ohridskiot dogovor. Implementacijata na tie prava treba da bide na linija so nacionalnoto zakonodavstvo i so postojnite relevantni megjunarodni instrumenti, kako shto e Evropskata konvencija za chovekovite prava. Ni megjunarodnite konvencii ni postojnata zakonodavna ramka vo Makedonija ne utvrduvaat deka eden ili povekje malcinski jazici treba da se koristat kako oficijalni jazici vo site drzhavni tela", izjavi komesarot Oli Ren vo odgovorot do Vaneke. (Spored Utrinski vesnik)
 NEKOLKU ZDRUZHENIJA SO RAZLICHNI PODATOCI ZA ZHRTVITE OD KONFLIKTOT VO 2001 GODINA
ONA ne mozhe da se prebroi!
Nekolkute zdruzhenija na poraneshnite borci na ONA i oficijalni politichki pretstavnici od DUI i od DPA koi se zalagaat za ostvaruvanje na nivnite prava raspolagaat so razlichni podatoci za brojot na licata shto ochekuvaat otshteta od drzhavata i za visinata na finansiskata pomosh. Portparolot na Organizacijata na voenite veterani od 2001 godina Besim Hoda veli deka reshavanje na statusot ochekuvaat 200 semejstva na poraneshnite pripadnici na ONA. "Stanuva zbor za 114 padnati borci na ONA vo 2001 godina od Kumanovo do Struga, a vkupno 200 semejstva ochekuvat materijalna poddrshka, za shto kje bidat potrebni okolu 500.000 evra godishno. Ja poseduvame seta neophodna dokumentacija i ne sakame da manipulirame so brojki, tuku edinstveno vistinata da izleze na videlina", veli Hoda.
Od druga strana, ideologot na ONA i aktuelen pratenik na DUI Fazli Veliu, koj ja aktivirashe i albanskata dijaspora vo Evropa i vo Amerika, preku svoeto zdruzhenie sobira pari za 104 semejstva. "Tie sredstva, koi iznesuvaat okolu 50.000 evra, na nekolkupati vekje im se dodeleni na semejstvata", izjavi Veliu. Chlenot na Pretsedatelstvoto na DUI Musa Dzhaferi, koj vo 2001 godina beshe zadolzhen za logistika na ONA, veli deka okolu 150 semejstva ochekuvaat otshteta od drzhavata.
I DPA na sednica na Centralnoto pretsedatelstvo reshi da formira sopstvena komisija za resocijalizacija, rehabilitacija i nadomestok na uchesnicite vo voeniot konflikt vo 2001 godina. Komisijata naskoro kje izleze so podatoci za toa kolku uchesnici vo konfliktot pobarale pomosh od niv.
Ni na poslednite nekolku sredbi shto se odrzhaa denovive okolu obezbeduvanjeto na materijalna poddrshka za zhrtvite od 2001 godina, rabotnite grupi na VMRO-DPMNE i na DUI ne se pomrdnaa od pochetnite pozicii. Za DUI kluchna uloga vo pregovorite ne igra podatokot za brojot na zhrtvite od dvete strani, tuku se zalagaat za ednakov tretman so pripadnicite na bezbednosnite sili, a vo VMRO-DPMNE velat deka najprvo treba da se definira poimot "zhrtvi od konfliktot" pa potoa da se razgovara, i toa edinstveno za socijalen paket vo ramkite na postojnite zakoni. (Vecher)
Makedonija ne e sigurna za mozhnite kosovski begalci?!
"Makedonija e nesigurna zemja za da primi begalci od Kosovo", velat diplomatski izvori za dnevniot vesnik na albanski jazik Lajm. "Megjunarodniot faktor ne pobara od instituciite vo Makedonija da se podgotvat za mozhen bran begalci od Kosovo, kako shto pobaraa SAD od Hrvatska. Poslednite politichki sluchuvanja i incidentite na severot od Makedonija ja pravat zemjata nesigurna", velat diplomatite za vesnikot. Spored hrvatskiot vesnik Jutarnji list, SAD pobarale od Hrvatska da gi sobere begalcite od Kosovo ako vo pokrainata se sluchi nov konflikt. Od makedonskoto MNR velat deka kaj niv dosega nema stignato baranje da primi begalci od Kosovo vo sluchaj na konflikt. Takvo baranje nema ni do UNHCR za Makedonija. Vo 1999 godina Makedonija primi 400.000 begalci od Kosovo.
PO BEGSTVOTO OD ZATVOROT DUBRAVA
Nikoj ne znae kade se krijat Shiti i Nacist
Kosovskata policija se' ushte nema nikakvi informacii za lokacijata na koja se krijat pette begalci od zatvorot Dubrava, megju koi i Ramadan Shiti i Lirim Jakupi-Nacist. Minatata nedela vo dve koordinirani akcii kosovskite policajci uspeaja da gi najdat i da gi privedat Faton Harizi i Burim Basha, koi bea vo grupata shto izbega od zatvorot, no tie pred istrazhnite organi na kosovskata policija ne ja kazhale lokacijata na koja se krijat drugite begalci. Od kosovskata policija edinstveno informiraat deka kje prodolzhi raspitot na Harizi i na Basha i deka tie treba da bidat prefrleni vo zatvorot od koj shto pobegnaa ili vo nekoja druga ustanova so maksimalno obezbeduvanje.
SE PRODLABOCHUVA RASKOLOT VO VLADATA OKOLU TEC NEGOTINO
Rafajlovska krena race od "Hach"
 Glavnite urednici na 16 nacionalni pechateni i elektronski mediumi vo Makedonija vo anketata Bistro-matno shto se sproveduva vekje tri godini kako del od borbata protiv korupcijata, ja proglasija kupoprodazhbata na TEC Negotino od konzorciumot Hach za najmaten nastan vo drzhavata za septemvri. Spored obrazlozhenieto na anketata, vladata dozvolila "prodolzhuvanje na rokot za sobiranje na potrebnata dokumentacija, so shto indirektno priznala deka gi nemala site potrebni dokumenti pri donesuvanjeto na odlukata za prodazhba na centralata, shto vo javnosta sozdava somnezh za nepochituvanje na zakonite".
Stavot na mediumite e vo kontekst so raznoglasieto vo vlasta, osobeno megju koalicionite partneri, okolu prodazhbata na termocentralata, za koja dosega reagiraa i amerikanskiot Stejt department i Evropskata banka za obnova i razvoj. I dodeka ministerot za finansii Trajko Slaveski izjavuva deka e najdobro e da se raschisti dokraj koj stoi zad konzorciumot Hach, bidejkji se prodava strategiski drzhaven kapacitet kakov shto e TEC Negotino, vicepremierot Zoran Stavrevski tvrdi deka samo treba da se dovrshi procesot na kupoprodazhba, a ministerkata za ekonomija Vera Rafajlovska, kadar na NSDP, koja treba da go potpishe dogovorot so kupuvachite (chetirichleniot konzorcium koj se' ushte ne se izjasnil za toa koja kompanija kje ima kolkav del od sopstvenosta na TEC Negotino), za site odgovori gi upatuva novinarite na Stavrevski, koj e i pretsedatel na tenderskata komisija.
Stavrevski povtoruva deka sega prashanjeto e samo "tehnichki da se realizira toa shto treba da se realizira" i deka ostanuva Ministerstvoto za ekonomija da ja zavrshi rabotata, a ministerkata Rafajlovska, koja im dade dopolnitelen rok i pobara novi dokumenti od pretstavnicite na bugarskata i na tursko-holanskata kompanija, koi za razlika od pretstavnicite na kanadskiot energetski gigant Hach se pojavija na razgovorite vo Skopje, i ponatamu go prolongira potpishuvanjeto na dogovorot.
Neoficijalno, po tuzhbata na vtoroplasiranata na tenderot grchko-amerikanska firma Senkap sudot donel odluka za vremeno stopiranje na potpishuvanjeto na kupoprodazhniot dogovor za TEC Negotino, a vo makedonskite mediumi se pojavija i shpekulacii deka ne samo shto kanadskiot gigant Hach ne e nositel na kupuvanjeto na TEC Negotino, tuku i deka zad bugarskata firma od konzorciumot vsushnost stojat mokjni makedonski biznismeni!
VLADATA KJE IM PODARI KOMPJUTERI NA APSOLVENTITE
Akcijata kje go razmrda informatichkiot pazar
Vaucherite vo visina od 200 evra shto vladata planira da im gi dade na okolu 10.000 studenti vo Makedonija koi zapishale chetvrta godina ne se dovolni za da se kupi kompjuter so dobra konfiguracija, no se odlichna startna pozicija za da se stigne do informatichka oprema. So iznosot od 12.300 denari, spored ponudata od informatichkite kompanii, mozhe da se nabavi kompjuter so konfiguracija pentium 4, so RAM od 512 megabajti i disk od 80 gigabajti. Prevedeno na obichen jazik, na kompjuter so takva konfiguracija mozhe da se pishuva, da se koristi internet, da se slusha muzika, da se gledaat filmovi. No, vo toj iznos ne vleguva monitorot, za nego treba da se doplatat sigurno ushte dopolnitelni 6.000 denari.
Sepak, zaednichki e stavot na rechisi site informatichki firmi deka vladinata kampanja za dodeluvanje vaucheri za kompjuteri, bez ogled na toa kolku i da izgleda populistichka - e dobra, ne samo poradi toa shto so oprema kje se steknat site shto dosega nemale uslovi za toa, tuku zatoa shto kje se podigne i nivoto na koristenje kompjuteri.
Spored poslednite statistichki podatoci, samo 30 otsto od gragjanite vo Makedonija koristat kompjuteri, a planot za nabavka na okolu 10.000 kompjuteri, za kolku shto vladata kje dodeli vaucheri, pretstavuva odlichna mozhnost za pogoleema zarabotka na informatichkite kompanii. (Spored Utrinski vesnik)
OTKAKO SKOPSKATA EUROSTANDARD BANKA JA IZBRA BUGARSKATA CENTRALNA KOOPERATIVNA BANKA
Biznismeni shto se bliski do Bojko Borisov vleguvaat vo Poshtenska banka
Biznismeni shto se bliski do kontroverzniot Bojko Borisov, aktuelen gradonachalnik na Sofija i pretsedatel na mokjnata partijata Gragjani za evropski razvoj na Bugarija - GERB, se dominantni gazdi na bugarskata Centralna kooperativna banka - CKB so koja Eurostandard banka (vo koja eden od sopstvenicite e skopskiot gradonachalnik Trifun Kostovski) vekje se dogovori da i' prodade 66,67 otsto od akciite vo Poshtenska banka. Centralna kooperativna banka e vo dominantna sopstvenost na grupacijata CCB asets menadzhment, koja poseduva 68,2 otsto od kapitalot na bankata, a taa grupacija e vo sopstvenost na edna od najgolemite bugarski holding-kompanii Him import, koja ima pazarna vrednost od okolu 1,5 milijarda evra. Sopstvenik na mnozinskiot paket akcii od 75 otsto vo toj holding e firmata Him import invest, koja ima samo dvajca sopstvenici, od koi edniot e Ivan Kamenov Georgiev, biznismen kogo bugarskite mediumi ushte vo 1990-tite godini go povrzuvaa so Borisov.
Menadzherite na CKB ne go otkrivaat imeto na vtoriot sopstvenik na taa firma. Odgovarajkji na prashanje na Vreme tie negiraa deka Borisov uchestvuval vo upravuvachkite strukturi na holdingot Him import i dodadoa deka sekoj mozhe da poseduva pomalku od pet otsto od 150-te milioni akcii vo holdingot Him import bez da se objavi negovoto ime. Bugarskite mediumi vekje objavija deka Bojko Borisov od 1991 do 1997 godina kako sodruzhnik ili chlen na sovetot na direktorite uchestvuval vo rabotata na 13 firmi, megju koi i na firmata Teo internacional, koja spored bugarskite mediumi vo periodot od 1994 do 1997 godina bila vkluchena vo proizvodstvo i shverc na cigari. Edna od poslednite firmi vo koja Borisov bil chlen na odborot na direktorite do 1997 godina e akcionerskoto drushtvo Himteks.
Za da se ralizira kupoprodazhbata shto vekje ja dogovorile dvete banki, treba da dade soglasnost i Narodna banka na Republika Makedonija. Sepak, posledniot zbor za ovaa zdelka kje go ima Vladata, koja poseduva zlatna akcija vo Poshtenska banka. (Vreme)
Borisov na sredbi so Gruevski i so Kostovski
Vo avgust godinava SDSM obvini deka premierot Nikola Gruevski odrzhal tajna sredba so aktuelniot gradonachalnik na Sofija Bojko Borisov, prviot chovek na edna od najgolemite opozicioni partii vo Bugarija GERB, vo zgradata na Vladata. Togash portparolot na Vladata Ivica Bocevski negirashe deka sredbata bila netransparentna i izjavi deka na nea se razgovaralo za poddrshkata na Makedonija od bugarskata partija, koja vo momentov ima najmnogu pratenici vo Evropskiot parlament. Bocevski togash soopshti deka GERB se ponudila da i' pomogne na Makedonija vo lobiranjeto i postavuvanjeto prashanja vo parlamentot vo interes na Makedonija. Togash so Borisov se sretna i skopskiot gradonachalnik Trifun Kostovski.
 NATO SHETA NIZ SKOPJE SO PUSHKI
Ova ne e Kosovo!
Petmina uniformirani vojnici na KFOR prodefiliraa vo sredata na ploshtadot Makedonija vo Skopje so avtomatski pushki. Vo toa vreme na ploshtadot se naogjaa stotina civili, vozrasni i deca, koi ja komentiraa gletkata i nastanot so negoduvanje kon NATO i kon vooruzhenite vojnici na stranska vojska srede Skopje. Spored oznakite na uniformite, vooruzhenite vojnici bea od amerikanskiot kontingent na KFOR vo Kosovo.
 Ova ne e prvpat niz centarot na Skopje, no i vo drugite pogolemi gradovi vo drzhavata, da defiliraat uniformirani vojnici na KFOR i na NATO so oruzhje v raka. Povremeno se sluchuva vooruzhenite stranski vojnici da shetaat po prodavnicite vo skopskiot Gradski trgovski centar, i toa koga niz nego ima golema frekvencija lugje.
Na ovoj nachin amerikanskite vojnici od Kosovo izvrshile seriozna povreda na makedonskite zakoni i na megjunarodnite dogovori, za shto treba da odgovaraat. Vo soglasnost so SOFA dogovorot, kako i so pravilata na stranskite vojnici za sluzhenje vo Makedonija, na vojnicite na NATO im e strogo zabraneto da nosat oruzhje, osobeno ako ne se na dolzhnost, osven ako ne se na zadacha, a toa podrazbira sledenje od OBSE i od EU.
"Vo dogovorot megju Makedonija i NATO stoi deka stranskite trupi mozhat da se dvizhat vooruzheni iskluchivo vo konvoj, so policiska pridruzhba odnapred i zad kolonata", veli pomoshnikot minister vo Ministerstvoto za vnatreshni raboti Ivo Kotevski. Stranskite vojnici treba da poseduvaat i soodvetna svetlosna i zvuchna signalizacija. Odredbata da ne se nosi oruzhje na proshetka, vazhi i za vojnicite na KFOR od Kosovo, koi kako i nivnite kolegi vo Makedonija vo bezbroj sluchai se oglushuvaat na nea.
Od MVR velat deka konkretniot sluchaj bil prijaven v policija. Alarmirana bila i voenata policija na KFOR vo Kosovo. Spored toa shto im go izjavile tie, ekipa na stranskata voena policija vednash trgnala na terenot za da gi privede vojnicite. Spored ochevidcite, dodeka patrolata na voenata policija na KFOR patrolirala niz gradot barajkji gi pettemina amerikanski vojnici, tie piele pivo vo GTC.
Portparolot vo Ministerstvoto za odbrana Zaharija Vulkarakis veli deka seta nadlezhnost za vakvite sluchai ja ima MVR, koe reagira soodvetno na zakonot. Od NATO objasnuvaat deka najchest problem se vojnicite na KFOR vo Kosovo. Tie chesto i bez najavi do komandata vo Makedonija ja minuvaat granicata za da dojdat na shoping vo Skopje. Znaejkji deka vo Kosovo se obvrzani da go nosat oruzhjeto postojano, tie so nego odat i niz centarot na Skopje, kade shto gi parkiraat i svoite vozila, so shto spored komandata se sozdava losh
imidzh za Alijansata kaj lokalnoto naselenie. Duri i pri vakvoto doagjanje na vojnicite tie bi trebalo da gi ostavat pushkite vo voziloto i eden od niv da bide zadolzhen da gi chuva. (Vecher)
 USTAVNIOT SUD JA UKINA ZAKONSKATA ODREDBA
Stranskite ministri bez nadomestok za imotite
Na ministrite shto imaat imoti vo stranstvo nema vekje da im se plakja za da gi odrzhuvaat. Taka reshil Ustavniot sud ushte na 17 septemvri, a odlukata beshe objavena vo posledniot Sluzhben vesnik od 8 oktomvri. Nadomestokot za odrzhuvanje na imotite vo stranstvo na izbranite i imenuvanite funkcioneri kaj budzhetskite korisnici od centralnata vlast beshe utvrden so Zakonot za izvrshuvanje na budzhetot za godinava, a pred Ustavniot sud go osporija shest pratenici od SDSM. Vladata trebashe da gi opredeli kriteriumite i iznosot na nadomestokot.
Ustavniot sud utvrdil deka ne e jasna namenata na nadomestokot. Sudot utvrdil i deka nadomestokot znachi ekskluzivno pravo na odredena grupa funkcioneri da dobivaat budzhetski sredstva za privatni nameni, taka shto odrzhuvanjeto na nivnite imoti vo stranstvo kje bide na tovar na gragjanite. So toa bi se dovelo pod prashalnik namenskoto, racionalnoto, ekonomichnoto i efikasnoto koristenje na budzhetskite sredstva. Koi se funkcionerite shto imaat imoti vo stranstvo, vladata dosega ne kazha. Ne uspeavme da dobieme odgovor ni na prashanjeto dali dosega se isplakjale nadomestoci, za shto imashe neoficijalni navestuvanja od Ministerstvoto za finansii.
Vo intervjuto za Vest vo avgust ministerot za finansii Trajko Slaveski reche deka kje ja chekaat odlukata na Ustavniot sud i kje postapat spored nea. Toj objasni deka iznosot shto bi mozhel da go dobie eden minister nema da bide povisok od nekolku iljadi amerikanski dolari mesechno. (Vest)
REGISTRIRAN E USHTE EDEN LEK OD NEREFERENTNA ZEMJA
Ministerot Selmani porachuva deka nema prichina za rasizam?!
Po registracijata na indiskiot citostatik paklitaksel, Biroto za lekovi registrirashe ushte eden indiski lek. Stanuva zbor za pamidronik acid, so koj kje se lekuvaat bolnite od osteoporoza, no mozhe da se koristi i pri metastaza na bolnite od rak na koskite. Ovoj indiski lek vo zemjite-chlenki na EU e registriran samo vo Romanija. Negovata registracija e objavena vo Sluzhben vesnik, kade shto stoi deka se registrira lekot pamidronik acid od proizvoditelot Doktor Edis, istata firma koja go proizveduva i citostatikot paklitaksel.
Direktorot na Biroto za lekovi Ilcho Zahariev veli deka stanuva zbor za kvaliteten lek koj gi ispolnuva site uslovi za registracija. "Postapkata za registracija na indiskiot lek e pochnata ushte vo 2005 godina, koga direktor na Biroto beshe Romil Sandzhakovski. Lekot ima DzhMP-sertifikat za kvalitet od Danskata agencija za lekovi i e registriran vo nekolku zemji od Evropa koi ne se chlenki na Evropskata unija, i vo Romanija koja e chlenka. Dosega vo Makedonija imashe samo eden registriran lek za osteoporoza, pa vladeeshe eden vid monopol i negovata cena beshe mnogu visoka. Uvozot na indiskiot pamidronik acid vo golema mera kje ja namali cenata na toj preparat", veli Zahariev.
Iako stanuva zbor za uvoz na lek shto doagja od nereferentna zemja, kvalitetot na medikamentot nema da se ispituva vo referentnata laboratorija vo London! Direktorot Zahariev veli deka po uvozot na lekot vo Makedonija kje se dadat primeroci na ispituvanje vo domashnite laboratorii, zashto lekot ja ima celata potrebna dokumentacija. Ministerot za zdravstvo Imer Selmani ne smeta deka so registracija na ushte eden indiski lek vo Makedonija se uvezuvaat nekvalitetni lekovi. "Nemame prichina da bideme rasistichki nastroeni kon odredeni zemji ako tie gi ispolnuvaat predvidenite zakonski uslovi za registracija na lek. Ako komisijata shto e sostavena od struchni lugje go odobrila lekot, togash jas kako minister ne mozham da i im sugeriram kako da rabotat. Ne se chuvstvuvam kako supermen za da napravam neshto von zakonot i protivustavno", izjavi Selmani.
 EKSKLUZIVNO: INTERVJU - ALEKSANDAR DONSKI
Vo Makedonija se krie edna od najgolemite tajni na svetot?
Dali vo Makedonija krishum bilo doneseno teloto na Aleksandar Veliki Makedonski?
Gospodine Donski, Vasheto najnovo delo, istoriskiot triler Tajnata na Bakarnata kniga, vekje predizvikuva golem interes vo makedonskata javnost. Nekoi vekje ja narekuvaat - makedonska varijanta na Kodot na Da Vinchi. Dali e vistina toa shto e napishano vo nea?
- Romanot Tajnata na Bakarnata kniga ne e klasichna istoriska kniga. Toa e triler, misterija, chija sodrzhina e zasnovana vrz avtentichni istoriski podatoci. Ostavam na samite chitateli da zakluchat shto e vistina vo nejzinata sodrzhina.
Koi istoriski nastani se osnova na Vashiot roman?
- Najnapred tuka e tainstvenata Bakarna kniga, koja i navistina postoi i denes se chuva vo edna privatna kolekcija. Na nejzinite stranici se srekjavaat neverojatni podatoci, iako najgolem del od sodrzhinata ushte ne mozhe da se odgatne...
 Na primer?
- Na primer, na edno mesto vo taa Bakarna kniga bukvalno pishuva: Antiku Aleksandro Basileo Benediktu Bogatstvo, shto znachi: Bogatstvoto na blagosloveniot antichki car Aleksandar. Ima i drugi znaci, zborovi i crtezhi koi asociraat na tajni poraki i mapi od koi mozhe da se pretpostavi deka i navistina se raboti za nekoja ogromna tajna, shto e skriena vo nashata drzhava.
Koi se drugite istoriski podatoci? Vo romanot se' se vrti okolu pretpostavkite za tajnoto donesuvanje na teloto na Aleksandar Makedonski vo Makedonija, zaedno so nekakvi tajni zapisi. Vrz osnova na shto go tvrdite toa?
- Jas nishto ne tvrdam. Samo prenesuvam poznati istoriski podatoci, a zakluchokot im go ostavam na samite chitateli. Da pochneme so svedoshtvoto na rimskiot istorichar Dio Kasij, koj vo svoeto delo Istorija na Rim jasno zapishal deka rimskiot car Septimij Sever vo 3. vek naredil teloto na Aleksandar Makedonski (koe dotogash se naogjalo vo Aleksandrija) da bide skrieno od javnosta, zaedno so (citat): "knigite shto sodrzhele tajni znaenja so cel nikoj vo idnina da ne mozhe da go vidi teloto na Aleksandar, nitu da go prochita toa shto e napishano". Kade bilo potoa odneseno teloto, do denes ne se znae.
No, postojat nekolku frapantni podatoci. Na primer, vo 1979 godina svetski poznatata jasnovidka baba Vangja, po edna svoja vizija, izjavuva deka od Egipet vo (kako shto veli taa) "nashite zemji" krishum bilo doneseno teloto na nekoj golem car. Bilo noseno vo kamen kovcheg so karavan od koli i kamili, vo pridruzhba na robovi i rimski vojnici. Vo kovchegot bile skrieni tajni poraki pishuvani so nepoznato pismo, vo koi bile opishani minatoto i idninata na choveshtvoto. Baba Vangja tvrdi deka kovchegot, zaedno so tajnite ispisi, krishum bil zakopan na nepoznato mesto, a potoa robovite, site do eden, bile ubieni za da nema svedoci na toj nastan. Ova nejzino svedoshtvo e objaveno vo knigata za nea shto ja napisha nejzinata vnuka, koja e prevedena i na makedonski. Da potsetam deka baba Vangja beshe rodena strumichanka, a za nejzinata dokazhana mokj za pretskazhuvanje nema potreba od dopolnitelni objasnuvanja.
Postojat li drugi interesni podatoci?
- Da. Nashata javnost ne znae deka vo 1989 godina eden pratenik na Vatikan ja posetil Jugoslavija i odrzhal taen sostanok so eden del od togashniot politichki vrv na zemjata. Nedolgo potoa edinicite na JNA shto bea stacionirani vo Makedonija izvrshile blokada na eden del od planinata Belasica. Dali toa bilo povrzano so podatoci shto bile doneseni od Vatikanskata biblioteka, toa samo mozheme da pretpostavuvame. Vo istata godina togashnite jugoslovenski razuznavachi izvestile deka Grcite napravile obid skrishum da se iskopa tunel pod Belasica, od nivnata strana na granicata. Osum grchki rabotnici zaginale za vreme na kopanjeto, po shto proektot bil prekinat. Site ovie podatoci mi gi kazha doneodamneshen visok funkcioner vo MVR, seriozen chovek, koj imal pristap kon tajnite dokumenti na poraneshnata jugoslovenska sluzhba za razuznavanje.
I, koja e vistinata?
- Vistinata mozhebi mozhe da se otkrie samo preku Bakarnata kniga, za koja mislam deka nashata drzhava treba pod itno da ja otkupi od nejziniot sopstvenik, koj e podgotven da ja ponudi na prodazhba. Ako ispadne taka kako shto ukazhuvaat mnogu indicii, toa mozhe da bide najgolemiot nastan vo ponovata istorija na Makedonija, pa i poshiroko.
Vo romanot eden od glavnite likovi e kapetanot Angel Ivanovski. Dali e toj vistinska lichnost? Dali navistina vo negovoto semejstvo se krie Bakarnata kniga?
- Se razbira deka e, no pochinat e ushte vo 1983 godina. Vo romanot se objaveni dokumenti za negovoto apsenje i prestoj na Goli Otok, kako i fotografija od nego. So negoviot sin Slave Ivanovski sme drugari ushte od gimnaziskite denovi. Toj i go sponzorirashe ovoj roman. Za sopstvenosta na Bakarnata kniga ne mozham da kazham nishto povekje. Ako e "pametna", drzhavata kje ja otkupi i kje ja pretstavi pred svetot kako arheoloshka relikvija so neprocenliva vrednost, a mozhebi nejzinata sodrzhina kje dovede i do neverojatni otkritija.
Shto ponatamu so romanot?
- Romanot vekje se preveduva na angliski i cel e negovo poshiroko prezentiranje vo svetot, a mozhebi i snimanje film. Vprochem, dvata recenzenta, d-r Marija Kukubajska i d-r Majkl Serafinov se od SAD, pa kje vidime shto kje ispadne.
K. Manev
|
