Strasta za zhivotot ja najdov nadvor od brachnata postela

Tajnite na ljubovta i na brachnata postela otsekogash bile za mene misterija. Rastena sum vo selska sredina, kade shto zhenite mu bea potchineti na mazhot, potisnati vo vtor plan i so sudbina sekogash da bidat nastrana od glavnite sluchuvanja, da se grizhat za domot i za decata i da ne znaat za naslada ili za uzhivanje. Mozhebi zatoa i nikogash ne sum razmisluvala shto kje me ochekuva mene i kakva sudbina kje imam - ednostavno, seto toa mi beshe mnogu dalechno i nejasno. Otkako i samata stanav sopruga, a potoa i majka, mi trebaa desetina godini za da razberam deka ne sekogash mazhot go garantira zadovolstvoto vo postelata i vo brachniot zhivot, a samo edna vecher za da spoznaam shto znachi vistinska naslada.

* * *

Tatko mi raboteshe kako pechalbar vo Avstralija ushte otkako znam za sebe. Mnogu nejasno se sekjavam na momentite koga majka mi so netrpenie go ochekuvashe da se vrati na mesec-dva, a po sekoe negovo doagjanje taa ostanuvashe bremena. Koga vekje bevme tri na broj, a mojot najmal brat navrshi tri godini, tatko mi ne' povleche kaj nego. Jas imav dvanaeset godini i novata sredina beshe za mene golem shok. Se' mi beshe nekako novo i ubavo. Sonuvav za nekoja nepredvidliva i interesna idnina, za neobichna sudbina kako vo prikaznite so srekjen kraj. Ovde, vo Njukasl, najmnogu se druzhevme so nashinci zatoa shto najdobro se razbiravme, a i bevme posigurni megju svoite. Tatko mi imashe svoj avtosalon i, se razbira, i kaj nego rabotea nashinci. Negov najblizok sorabotnik beshe Mirko, visoko, vito momche, malku povekje crnomuresto, ama sekogash nasmeano i raspolozheno. Tatko mi imashe obichaj da go kani kaj nas doma na ruchek i postepeno toj kako da stana chlen na nasheto smejstvo. Mozhebi zatoa jas i ne mu obrnuvav tolku vnimanie, go chuvstvuvav kako eden od nas. No, poleka pochnav da zabelezhuvam deka Mirko me gleda so drugi ochi. Istovremeno i tatko mi pochna da me naveduva na takvi misli.
- Magdalena, ti znaesh deka si mi najomilenoto chedo.
- Znam, tatko.
- Se raduvam za toa shto ubavo se prisposobi ovde, no ne treba mnogu da se zalazhuvash od toa shto go gledash. Site ovie navidum ubavi raboti mozhe da te zaslepat.
- No jas znam shto e dobro a shto e losho. Zatoa i sakam da prodolzham so shkoluvanjeto, pa...
- Seto toa e ubavo, kjerko, ama treba da mislish i na drugi raboti. Golema moma si. Treba prvo da te omazhime, a za shkoloto kje vidime.
Ne sakav da go prifam toa shto mi go zboruvashe. Toj beshe zastanat vo svoeto vreme i beshe ubeden deka site treba da zhiveeme taka. A koga sfati deka premnogu navaluva, nekoe vreme prestana da mi zboruva, no pochna se' pochesto da go nosi Mirko kaj nas.
Mene vednash mi stana jasno kakva igra igraat tie so mene, no nekako ne mi precheshe, zashto Mirko pochna da mi se dopagja. Bev vo godini koga so svoite prijatelki doprva gi otkrivavme tajnite na sprotivniot pol i se' mi beshe novo i interesno koga stanuvashe zbor za mazhite. Pochnav da sonuvam za Mirko, da gi zamisluvam negovite muskulesti race kako go miluvaat moeto telo. Taka, edna vecher po vecherata ostanavme sami otkako majka mi i tatko mi misteriozno ischeznaa od kukjata.
- Magdalena, mislam deka ti e jasno zoshto se' pochesto doagjam kaj vas.
- Pa, sigurno zatoa shto uzhivash vo domashnata kujna na majka mi.
- Ne igraj si so mene, mozhebi si pomlada, no zatoa i...
- Zatoa i shto?
- Bi sakal da mi bidesh zhena. Mi se chini deka dobro kje se soglasuvame, ti si tokmu takva zhena kakva shto baram. A i tie tvoi usni...
- Samo usnite li ti se dopagjaat na mene?
- Ah ti, gjavolche edno..., - reche i gi spushti svoite usni na moite.
Ushte dva-tri takvi muabeta, i edna oficijalna vechera so roditelite - i bevme svrsheni. Roditelite na Mirko bea postari i vekje bea bolni i zhiveeja vo edna golema kukja vo koja trebashe i nie da se preselime po svadbata.
Bev zbuneta, vozbudena, izbezumena od toa shto mi se sluchuvashe. Ne bev sigurna deka sum podgotvena za brak, ama celata taa nova sostojba mi se dopagjashe. A i edvaj chekav da gi zapoznaam site blagodeti na brachniot zhivot - bev mlada i krvta mi vrieshe, a Mirko mi izgledashe kako nekoj shto kje znae da ja zadovoli mojata strasna priroda, da me nauchi na site tajni.
No, ushte od prvata brachna nokj mi stana jasno deka seto toa za koe sonuvav, za koe tolku slushav od prijatelkite - toa bilo neshto bolno, machno i ni malku prijatno. Mirko imashe telo na atlet, ama beshe nekako sramezhliv i povlechen. Se pletkashe okolku mojot fustan, a koga konechno uspea da me sobleche, ne mozheshe ni eden mig da ja zadrzhi svojata vozbuda. Seto toa za mene beshe mnogu zbunuvachko, no ne otstapiv i se nadevav deka sledniot pat kje bide podobro. Slednata vecher navistina beshe podobro, ama zavrshi tolku brzo i Mirko vednash zaspa, zashto odeshe na rabota mnogu rano. Kako shto vo mene strasta rasteshe od nokj na nokj, Mirko stanuvashe se' popovlechen i poneraspolozhen za kakva i da e akcija.
- Pa ti si bila vistinsko gjavolche. Me izluduvash so taa tvoja nezasitna strast.
- Pa zoshto ni e postelava ako ne ja ispolnime so strast?
- Ushte si dete, a jas imam tolku mnogu raboti na um, ne si mi samo ti, samo nepotrebno me zamelushuvash so toa tvoe podatlivo telo...
- Drugi bi dale se' za da go imaat, a ti?
Po eden takov prekoren razgovor Mirko kako da reshi da se popravi. Taa vecher dojde porano od rabota, se pogrizhi za roditelite, odbi da vechera i me izvleche vo spalnata. Malku mi beshe chudna taa negova reshitelnos,t zashto ne mi izgledashe mnogu opushten i svesen shto pravi, no po prvoto shishe vino shto go podelivme zavrshivme v krevet vodejkji ljubov divo i strasno, kako nikogash dotogash. Togash se zachna i nasheto prvo i edinstveno dete.
No, toa ne znacheshe deka Mirko se izmeni ili deka stana podobar ljubovnik. Pochna da me izbegnuva so izgovor deka tie aktivnosti ne se dobri za plodot i se obiduvashe da mi udovoli so drugi raboti - mi kupuvashe se' i seshto, me noseshe na patuvanja, na vecheri koi mozhebi i ne mozhevme da si gi dozvolime. Koga dozna deka nosam sin beshe najsrekjniot chovek na svetot, a koga nasheto dete se rodi kako celosno da go zagubi interesot za mene. Raboteshe se' ponaporno i mnogu se zadrzhuvashe na rabota, iako tatko mi go osloboduvashe znaejkji kolku mi e potreben doma. Se vrakjashe docna, umoren, kapnat, bez volja za nishto, a kamoli zhelen i podgotven za strast. Jas morav da se pomiram so svojata sudbina i celiot zhivot mu go posvetiv na sinot Petar. Toj beshe centar na mojot univerzum.
A Mirko se svrte kon svoite roditeli, koi vekje bea mnogu bolni, i kako da zaboravi na mene. Navecher se chuvstvuvav kako da spijam pokraj kamen. Duri ne ni reagirashe na moite dopiri koga zaludno se obiduvav da go privlecham kon mojata strana od krevetot. A koga pochna da spie vo sobata do spalnata na negovite roditeli, mi beshe jasno deka e dojden krajot na nashata intima.
Zatoa reshiv da se svrtam kon sebe - zashto ushte bev mlada i zhivotot beshe pred mene, i koga vekje ne mozhev da ucham, reshiv da najdam nekoja rabota, da ne veneam doma sama i nezabelezhana. Preku edni prijateli na tatko mi uspeav da najdam rabota vo restoran so makedonska kujna.
Na Mirko mu beshe chudna taa moja potreba za osamostojuvanje, no poleka se privikna. Ottogash ushte poretko se gledavme, no jas barem si najdov nekoja zabava i nova smisla na zhivotot i bev posmirena. Ponekogash Mirko doagjashe da prespie so mene vo spalnata i da projavi zhelba za malku intima, no toa zavrshuvashe mnogu brzo, kako nekoj da ne' brka, a koga kje beshe gotovo toj se svrtuvashe na svojata strana i zaspivashe, dodeka mojata strast tukushto pochnuvashe da se osloboduva.
Vo restoranot go zapoznav Boro, zamenikot na glavniot gotvach, nashinec koj i vo Makedonija imal restoran pa doshol ovde da mu pomogne na svojot rodnina. Toj beshe totalna sprotivnost na Mirko - siten, rusokos, potsetuvashe na momche, a imashe prodorni zeleni ochi shto mozhat vednash da te prochitaat.
- Magdalena, shto bara edna vakva mlada zhena kako tebe ovde? Da sum jas tvoj soprug ne znam dali bi te pushtil...
- Mojot soprug mi udovoluva so se' shto mozhe da me zadovoli.
- Ama bash i ne mi izgledash zadovolna, ako smeam da zabelezham.
- A ti si struchnjak za prepoznavanje zadovolni zheni?
- Ednostavno, znam kako e koga nekoj nema so kogo da ja spodeli strasta.
Iako se obiduvav da se drzham nastrana, poleka se zblizhuvav so Boro i nauchiv deka i negoviot zhivot ne e bajka kako shto toj se obiduvashe da go pretstavi. I toj beshe zhenet, so tri deca, no zhena mu bila bolezhliva i se' povekje bila zainteresirana da se vrati nazad, ovde ne mozhela da izdrzhi.
Edna vecher se sretnavme vo zadniot del od restoranot, kade shto jas frlav gjubre a toj beshe izlegol na pauza da ispushi edna cigara. Telata sluchajno ni se doprea dodeka se razminuvavme vo tesniot prostor, i odednash pochuvstvuvav kako celoto telo mi se oblea so neizdrzhliva toplina. Bev naelektrizirana i krvta mi shikna vo obrazite. Mozhev da ja pochuvstvuvam negovata nabreknata mashkost pod prestilkata.
- Magdalena, ti si lekot za mojata bolka. Kje te chekam koga kje ti zavrshi smenata.
- Mozhno li e nashava strast da e tolku neskrotliva?
- Vo toa nema nishto losho.
Edvaj gi prezhiveav tie dva chasa. Se javiv doma deka moram da dozavrsham ushte neshto i deka kje se vratam podocna, no Mirko i onaka ne beshe vraten od rabota. Na izlezot od restoranot Boro me chekashe netrpelivo. Vlegovme vo negoviot avtomobil bez da progovorime ni zbor. Ne bev svesna ni kade odime, ama i ne mi beshe vazhno. Gorev od vozbuda, zamisluvajkji shto mozhe da me ochekuva. Me odvede vo eden motel. Kako da go planiral seto ova odamna. Shtom vlegovme vo sobata, vekje nishto ne mi beshe vazhno. Prvo otidov vo banjata za malku da se sozemam, a koga se vrativ vo sobata Boro vekje me chekashe podgotven na krevetot. Legnav do nego i gi zatvoriv ochite. Gi pochuvstvuvav negovite race na moeto telo i bienjeto na negovoto srce. Na pochetokot bev zbuneta, no nabrzo gi sledev negovite dvizhenja i pochnav da se naviknuvam na negovoto telo. Ne samo shto odamna nemav pochuvstvuvano strast, tuku i voopshto dotogash ne znaev shto znachi da pochuvstvuvash totalno osloboduvanje na setilata, da se prepoznaesh vo drugiot, celosno da se zagubish vo nego, da stanete edno i istovremeno da dozhiveete klimaks. Ostanavme taka celi tri chasa, dodeka ne mu zadzvone telefonot. Go baraa od doma, ednoto dete mu beshe bolno. Se oblekovme nabrzina, no bez nikakva grizha na sovesta. Rechisi i ne prozborevme nishto, samo shto vo avtomobilot ni beshe teshko da se odlepime eden od drug.
Otidov doma odnesuvajkji se kako nishto da ne se sluchilo, dodeka teloto ushte mi goreshe od strast. Za srekja, Mirko vekje spieshe. Legnav do nego obiduvajkji se da ne go razbudam. Za chudo, taa vecher beshe legnal vo spalnata. Ja pochuvstvuva blizinata na moeto telo i kako da ja oseti zharta shto tleeshe vo mene, vidov deka se vozbuduva, ama se svrtev na drugata strana i zaspav cvrsto.
Sledniot den na rabota so Boro se odnesuvavme kako nishto da ne bilo. Komuniciravme kako i obichno, se' dodeka ne dojde vreme za doma. Jas morav da brzam zashto nemashe koj da mi go chuva sinot, no toa ne ne' sprechi da go napravime toa vo avtomobilot. Obajcata bevme nenasitni. Prodolzhivme da se imame kolku shto ni dozvoluvashe vremeto. Imavme ista nezadovolena potreba i bevme podgotveni da napravime neshto vo vrska so toa bez da im nanesuvame bolka na drugite.

* * *

Toa trae vekje polovina godina. Odnosot so Boro kompletno me promeni. Konechno se chuvstvuvam kako realizirana zhena. Sfativ shto znachi da bidesh posakuvan, nekoj da kopnee po tebe i vo tebe da gleda prichina za zhivotot. Boro povtorno ja razbudi zhelbata za zhivot vo mene. Pochnav povekje da vnimavam na sebe, a toa prva go zabelezha majka mi, potoa koleshkite na rabota i na krajot i samiot Mirko.
Vo posledno vreme kako povekje da obrnuva vnimanie na toa kako izgledam, kade odam i kolku chesto me nema doma. Ne bi sakala da veruvam deka, ako ne go zapoznaev Boro, mozhebi nikogash vo zhivotot nemashe doznaam shto e toa vistinska ljubov i strast i kako treba da izgleda brachniot zhivot. Zatoa i ne sakam nishto da izbrzuvam vo vrska so Boro. Obajcata imame semejstva i deca koi premnogu ni znachat. Vo nieden mig ne mi pagja na um da go ostavam Mirko, no i ne se otkazhuvam od nasladata koja mu dava poinakva smisla na mojot zhivot.