|
 CHOVECHKI DOPIRI
Rakuvanjeto mnogu zboruva za tebe
Lugjeto se rakuvale ushte od vremeto koga zhiveele vo peshteri, a rakuvanjeto se smetalo za iskaz deka lichnosta vo racete nema oruzhje, shto e znak na prijatelstvo. Denes rakuvanjeto vekje ne ja nosi taa poraka, tuku chovekot se rakuva koga se pozdravuva, koga se zapoznava i pri drugi kontakti.
Rakuvanjeto, osven shto pretstavuva pozdrav, mozhe da otkrie i mnogu neshta za lichnosta so koja se rakuvate. Toa mozhe da bide izraz za sila, profesionalnost i doverba. Ako se rakuvame so nepoznata lichnost, po nachinot na koj taa ne dopira i ni ja stiska rakata, mozhe da go sozdademe prviot vpechatok i slika za nea.
Mlitavo rakuvanje. Koga lichnosta mlitavo i mnogu nezhno vi ja dopira rakata, obichno znachi deka se raboti za pesimist shto na se okolu sebe gleda crno. Toa e neimpresiven nachin na rakuvanje.
Zatvorsko rakuvanje. Lichnosta ja drzhi i ja trese vashata raka dvaesetina sekundi i izgleda kako da nema namera nekogash da ja pushti. Se raboti za posesivna lichnost shto po sekoja cena go bara vasheto vnimanie.
Robotsko rakuvanje. Rakata vi ja podava avtomatski, bez emocii. Nishto posebno ne ja interesira taa lichnost, indiferentna e kon se, pa i kon faktot deka tukushto ste se zapoznale. Najverojatno nema da go zapamti nitu vasheto ime.
Rakuvanje kako so chekan. Lichnosta brzo i silno ja trese vashata raka, a na ovoj nachin saka da ja pokazhe svojata nadmokj i sila. Toa najchesto se nefleksibilni lichnosti shto se uvereni deka sekogash se vo pravo i deka nivniot nachin na rabota e edinstven ispraven.
Mnogu cvrsto rakuvanje. Lichnosta cvrsto ja stiska vashata raka, shto duri mozhe da predizvika i bolka. Na toj nachin, taa saka da ja pokazhe svojata sila, no saka i da gi prikrie svoite chuvstva i nesigurnosta.
Rakuvanje so neispruzhena raka. Lichnosta so koja se rakuvate ne ja ispruzhuva rakata, tuku ja drzhi svitkana vo lakotot. Takvite lugje obichno ne prezemaat rizici.
Pravila na ljubezno rakuvanje. Verojatno koga se rakuvate ne sakate na drugata lichnost da i ispratite pogreshna poraka ili da ostavite losh vpechatok. Zatoa, eve nekolku pravila za rakuvanje so koe kje se prikazhete vo dobro svetlo:
Najdobar e kratok i cvrst stisok so rakata. Sepak, treba da vnimavate da ne stiskate premnogu za lichnosta so koja se rakuvate da ne pochuvstvuva bolka. Isto taka, vnimavajte rakata da vi bide suva, a ako sedite, stanete koga kje se rakuvate. Rakata treba da e ispruzhena, a palecot svrten nagore.
Lichnosta so koja se rakuvate zadolzhitelno gledajte ja vo ochi. Zatresete ja rakata od lichnosta so koja se rakuvate ednash do dvapati, a potoa pushtete ja. Ako se zapoznavate, kazhete go svoeto ime i povtorete go imeto shto vi go kazhal vashiot sogovornik bidejkji na toj nachin pobrzo i polesno kje go zapametite.
Najdobro e rakuvanjeto da trae okolu tri sekundi. Sekoj podolg takov kontakt ostavete go za bliskite prijateli.
DOBRO E DA SE ZNAE
Shto bara sekoj rabotodavec od idniot rabotnik
 Pri izborot na kandidat za rabota, rabotodavachite glavno se obiduvaat da procenat kolku mozhe potencijalniot vraboten da im ponudi dolgorochno. Ona shto rabotodavecot go bara se kvaliteti, kako sposobnost za izvrshuvanje povekje zadachi istovremeno, motiviranost i samoinicijativa. Najmnogu od se ovie rabotodavachi gi cenat i nagraduvaat interpersonalnite veshtini, na primer komunikativnosta, timskata rabota i tolerancijata.
Sigurni vo sebe. Ako se prikazhete sebesi vo najdobro svetlo, toa ne e nitu arogancija nitu postojano kritiziranje na skromnosta. Koj ne znae sebesi da se prodade, toj nema da znae da go prodade nitu proizvodot.
Odlichni govornici. Dali znaete da go pretstavite proektot, proizvodot ili sebe, e prvo shto kje mu padne vo ochi na rabotodavecot za vreme na intervjuto. I na temelite na toa kje ve vraboti. Ili nema!
Kako riba vo voda. Pokazhete mu na rabotodavecot deka ste prilagodlivi i deka se isplati da se vlozhuva vo vas. Okolinata se menuva brzo, pa teshko opstanuvaat onie shto ne se menuvaat.
Smireni i polni so idei. Rabotodavecot ne bara robot, tuku idei i novi pogledi. Ako ushte se dodade smirenoto, "chekor po chekor" reshavanje na problemi, vie ste idealen kandidat.
Vodach i kolega. Nametnuvanjeto na avtoritet ne e odlika na vodach tuku na nasilnik. Vodenjeto bara prepoznavanje na tugjite zhelbi i nasochuvanje kon zaednichka cel i uspeh.
Timski igrach. I najsposobniot rabotnik e potpolno beskorisen ako ne znae da sorabotuva. A podreduvanjeto na sopstvenite interesi so zaednichkite se vrakja povekjekratno.
Multi-tasking. Ako dokazhete deka mozhete da rabotite povekje raboti odednash, rabotodavecot toa so zadovolstvo kje go iskoristi. I kje ve unapredi bidejkji toa e osnoven kvalitet na shefovite.
Ljubopitnost so merka. Podgotvenosta da uchite novi raboti se ceni povekje od koj bilo drug kvalitet. No da se pokazhe interes za rabotata, ne treba da znachi "da go pikate nosot".
Govorot ja odreduva karierata i uspehot. Ne e tolku vazhno da zboruvate literaturno, kolku da se oslobodite od peltechenjeto i koristenjeto na pripomosh pri govorot koe oddavaat vpechatok deka ste nesigurni. Ako rechenicite vi se kratki i jasni, kje pokazhete deka ste "lichnost od akcija".
 Zhenite obozhavaat da kupuvaat chevli
Prosechna Amerikanka ima 19 chifta chevli, i pokraj toa shto redovno nosi samo chetiri, a 15 otsto od niv imaat povekje od 30. Istrazhuvanjeto na zdruzhenieto na potroshuvachite "Konsjumer reports neshnl risrch" gi sobra podatocite od 1.057 zheni i gi objavi vo magazinot "Shopsmart".
Spored istrazhuvanjeto, nekoi zheni se podgotveni da rizikuvaat i da si gi povredat stapalata i zglobovite za po sekoja cena da obujat chevli na visoki potpetici. Od niv 43 otsto priznale deka rechisi sekoj chift gi stega, a 8 otsto prijavile seriozni povredi kako ischanchuvanje na zglobot ili krshenje na koskite.
- Zhenite ednostavno obozhavaat da kupuvaat novi chevli i podgotveni se poradi toa da si napravat pluskavci, a istoto go povtoruvaat i koga gi nosat svoite omileni chevli shto gi stegaat - izjavila urednichkata na magazinot "Kupuvaj umno", Liza Li Friman. Zhenite se tolku odusheveni od kupuvanjeto chevli, shto toa za niv e eden vid hobi. Pritoa gi krijat od svoite sopruzi i koristat finti od tipot da se oslobodat od kutiite pred da gi donesat doma.
Megan Kliri, voditelka na TV-emisijata "Terapija so chevli", veli deka ljubovta na zhenite kon chevlite ne e nishto novo i postoi otsekogash. Modernoto vreme gi natera zhenite da prestanat da go krijat svojot arsenal so chevli, a vo toa osloboduvanje golema uloga imashe i serijalot "Seksot i gradot" i nemu slichnite.
- Chesto zboruvam so zheni shto imaat i do 400 chifta chevli, a edna od niv poseduva duri 300 modeli slichni crni chizmi so visoki potpetici - veli Kliri, koja i samata ima 150 chifta vo svojot shkaf. Spored nea, kupuvanjeto chevli go podobruva raspolozhenieto na zhenite, a trae podolgo od kutija so slatki. Osven toa, isprobuvanjeto novi modeli e zabavno isto kako i presoblekuvanjeto, pa seto toa e edna ogromna zabava.
Testovi za rano dijagnosticiranje na rak
Biotehnoloshkata kompanija od Liezh vo Belgija ''Onco Methylome Sciences'' razvi dva novi testa za otkrivanje rak na mochniot meur i debeloto crevo. Se raboti za markeri so koi se ovozmozhuva, kaj rakot na mochniot meur preku urinata, a kaj rakot na debeloto crevo preku stolicata, da se otkrie gen koj go modificira prisustvoto na rakot.
Testovite, kako shto objavuva belgiskata kompanija, vo tekot na klinichkite ispituvanja pokazhale mnogu dobri rezultati ovozmozhuvajkji rano dijagnosticiranje rak na mochen meur vo 88 otsto, a kaj rakot na debeloto crevo vo 86 otsto od sluchaite.
Rakot na mochniot meur i debeloto crevo od sega kje mozhat da se otkrivaat so golema preciznost i bezbednost za razlika od dosegashniot nachin na otkrivanje.
Direktorot na kompanijata, Filip Devan istakna deka novite testovi se poeftini od kolposkopijata i citoskopijata i kje bidat podostapni za pacientite, a vo prodazhba bi trebalo da se najdat za edna do dve godini.
Dremkata mozhe da ne' napravi popametni
Pilotite koi kje dremnat samo 20 minuti vo tekot na letot, dodeka nivniot kopilot ja prezema kontrolata nad avionot, se pobudni i pokoncentrirani vo tekot na letot od onie shto voopshto ne se odmoraat, pokazhala studija od Pensilvanija.
Druga studija pak pokazhala deka lugjeto otkako kje dremnat malku, mnogu podobro uchat. Onie koi se odmorale polovina chas imale podobri rezultati od onie koi voopshto ne spiele. No onie koi otspale poln chas imale podobri rezultati od drugite koi dremnale samo polovina chas.
Na pochetokot na spienjeto ochite miruvaat, dishenjeto i pulsot se pobavni i lichnosta pagja vo se podlabok son. Potoa doagja REM fazata na sonot koga pulsot se zabrzuva i ochite se dvizhat levo-desno pa togash lichnosta najchesto sonuva.
Sposobnostite za uchenje se najgolemi koga liceto kje se razbudi po prvata t.n non-REM faza na spienje, a taa faza trae podolgo ako liceto dreme 60, a ne samo 30 minuti.
Mazhite poretko gi mijat racete
 Istrazhuvanjeto sprovedeno vo SAD pokazhalo deka po koristenjeto na toalet racete ne gi mijat edna tretina od mazhite i 12 otsto od zhenite.
Toa e vo sprotivnost so rezultatite od anketata vo koja prosechno 90 otsto od ispitanicite izjavuvaat deka redovno gi mijat racete po koristenjeto na toaletot. Pred dve godini, isto taka vo SAD, e sprovedeno slichno istrazhuvanje shto pokazhalo deka racete ne gi mijat edna chetvrtina od mazhite i 10 otsto od zhenite.
Utvrdeno e deka najretko racete gi mijat na sportskite stadioni. Rezultatite na novata studija se bazirani vrz sledenjeto na odnesuvanjeto na shest iljadi lugje vo chetiri golemi amerikanski gradovi. Struchnjacite napomenuvaat deka chestoto mienje na racete e eden od najdobrite nachini za zashtita od nastinki i od grip.
 PIVO
Zdravje vo chasha
Iako lekarite postojano gi naglasuvaat loshite strani od konzumiranjeto na alkoholnite pijalaci, vo umereni kolichini pivoto mozhe da bide i lek
Antikancerogeno dejstvo. Sostojkata pronajdena vo hmeljot od koj se pravi pivoto ima antikancerogeno dejstvo. Nauchnicite vo momentot ja prouchuvaat mozhnosta za koristenje na ovaa sostojka vo proizvodstvoto na lek protiv nekoi vidovi na tumor.
Izvor na vitamini. Sekoja chasha pivo e bogat izvor na B6 vitamini koi imaat neverojatno pozitivno dejstvo kaj srcevite bolesti. Isto taka, se pokazhalo deka lugjeto koi redovno pijat pivo imaat nizok holesterol i masnotii vo krvta. Amerikansko-finskite istrazhuvachi sprovele studija so koja dokazhale deka pivoto drastichno ja namaluva opasnosta od kamen vo bubregot i toa za duri 40%.
Go podobruva pomnenjeto. Istrazhuvanjeto na shvedskiot tim nauchnici pokazhalo deka mozokot na gluvcite na koi im bila davana optimalna kolichina alkohol proizveduval novi mozochni kletki. Istoto istrazhuvanje pokazhalo deka licata koi pijat po chasha pivo nedelno vo starosta imaat pomalku problemi so pomnenjeto. Pivoto gi zabavuva i znacite na stareenje.
Budi i opushta. Iako vo pivoto nema kofein, toj ima blago razbuduvachki efekt i go podobruva raspolozhenieto bidejkji go pottiknuva lachenjeto na "hormonot na srekjata" serotoninot.
Visokite potpetici prichina za shizofrenija?
 Shvegjanecot Jarl Flensmark tvrdi deka nosenjeto visoki potpetici mozhe da predizvika shizofrenija. Imeno, toj tvrdi deka visokite potpetici predizvikuvaat napnuvanje na listovite, shto normalnoto odenje ne go pravi toa. Ova bi mozhelo da gi sprechi nevroreceptorite vo muskulite na listovite da osloboduvaat dopamin, materija neophodna za mentalnata stabilnost.
Dolgotrajnoto nosenje visoki potpetici, spored Flensmark, bi mozhelo da bide edno od objasnuvanjata zoshto vo zapadniot svet shizofrenijata kaj zhenite e pozachestena otkolku vo zemjite vo koi tie retko se nosat.
Chevlite so potpetici pochnale da se nosat pred povekje od iljada godini i dovele do pojava na prvite sluchai na shizofrenija. Industrijalizacijata na proizvodstvoto na chevli ja zgolemi zachestenosta na ovaa bolest, naveduva Flensmark.
- Mehanizacijata na proizvodstvoto na chevli zapochnala vo Masachusets, se proshirila na Anglija i Germanija i na ostatokot od Zapadna Evropa. Shirenjeto na shizofrenijata go sledeshe istiot pat - istaknuva ovoj shvedski nauchnik.
Leb so kompiri i kim
Potrebno e:
1 kg brashno, 500gr.kompiri, 1 kvasec, 1 lazhichka shekjer, 2 mali lazhichki sol, 100ml mlako mleko, polovina lazhichka kim.
Podgotovka:
Kvasecot se mesha so shekjerot i mlekoto i se ostava na toplo za da se krene. Kompirot se vari sose lushpa, potoa se chisti i se pasira, pa se dodava brashno izmeshano so sol. Potoa se dodava i kvasecot. Seto ova dobro se mesi za da se dobie mazno i meko testo, a ako treba pri mesenjeto se dodava mlaka voda. Se dodava i kimot, pa testoto se ostava 90 minuti na toplo. Potoa ushte ednash dobro se mesi i se formiraat 2 leba. Tavata za pechenje se podmachkuva so maslo, se posipuva so brashno i na nea se stava testoto da odmora ushte 20 minuti. Potoa se peche vo rerna, zagreana na 220C.
Leb so tikva
Potrebno e:
600 gr.brashno, 250 gr.rzhano brashno, 1 kesichka suv kvasec, 400gr.ischistena tikva, 2 lazhichki sol, 1 lazhichka kafeav shekjer, polovina lazhichka cimet, pola lazhichka korijander, 1 vitamin C (500mg) isitnet vo prav, 400ml mlako mleko.
Za odozgora:
1 zholchka, 2 lazhici voda, 20 grama ischisteni semki od tivka, malku krupna sol.
Podgotovka:
Se meshaat dvata vida brashno, suviot kvasec, solta, shekjerot i zachinite, pa postepeno, so lazhica, se dodava mlakoto mleko i vitaminot C, rastopen vo 50ml voda. Se dodava struganata tikva, pa so race treba dobro da se izmesi testoto i da se ostavi da odmora 30 minuti. Ushte ednash se mesi i se stava vo pleh za pechenje so dimenzii 25h11sm, dobro podmachkan so maslo i brashno. Zholchkata se mati so 2 lazhici voda i so nea se premachkuva gornata povrshina na lebot, a potoa lebot se posipuva so ischistenite semki od tikvi i so krupnata sol. Se ostava testoto ushte 30 minuti da odmora vo plehot, a potoa se peche vo zagreana rerna na 200C ( se peche okolu 1 chas). Po 35-tata minuta, lebot treba da se pokrie so chista bela hartija za da ne pregori gornata kora i se prodolzhuva so pechenjeto.
|
