PREGOVORI ZA KOSOVO

Usvoena e Njujorshkata deklaracija

So usvojuvanje na takanarechenata Njujorshka deklaracija zavrshi prvata runda od direktnite pregovori megju Belgrad i Prishtina za idniot status na Kosovo. Za srpskiot pretsedatel Boris Tadikj razgovorite vo Njujork se samo "prva runda od pregovorite" na koi Belgrad ponudil "odrzhliva i znachajna avtonomija" kako najdobro reshenie za kosovskite Albanci, a kosovskiot pretsedatel Fatmir Sejdiu po sostanokot naglasi deka i' ponudil na srpskata strana "dogovor za prijatelstvo megju dvete drzhavi kako dve suvereni i nezavisni nacii".
Slednata runda od pregovorite e zakazhana za 14 oktomvri vo Brisel. "Dadovme mnogu kratki zabeleshki na predlogot na Albancite, za prvpat od pochetokot na procesot na pregovorite. Ochekuvame deka vo Brisel kje mozheme da odgovorime na site prashanja shto mozhe da gi ima albanskata strana vo vrska so toa kako gledame na sushtinskata nezavisnost na pokrainata", izjavi ministerot za nadvoreshni raboti na Srbija Vuk Jeremikj. "Kompromis megju Srbija i Kosovo vo vrska so statusot e nevozmozhen, zatoa shto za nas postoi samo edno reshenie, a toa e nezavisnosta", reche chlenot na kosovskiot pregovarachki tim Hashim Tachi.

TADIKJ:

Nezavisnosta na Kosovo mozhe da go destabilizira svetot

Srbija vo chetvrtokot gi predupredi ON za "nepredvidlivite posledici" shto bi mozhele da go destabiliziraat svetot ako srpskata pokraina Kosovo kon krajot na godinava unilateralno proglasi nezavisnost. Srpskiot pretsedatel Boris Tadikj apelirashe do Generalnoto sobranie na ON da izbegne "neshto shto bi bilo opasen praven presedan". "Po ednostranoto priznavanje na nezavisnosta na Kosovo megjunarodniot praven poredok nikogash nema da bide ist", izjavi toj. "Na toj nachin mnogu regioni od svetot kje se destabiliziraat".
Na prashanjeto shto misli Tadikj koga veli "nepredvidlivi posledici", srpskiot minister za nadvoreshni raboti Vuk Jeremikj potseti na vojnite na Balkanot na pochetokot od devedesettite godini. "Iskreno se nadevam deka denovite od devedesettite godini se zad nas vo smisla na konflikt, vo smisla na svirepost na zlostorstvata", izjavi Jeremikj za Rojters. "Ne mozheme so sigurnost da ja otfrlime kako mozhnost serioznata nestabilnost shto kje bide teshko da se zadrzhi".

Nezavisno Kosovo kje bide problem za Bosna

Pretsedatelot na Vladata na Republika Srpska Milorad Dodik izjavi deka vo sluchaj na ednostrano proglasuvanje nezavisnost na Kosovo i negovo priznavanje od oddelni drzhavi kje nastane problem vo Bosna za nejzinata vnatreshna struktura. "Ako nekoi drzhavi ja poddrzhat ednostrano proglasenata nezavisnost na Kosovo, kje se predizvika formiranje stavovi megju koi i deka sekoj ima pravo na samostojnost", izjavi Dodik.
Premierot potencira deka Bosna nema da go poddrzhi ednostranoto proglasuvanje na nezavisnost na Kosovo i deka negoviot status treba da bide predmet na razgovor megju Belgrad i Prishtina.

HAOS VO KOSOVO

Dve zhrtvi vo Prishtina vo napad na kafule na mafijash

Dve lica zaginale, a 11 bile povredeni vo eksplozija na bomba vo eden trgovski centar vo Prishtina. Kosovskata policija soopshti deka od eksplozijata bile oshteteni nekolku prodavnici na bulevarot Bil Klinton, a bila urnata i edna zgrada. Vo trgovskiot centar shto bil pogoden od eksplozijata nekolku lokali poseduva Enver Sekirakja, koj se smeta za eden od shefovite na prishtinskoto podzemje. Bombata puknala tokmu pred negovoto kafule. Sekirakja, po kogo traga policijata, beshe posochen kako osomnichen za ubistvoto na vodechkiot kosovski policaec Triumf Riza, koj beshe ubien na 30 avgust, srede bel den. Negoviot atentat predizvika ulichni protesti na gragjanite, gnevni poradi kriminalot i nasilstvoto na kosovskite ulici. Riza go gonel Sekirakja poradi shverc na oruzhje. Spored Balkanskata istrazhuvachka novinarska mrezha, po ubistvoto na policaecot negovite kolegi najavile deka kje go najdat ubiecot.

Samo budali se vrakjaat od Kosovo bez pari!

Sluzhbenicite na UNMIK se povrzani so lokalnata albanska mafija na Kosovo, a megjunarodnata misija, koja bi trebalo da se grizhi za bezbednosta, imotot i pravata na gragjanite i da gi postavi temelite na demokratijata, go postigna tokmu sprotivnoto, pishuva shvedskiot vesnik Dagens niheter. Novinarot na vesnikot Macej Zaremba, koj minal vo Kosovo shest meseci, naveduva deka osum godini po vospostavuvanjeto na misijata Obedinetite nacii potroshile vo Kosovo 22 milijardi evra i naglasuva deka na toa podrachje i natamu cuti crniot pazar, dodeka legalniot e pred kolaps. Kosovo e leglo na nepravdi, na bezvlastie i na kriminal, evropski centar za trgovija so zheni i so droga, tvrdi vesnikot. "Tie shto se vrakjaat od Kosovo so prazni dzhebovi ili se budali ili svetci", veli eden od sogovornicite na Zaremba. Drug go opishuva Kosovo kako "Eldorado za kradcite", a tret priznava deka uchestvuval vo mnogu misii na Obedinetite nacii vo svetot, no deka "niedna od niv ne bila tolku skapana kako ovaa vo Kosovo". Site tie se od razlichni drzhavi i zazemale visoki funkcii vo UNMIK.

BORBA ZA PREVLAST VO HASHKIOT TRIBUNAL

Fondacijata Soros vleze vo borbata za naslednik na Karla del Ponte

Britanskiot nedelnik Opserver pishuva deka vo Hag i vo Njujork se vodi zhestoka borba za nov glaven obvinitel na Hashkiot tribunal za voeni zlostorstva vo poraneshna Jugoslavija. Bitkata izbila otkako generalniot sekretar na Obedinetite nacii Ban Ki Mun navodno mu ja vetil taa funkcija na Belgiecot Serzh Bramerc, kriminolog i vtor obvinitel vo Megjunarodniot kriminalen tribunal, koj e i shef na istragata za atentatot na poraneshniot libanski premier Rafik Hariri. Opserver pishuva deka po taa odluka na Ki Mun vrabotenite vo Tribunalot se pobunile i mu ispratile peticija vo koja baraat da se predomisli i da go imenuva za glaven obvinitel Dejvid Tolbert, dosegashen zamenik na Karla del Ponte. "Ne se raboti za lichnosta ili za ugledot na Bramerc. Razlikata e vo toa shto edniot od kandidatite go znae minatoto na Tribunalot, gi poznava site sluchai i mozhe da podgotvi strategija za sekoj proces, nasproti chovekot shto go nosi generalniot sekretar na ON, bez nikakvo iskustvo od sluchaite ili od balkanskiot region, koj ima zadacha samo da go zatvori Tribunalot", izjavil eden advokat od Hag.
Tokmu dolzhinata na mandatot na Tribunalot e vistinskata prichina za raspraviite. Dodeka Obedinetite nacii sakaat postepeno da go zgasnat Tribunalot, koj treba da gi zatvori site procesi do krajot na 2009 godina i site zhalbi do krajot na 2010 godina, Dejvid Tolbert, vrabotenite vo Tribunalot i megjunarodni organizacii, kako fondacijata Soros, baraat Tribunalot da prodolzhi da raboti i po toj rok, barem dodeka ne se fatat srpskite voeni zlostornici Ratko Mladikj i Radovan Karadzhikj.

SPORED HRVATSKIOT PREMIER SANADER

Presudata na "vukovarskata trojka" e poraz za Hag

Po povod presudata na Hashkiot sud za vukovarskata trojka (Mile Mrkshikj, Veselin Shljivanchanin i Miroslav Radikj), premierot na Hrvatska Ivo Sanader izjavi deka taa e poraz na idejata na sudot, dodeka hrvatskiot pretsedatel Stipe Mesikj izjavi deka e iznenaden. Spored presudata, poraneshniot srpski oficer Mrkshikj dobi 20 godini zatvor, Shljivanchanin pet godini zatvor za ubistvo na okolu 200 Hrvati vo bolnica vo hrvatskiot grad Vukovar vo 1991 godina, dodeka tretoobvinetiot Radikj e osloboden od obvinenieto. "Spored mene ova e poraz na idejata za Hashkiot sud", izjavi Sanader, za potoa Hrvatska kako chlenka na ON da isprati protestna nota do Sovetot za bezbednost. I Sanader i Mesikj izrazija nadezh deka Hashkoto obvinitelstvo kje podnese zhalba na prvostepenata presuda i deka zhalbata kje se usvoi. Hrvatskiot premier uchestvuval i na masovniot sobir pred masovnata grobnica na Ovchara shto zhitelite na Vukovar go organizirale kako protest protiv presudata na Hashkiot sud.

Obvinenijata protiv uchkite Limaj i Musliu se odbieni

Povisokiot sud vo Tribunalot za voeni zlostorstva na ON po vtorpat oslobodi dvajca kosovski Albanci od obvinenijata za voeni zlostorstva i ja poddrzha presudata za nivno osloboduvanje od obvinenijata za machenje, ubistvo i surov tretman od 2005 godina. Sudiite vo povisokiot sud se soglasija so prethodnata presuda deka Fatmir Limaj, visok pripadnik na OVK, ne e vinoven za ubistvo, machenje i nehumani dejstva vo konfliktot vo 1998-99 vo Kosovo i go poddrzhaa osloboduvanjeto na Isak Musliu, isto taka pripadnik na sega rasformiranata OVK, za istite obvinenija. Na prvoto sudenje dvajcata bea oslobodeni od site obvinenija za kidnapiranje i ubistvo na srpski civili i Albanci koi bile osomnicheni za sorabotka so srpskite vlasti vo konfliktot vo Kosovo.

KLEVETI ILI VISTINI ZA PORANESHNIOT BUGARSKI MONARH I PREMIER

Simeon bil kodosh!

Bugarskata javnost e okupirana so komentari po povod informacijata shto ja plasirashe Politichkiot sovet na partijata Red, zakonitost i pravdina so koja poraneshniot car i premier, liderot na Nacionalnoto dvizhenje Simeon Vtori - NDSV, Simeon Sakskoburgotski e proglasen za shpion koj sorabotuval so tajnite sluzhbi na Bugarija vo vremeto na Todor Zhivkov, so agenti na SSSR i so sluzhbi na zapadnoevropski i aziski zemji, koristejkji gi svoite monarhistichki vrski. Od partijata RZS tvrdat deka toa go pravel za da spechali pari od "doshepnuvanjata" i da gi pokrie svoite golemi kockarski dolgovi. "Po demokratskite promeni bilo organizirano vrakjanje na Simeon vo Bugarija za da ja stabilizira socijalistichkata partija. Kako del od zdelkata toj dobil povekje drzhavni imoti, za shto ima i podatoci vo arhivite na tajnite sluzhbi. Simeon dobival i skapi podaroci od CK na BKP vo vremeto dodeka so drzhavata shefuvashe Zhivkov. Zatoa narodot treba da gi znae i detalite od negovoto shpionsko minato, a izbirachite treba da vidat kakov chovek e na chelo na partijata NDSV pred da glasaat", go objasnuva svojot poteg rakovodstvoto na RZS.
Po povod, kako shto gi nareche, grubite kleveti, Simeon Sakskoburgotski se oglasi so soopshtenie preku agencijata Fokus: "Vo poslednite godini naviknav da bidam objekt na nezasluzheni insinuacii i kleveti, no ne ochekuvav nekoi lugje da padnat tolku nisko i da stanat avtori na edna vakva dolna kampanja. Mnogu lugje so nechisto minato i so se' ushte grizha na sovesta ne mozhat da se pomirat so faktot deka jas, dolgogodishniot izgnanik kogo rezhimot go sledeshe, koj go prezhiveav pogromot na chichko mi i na niza bliski lugje koi gi pogubija agenti na tugja sila i ideologija, go zachuvav i dostoinstvoto i imeto na Bugarija vo sekoj moment od svojot zhivot".

BUGARIJA

Glasachki livchinja od dva metra

Bugarite shto kje glasaat na lokalnite izbori na 28 oktomvri kje se soochat so problemot kogo da izberat, no i kako da gi svitkaat glasachkite livchinja pred da gi stavat vo kutiite. Spored parlamentarniot dekret, iminjata na kandidatite za gradonachalnici i sovetnici vo sekoja opshtina kje bidat na edno glasachko livche. Imajkji predvid deka za pozicijata gradonachalnik na Sofija kje se natprevaruvaat 44 kandidati, a stotici kandidati od 88 partii za mestata vo opshtinskiot sovet, glasachkoto livche mozhe da bide dolgo okolu dva metra. Bugarskiot minister za javna administracija Nikolaj Vasilev izjavi deka mu go posochil problemot na parlamentot, no ottamu mu rekle deka ne sakaat da se grizhat za pechatenite materijali.

HRVATSKA

Poraka na Bush do Mesikj: "Se gledame vo NATO!"

"Na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo Njujork hrvatskiot pretsedatel Stipe Mesikj izjavi deka amerikanskiot pretsedatel Dzhordzh Bush go pozdravil so zborovite "se gledame vo NATO" i so krenat palec.
Hrvatska e vo Jadranskata grupa zaedno so Makedonija i so Albanija, a trite zemji se nadevaat na pokana za chlenstvo na samitot vo Bukuresht shto e zakazhan za april 2008 godina. Hrvatska se smeta za siguren kandidat, Makedonija za vtoroplasirana, dodeka Albanija e na tretoto mesto vo grupata. Evrokomesarot Havier Solana izjavi deka Albanija kje mora da ja minimizira korupcijata vo zemjata za da dobie pokana za chlenstvo vo NATO.

ALBANIJA

Baranje za moshtite na Majka Tereza

Vlastite vo Tirana pobarale od vladata na Indija da im gi ispratat moshtite na Majka Tereza "za da bidat pogrebani vo zemjata od kade shto e nejzinata etnichka pripadnost". Baranjeto bilo upateno po diplomatski pat - shefot na albanskata diplomatija Ljuljzim Basha go informiral za toa svojot indiski kolega Shri Pranab Mukherje. Spored vesnikot Gazeta shkjiptare indiskiot minister izjavil deka go razbira baranjeto na Albanija i deka indiskata vlada kje zazeme stav shto kje bide prifatliv za dvete strani. Sepak, toj potsetil deka poslednata zhelba na golemata humanistka i nobelovka bila da pochiva vo Kalkuta. Inaku, na grobishtata vo Tirana se pogrebani majkata i sestrata na skopjankata Gondzha Bojadzhiu - Majka Tereza. Komunistichkiot rezhim na Albanija ne i' dozvoli da vleze vo taa zemja, pa taa nikogash ne uspea da se vidi so niv.

CRNA GORA

Ponuda od nekolku milijardi evra za Igalo

Pretstavnici na konzorcium od nekolku stranski kompanii i banki mu ponudile na gradonachalnikot na Herceg Novi plan i investicija od nekolku milijardi evra koi celosno bi go promenile bregot na Igalo. Londonskata firma Diloit end Tush, germanskata Dojche banka, izraelskata kompanija Shafira i povekje investitori od Italija nudat proekt za zgolemuvanje na povrshinata na bregot za smetka na moreto vo dolzhina od 3,3 kilometri. Vo toj pojas vo shirochina od 20-30 metri bi se napravile pesochni plazhi, a zad niv bi niknale 35 moderni hoteli. Ponudeniot plan, koj prestavuva izgradba na "novo Monako" spored luksuzot i sodrzhinite shto bi se izgradile, gradskite vlasti na Herceg Novi seriozno kje go prouchat, iako ushte na startot ima zabeleshki na toa deka so takov golem zafat bi se zagubilo lekovitoto kallivo banjsko lekuvalishte vo Igalo, a izgradbata shto bi traela povekje godini bi go stopirala razvojot na turizmot vo regionot.

TURCIJA

Nad 60 procenti od zhenite nosat muslimanski shamii!?

Turskiot vesnik Radikal objavi deka nad 60 procenti od Turchinkite nosat muslimanski shamii, povikuvajkji se na socioloshkoto prouchuvanje shto bilo izvrsheno ovoj mesec so uchestvo na 1.863 lica, od koi 924 zheni. Spored podatocite brojot na zhenite shto nosat shamii se namalil za 2,9 procenti vo poslednite tri godini, no se zgolemilo uchestvoto na zabradenite zheni vo javniot zhivot.
Spored semejniot status, najvisok e procentot na omazheni zheni so shamii - 70,6 otsto, mnogu i od razvedenite i od vdovicite - 65,7 procenti - nosat shamii spored muslimanskite obichai, a od nemazhenite zheni okolu 32 otsto gi pochituvaat tie obichai. Gledano po regioni, najmnogu - okolu 85 procenti od zhenite si gi pokrivaat glavite vo jugoistochna Turcija, a brojot na zhenite so muslimanski shamii e najnizok vo oblasta na Egejsko More i vo Istanbul. Kako prichina za nosenjeto shamii 64,1 otsto od zhenite ja posochuvaat verata, 18,9 - tradicijata, 12,4 - navikata, a 4,6 procenti - nastojuvanjeto na semejstvoto.

SLOVENIJA

Na drzhavnata televizija ne smee da se nosi tesno i prodzirno

Sportskata obleka, patikite, farmerkite i tesnite pantaloni, prodzirnite maichki i maichkite so reklami ne se pozhelni na slovenechkata nacionalna televizija. So noviot kodeks na oblekuvanje direktorot na kukjata Anton Guzej im zabranil na svoite vraboteni da se oblekuvaat spored "ekstremnite modni trendovi" i im preporachal da i' posvetat maksimalno vnimanie na lichnata higiena?! "Ne smeeme da dozvolime neuredniot izgled, neprijatniot miris ili nesoodvetnata obleka da nadvladeat nad nashata struchnost", go obrazlozhil direktorot svojot poteg. Spored noviot pravilnik vrabotenite mora da odgovaraat na telefonskite povici najdocna do vtoroto dzvonenje na telefonot, vo rabotnoto vreme da ostanat vo kancelariite, a megjusebno da komuniciraat preku telefon ili po elektronska poshta i da izbegnuvaat intimni kontakti.