REAKCIJA NA SAD ZA NASTANITE VO MIJANMAR

Ekonomski sankcii protiv 14 mijanmarski vladini funkcioneri

SAD objavija soopshtenie vo koe informiraat deka vovele ekonomski sankcii protiv oficijalni vladini pretstavnici na Mijanmar, poradi konstantnoto suzbivanje na antivladinite protesti vo taa zemja. Ekonomskite sankcii se odnesuvaat na 14 visoki oficijalni vladini pretstavnici na Mijanmar, se vovele po odlukata na amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush da gi proshiri merkite protiv voeniot rezhim vo taa zemja. Kako del od sankciite se podrazbira i zamrznuvanjeto na kakov bilo imot vo amerikanski banki ili vo drugi finansiski institucii shto se pod jurisdikcija na SAD. So merkite im se zabranuva na Amerikancite da skluchuvaat kakvi bilo biznis-zdelki so mijanmarskite politichari za koi vazhat sankciite.
Vo protestite protiv vladiniot rezhim vo Mijanmar bea ubieni devet budistichki sveshtenici i eden japonski novinar, a za vreme na demonstraciite vojskata postojano pukala i gi tepala demonstrantite. "Vladata na Burma mora da prestane da misli deka mozhe da go reshi problemot so vojskata i so policijata i da pochne da razmisluva za pomiruvanje i za politichko reshenie na krizata vo zemjata", izjavi amerikanskiot pomoshnik sekretar na SAD za Istochna Azija Kristofer Hil.
Otkako huntata prezede merki za prekin na najmasovnite demonstracii vo izminatite dve decenii vo zemjata, bea privedeni stotici lugje. Mijanmar proglasi nezavisnost od Britanija vo 1948 godina pod imeto Sojuz na Burma, dodeka, a na 18 juni 1989 godina Drzhavniot sud i Sovetot za vrakjanje na redot go usvoi imeto Sojuz na Mijanmar, shto go priznavaat Obedinetite nacii, no ne i SAD i Britanija.

NA GENERALNOTO SOBRANIE NA OBEDINETITE NACII

Duel megju SAD i Iran

Sednicata na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo Njujork mina vo znakot na nastapite na pretsedatelite na SAD i na Iran Dzhordzh V. Bush i Mahmud Ahmedinedzhad. Bush ja obvini OON deka ne pravi dovolno za shirenje na slobodata i na demokratijata vo svetot, a Ahmedinedzhad gi obvini SAD deka mu sluzhat na Satanata. "Krajno vreme e ovie sili, koi se odgovorni za nestabilnosta, za podelbite i za moralnoto propagjanje na svetot, da se vratat od patot na arogancijata i sledenjeto na Satanata i da trgnat po patot na verba vo Alah", izjavi od govornicata Ahmedinedzhad, chija poseta na Njujork predizvika bura od reakcii. Direktorot na univerzitetot Kolumbija, kade shto iranskiot pretsedatel im se obrati na studentite, go nareche "beden i surov diktator", ne dobi dozvola da go poseti mestoto na koe shto stoeja unishtenite kuli-bliznachki, a za negovata pokana za vecherata na Bush so svetskite vodachi Belata kukja ironichno soopshti deka "poshtata ja zagubila".
Amerikanskata delegacija ja napushti salata na Sobranieto za vreme na govorot na Ahmediendzhad. Od druga strana, kubanskata delegacija ja napushti salata za vreme na govorot na Bush koj, aludirajkji na bolesta na kubanskiot diktator Fidel Kastro, izjavi deka "dolgoto vladeenje na eden surov diktator e pri kraj" i veti deka SAD kje i' pomognat na Kuba na patot kon demokratijata.

IRAN

Milijarda dolari za Bolivija

Za vreme na posetata na La Paz i na Karakas iranskiot pretsedatel Mahmud Ahmadinedzhad veti pomosh od milijarda dolari za razvoj na Bolivija i istakna deka mu e chest zaedno so Bolivija i so Venecuela da se bori protiv imperijalizmot. Boliviskiot pretsedatel Evo Morales i Ahmadinedzhad pri sredbata potpishale dogovor za sorabotka megju dvete zemji na poleto na industrijata za nafta i gas, rudarstvoto i zemjodelstvoto. Pred posetata na Bolivija Ahmadinedzhad beshe vo Venecuela, kade shto so venecuelskiot pretsedatel Hugo Chavez potpisha spogodba za sorabotka vo naftenata industrija i vo proizvodstvoto na avtodelovi. "Toj e golem borec za mirot i golem borec protiv imperijalizmot", izjavi Chavez. Vo Venecuela Ahmadinedzhad istakna deka e dojden krajot na eksploatacijata i na imperijalizmot, a na povidok se znacite na budenjeto i na revolucijata koja kje gi obedini raznite narodi vo svetot.

RUSITE PRED SITE

Prva plovechka atomska centrala

Vo ruskiot grad Severodvinsk se gradi prvata plovechka atomska centrala vo svetot. Vo lokalnata fabrika shto e specijalizirana za proizvodstvo na voeni podmornici vekje pochna izgradbata na prviot energetski reaktor (so mokjnost od 70 megavati na chas) na centralata shto kje bide gotova vo 2010, a kje se pushti vo upotreba vo 2011 godina, izjavi guvernerot na Arhangelskata oblast Nikolaj Kiseljov. "Izgradbata na plovechka nuklearna centrala se vbrojuva vo najinteresnite i najprespektivnite civilni proekti shto se realiziraat vo ovoj region", navede Kiseljov. Elektrichnata centrala od ovoj tip kje gi demonstrira novite mozhnosti na energetikata, a kje mozhe da obezbedi i rabota na stanica za destilacija na voda. Blagodarenie na svojata mobilnost plovechkata nuklearna centrala kje mozhe da raboti dolzh celiot breg na Severniot Leden Okean. Cenata na prvata plovechka nuklearna centrala kje iznesuva okolu 10 milijardi rubli (400 milioni amerikanski dolari), a so pochnuvanjeto na seriskoto proizvodstvo cenata kje se namali na pet do shest milijardi rubli (200 do 240 milioni dolari).

PRETSEDATELOT NA CHESHKA VACLAV KLAUS:

Globalnoto zatopluvanje e mit

Pretsedatelot na Cheshkata Republika Vaclav Klaus tvrdi deka globalnoto zatopluvanje e izmislica i deka okolu nego se shiri nepotrebna histerija: "Mislam deka zamislite deka svetskata klima mozhe da se kontrolira se realni ili potrebni. Se plasham od vlijanieto na predlozhenite merki za namaluvanje na shtetnite gasovi vrz ekonomskiot razvoj i, shto e ushte povazhno, vrz slobodata na gragjanite". So pomosh na amerikanskata analitichka grupa Hartland Klaus objavuvashe najavi za svojot govor vo Obedinetite nacii vo najtirazhnite amerikanski vesnici Vol strit dzhurnal i Njujork tajms. Toj se soochi so poraneshniot amerikanski potpretsedatel Al Gor, koj e aktivist vo borbata protiv globalnoto zatopluvanje, i duri snimi film vo koj predupreduva na katastrofalnite posledici po klimata i po planetata Zemja.
Klaus tvrdi deka ekoloshkite organizacii uspeale da gi zamolknat organizaciite i poedincite koi smetaat deka globalnoto zatopluvanje ne e seriozen problem i deka gi otfrlaat i gi ismevaat nivnite stavovi. Spored cheshkiot pretsedatel, ova kje dovede do drzhavna kontrola vrz ekonomskiot razvoj i ogranichuvanje na ekonomijata, shto od svoja strana kje znachi osiromashuvanje na milioni lugje.

Se urna avion poln so kokain

Avion shto bil natovaren so povekje od tri toni kokain se urna vo Meksiko, kaj gradot Tikokob vo drzhavata Jukatan. Po nesrekjata vojnicite nashle 132 torbi vo koi imalo 3,6 toni kokain. Vo urnatiot avion ne e najdeno nitu edno telo. Ochevidci velat deka videle voeni helikopteri kako go sledat avionot se'dodeka toj ne se urnal.

Novorodenche od 7,75 kilogrami

Edna zhena vo Sibir, koja se porodila so svoeto 12-to dete, i samata se iznenadila koga doznala deka kjerkichkata Nadja tezhi 7,75 kilogrami! Nadja e rodena so carski rez vo lokalnoto porodilishte vo regionot Altaj na 17 septemvri, kako 12-to dete po osumte sestri i trojcata brakja. "Site se shokiravme", izjavi majkata na Nadja Tatjana Barabanova (43). "Nemavme pari za posebna ishrana i jadev samo kompiri, testenini i domati", izjavi majkata dodavajkji deka site nejzini prethodni bebinja tezhele po povekje od 5 kilogrami.
Vo Ginisovata kniga na rekordi se vlezeni edno bebe shto se rodilo vo Italija vo 1955 godina i tezhelo 10,2 kilogrami i edno bebe shto se rodilo vo SAD vo 1879 godina so tezhina od 10,8 kilogrami, no umrelo 11 chasa po ragjanjeto. Statistikite od Svetskata zdravstvena organizacija pokazhuvaat deka prosechnata tezhina na edno novorodenche e 3,2 kilogrami.

Najstariot mazh e 123-godishen Marokanec

Najstariot mazh vo svetot e Marokanecot Sidi Kadur Maksuri, koj ima 123 godini, objavi eden marokanski vesnik sporejkji go rekordot vo Ginisovata kniga vo koja kako najstar mazh se vodi 112-godishniot Japonec Tomodzhi Tanabe. Maksuri, koj zhivee vo El-Dzhadida, 200 kilometri juzhno od Rabat, se' ushte raboti kako vodach na lovdzhiite koi lovat so jastrebi i uchestvuva vo tradicionalnite konjski trki. Maksuri se hrani so leb, maslinovo maslo, med, urmi, ovoshje i zelenchuk, a na lekar bil samo ednash, pred 32 godini. Se zhenel tripati i ima eden 45-godishen posvoen sin.