|
 GOLEMA POBEDA NA MAKEDONIJA NA 62. SESIJA NA GENERALNOTO SOBRANIE NA OBEDINETITE NACII
Makedonija gi zbesna Grcite!
Ustavnoto ime Republika Makedonija povekjepati beshe izgovoreno na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, shto predizvika silni negoduvanja kaj grchkata strana. Pretsedavachot so 62. sesija na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii d-r Srgjan Kerim, pri povikot da im se obrati na svetskite lideri, go najavi Branko Crvenkovski kako "pretsedatelot na Republika Makedonija", shto vednash predizvika reakcii kaj grchkite pretstavnici.
"Vo odnos na toa kako ja imenuvavte zemjata na sledniot govornik, sakam da go potenciram slednovo. So rezoluciite na Sovetot za bezbednost na ON i na Generalnoto sobranie beshe donesena odluka pri obrakjanjeto kon taa zemja da se koristi referencijata FIROM, se' dodeka toa ne se reshi so megjusebnite pregovori. Gospodine pretsedatele, Ve molam pravilnoto ime - Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija - da se koristi vo site celi vo ON, kako shto propishuvaat rezoluciite", reche grchkiot ambasador vo svetskata organizacija Dzhon Murikis. Na toa pretsedavachot Kerim mu odgovori: "Svesen sum za tie fakti. Vo isto vreme, kako pretsedavach so Generalnoto sobranie, zadolzhen sum da pokazham pochit kon dostoinstvoto na sekoja drzhava-chlenka na ON, vkluchuvajkji ja i mojata".
 Vo svojot govor, vo koj se osvrna na ublazhuvanjeto na globalnoto zatopluvanje, na borbata protiv terorizmot, na sostojbite vo Makedonija i na nejzinite evroatlantski integracii, na prashanjeto za Kosovo..., pretsedatelot Crvenkovski duri 12 pati go upotrebi imeto Republika Makedonija, a na krajot mu vrati i na grchkiot ambasador vo ON, velejkji:
"So ili bez vashite proceduralni zabeleshki, imeto na mojata zemja e Republika Makedonija i kje bide Republika Makedonija", po shto usledi aplauz od prisutnite na Generalnoto sobranie.
Ovoj nastap na makedonskata delegacija na Generalnoto sobranie, pomognat od pretsedavachot Kerim, predizvika silni i panichni reakcii kaj Grcija, pa nejzinata misija vo ON vednash odrzha pres-konferencija, na koja soopshti: "Gospodin Kerim so negoviot deneshen poteg, reagirajkji po instrukcii na negovata vlada, nepopravlivo si nanese shteta i si go potkopa kredibilitetot za celiot negov mandat. Ovaa neprifatliva akcija na g. Kerim ja reafirmira provokativnata i beskompromisna pozicija na vladata vo Skopje". Reakcii imashe i od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti na Grcija. "So ova samo se potvrduva nepopustlivata politika na Skopje. Toa samo ja reafirmira politikata na Grcija, koja nema da odi po toj pat. Nie kje reagirame kako shto diktira nashiot status kako najstara chlenka na EU i na NATO vo regionot. Odgovornosta za posledicite celosno i' pripagja na vladata vo Skopje", stoi vo izjavata na portparolot na grchkoto MNR Jorgos Kumucakos.
Problemot so imeto megju Makedonija i Grcija trae ushte od osamostojuvanjeto na Makedonija od Jugoslavija vo 1991 godina. Vo 1993 godina Makedonija beshe primena vo ON pod referencijata PJRM (FYROM), a od 1995 godina, so privremenata spogodba shto ja potpishaa dvete zemji, vo ON techat pregovori za postignuvanje reshenie za ovoj problem.
Poslednoto poentiranje vo ON sleduva po priznavanjeto na ustavnoto ime od Kanada, 118. zemja chlenka na svetskata organizacija koja napravi vakov chekor. (Vest)
SRGJAN KERIM, PRETSEDATEL NA GENERALNOTO SOBRANIE NA OON
Obrakjanjeto so Republika Makedonija beshe moja procena
Kako istoriski chin, kako pobeda, kako vrakjanje na gordosta i dostoinstvoto na Makedonija na golemata svetska scena - taka go dozhivea makedonskata javnost gestot na makedonskiot diplomat Srgjan Kerim, pretsedatelot Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii, da go najavi Branko Crvenkovski kako pretsedatel na Republika Makedonija.
Predizvikavte bes kaj grchkata delegacija, koja Ve obvini deka dejstvuvate vo korist na Vladata na Makedonija. Ochekuvate li nekakvi posledici od toa?
- Jas i vo moeto izlaganje na 24 maj, koga bev izbran za pretsedatel na Generalnoto sobranie na ON, vo pristapnata beseda ja pretstaviv nashata drzhava kako Republika Makedonija. Togash nemashe nikakva reakcija. I togash rekov deka, spored mene, a i vo princip, bi trebalo da bide taka - pretsedatelot na Generalnoto sobranie treba da vodi smetka za dostoinstvoto na site zemji-chlenki. Zhalam shto grchkata strana sega reagirashe na vakov nachin. Mislam deka ovoj nastan ne treba da nosi novi optovaruvanja, naprotiv - treba da se smirat rabotite i da se prodolzhi so toa shto dvete strani vekje go pravat, da razgovaraat kako da se reshi i da se simne od dneven red toa prashanje.
Se konsultiravte li so pravni sovetnici za posledicite od toa shto kje ja narechete nashata zemja Republika Makedonija?
- Nemashe potreba za nikakvi sovetnici i konsultacii, zashto toa e prashanje na politichka procena. Tuka ne se raboti za toa dali se pochituvaat proceduri i propisi, tuku kakva e politichkata procena, a mojata procena beshe deka toa shto vekje beshe kazhano na 24 maj i na indirekten nachin najaveno so mojata konstatacija shto ja citirav, denes beshe prirodno da se izrazi na toj nachin. A shto se odnesuva do chuvstvata i do emociite, vo toj ist govor od 24 maj ne sluchajno go citirav Aristotel, vrzuvajkji go za antichkata istorija kako grchki filozof, tokmu za da pokazham deka sum principielen vo odnos na nacionalnite chuvstva i dostoinstvoto na zemjite-chlenki. (Od podolgoto intervju za Dnevnik)
KATIMERINI
Grcija da se pomiri so shteten kompromis za imeto
"Grcija treba da se pomiri so shteten kompromis za imeto", pishuva vo sabotata provladiniot vesnik Katimerini prodolzhuvajkji ja serijata urednichki komentari za nachinot na koj treba da se reshi sporot so Makedonija. Spored vesnikot, koj objavuva duri tri tekstovi za Makedonija, po priznavanje na ustavnoto ime od Kanada i golem broj drugi zemji se podgotvuvaat da go priznaat makedonskoto ustavno ime. Megju niv se Indonezija, Juzhna Koreja i edna skandinavska zemja. Urednishtvoto na Katimerini so zhalenje konstatira deka Grcija ne uspeala nikogo da ubedi vo ekskluzivnoto pravo na imeto Makedonija, pa duri "ni svoite brakja na Kipar", i zatoa treba da se pomiri so faktot deka kje bide stavena na plekji i kje mora da prifati shteten kompromis.
Vesnikot bara od premierot Karamanlis da se izjasni dali ostanuva na zakanite za veto ili go menuva stavot i sega bi dozvolil zemjata da vleze vo NATO pod vremenata referenca FIROM. Urednichkiot tim na Katimerini se nadeva deka malata prednost i pritisokot shto go ima Nea demokratija vo noviot grchki parlament od radikalnata desnica kje vlijaat na Vashington da go pritisne Skopje i da go natera da pregovara, so cel da se stabilizira vladata vo Atina.
Minatata nedela vesnikot Ta nea, koj e blizok do opozicioniot PASOK, predlozhi dve varijanti za reshavanje na sporot - Republika Makedonska ili na ustavnoto ime Republika Makedonija da mu se dodade latinichna transkripcija na makedonski jazik. (TV A1)
GRCHKI KONTRAUDAR PO SHLAKANICATA VO ON
Atina kje izdade "Bela kniga na skopskiot imperijalizam 1944-2006"
Grchkite mediumi najavija deka e podgotvena kniga vo koja prvpat na edno mesto kje bidat sobrani "dokumentite shto gi koristela oficijalnata skopska drzhava celi 62 godini za da go uzurpira imeto Makedonija". Stanuva zbor za izdanie na Institutot za makedonski studii od Solun pod naslov Makedonizam - skopskiot imperijalizam od 1944 do 2006 godina. Izdanieto sodrzhi povekje od 300 oficijalni dokumenti, megju koi karti, vladini odluki, uchilishni knigi i soopshtenija shto se izdavale vo Makedonija od formiranjeto na federativna Jugoslavija. Kako shto soopshti Institutot, "osnovata na skopskata ekspanzionistichka politika e drzhavnata ideologija na makedonizmot, so koja i togash i sega na tri generacii na naselenieto mu se zabranuva kakvo bilo poinakvo mislenje poradi drzhavna bezbednost".
MEDIJATOROT NIMIC NAJAVI NOVA SREDBA ZA IMETO
Ambasadorite Dimitrov i Vasilakis pak na pregovarachka masa
 Naskoro se ochekuva sredba za imeto megju ambasadorite Nikola Dimitrov od makedonska i Adamantios Vasilakis od grchka strana. Ova go najavi posrednikot na OON vo razgovorite za razlikite okolu imeto Metju Nimic po sredbata so pretsedatelot Branko Crvenkovski vo Njujork. Vo svojata izjava toj reche deka situacijata ne e smeneta, no gleda zhelba da se reshi na prijatelski nachin pod pokrovitelstvo na OON. Shto se odnesuva do mozhnosta da se izleze so novi predlozi, medijatorot Nimic smeta deka zasega se dovolni postojnite predlozi. "Imav mnogu dobra sredba so pretsedatelot Crvenkovski. Razgovaravme za odnosite megju dvete zemji i za situacijata za imeto koja ne e promeneta. Znam deka postoi zhelba za reshavanje na prashanjeto na prijatelski nachin", izjavi Nimic.
Shto se odnesuva do davanjeto novi predlozi na koi insistirashe sheficata na grchkata diplomatija Dora Bakojani na nejzinata posledna sredba so Nimic, medijatorot e rezerviran. "Predlozite se korisni ako ima shansi za uspeh, a dosega se iskazhani mnogu idei. Ako mislam deka kje bide korisno da dadam nekolku predlozi, jas kje go napravam toa", veli specijalniot pretstavnik na OON. Spored nego, dvajcata ambasadori se odlichni i dobri diplomati i najavuva nivna sredba, kako shto reche, vo "bliska idnina".
Vo soopshtenieto od kabinetot na pretsedatelot Crvenkovski se veli deka sredbata megju ambasadorite za imeto e dogovorena otkako se konstatiralo deka minal podolg vremenski period od poslednata sredba, i toa poradi izborite vo Grcija. Na sredbata bil napraven presek na site dosegashni sostojbi vo vrska so pregovorite za imeto shto se vodat so posrednishtvo na ON. Crvenkovski ushte ednash potenciral deka Makedonija e podgotvena na konstruktiven nachin da gi prodolzhi pregovorite pod medijatorstvo na Nimic, no vodejkji smetka za svoite nacionalni i drzhavni interesi.
Shto se odnesuva do nastanot vo Generalnoto sobranie so ustavnoto ime na drzhavava shto go upotrebi pretsedavachot Srgjan Kerim, medijatorot Nimic reche deka privremenoto reshenie za imeto e del od sistemot na OON. "Privremenoto ime vo sekoj sistem na ON e ustanoveno so Rezolucijata na Sovetot na bezbednost. Toa ne se menuva i se' shto ja pravi atmosferata poteshka, od mojata perspektiva, kako medijator, ne pomaga, zashto ne vodi kon atmosfera shto bi ja olesnilo Rezolucijata", izjavi Nimic. (Vreme)
PO ODLUKATA NA KANADA
Pragmatichen pristap okolu imeto
Otkako nekolku godini ja narekuvashe Makedonija PJRM, minatata nedela Vladata nenadejno se otkazha od taa praktika na zadovolstvo na Makedoncite i gnev kaj Grcite, predizvikuvajkji shpekulacii za motivot. Liderite na zaednicata na Kanagjanite so grchko poteklo vetija deka kje ja kaznat Konzervativnata partija na slednite izbori ako prodolzhi da go narekuva severniot sosed na Grcija so imeto Republika Makedonija.
"Nie sekako kje go izrazime nasheto nezadovolstvo na slednite sojuzni izbori", reche pretsedatelot na Zdruzhenieto na Kanagjanite so grchko poteklo od poshirokiot region na Toronto Sotiris Sotiropulos vo intervjuto vo ponedelnikot. "I si postavuvame prashanje: na koj nachin toa i' koristi na Kanada?"
Vo Kanada ima okolu polovina milion Kanagjani so grchko poteklo. Minatata nedela beshe obelodeneto deka Ministerstvoto za nadvoreshni raboti ja smenilo svojata veb-stranica za da ja odrazi novata politika na Vladata. Dobro informiran izvor javi deka odlukata poteknuvala direktno od kancelarijata na premierot. "Kanada kje prodolzhi da i' se obrakja na PJR Makedonija so toa ime vo Obedinetite nacii i vo drugite megjunarodni tela, no vo bilateralnite odnosi kje ja imenuva zemjata so Republika Makedonija", izjavi portparol na kabinetot na ministerot za nadvoreshni raboti Maksim Bernie.
Vo 1992 godina Kanagjanite so grchko poteklo marshiraa na Parlament Hil vo obid da ja sprechat Kanada da ja narekuva drzhavata Republika Makedonija. Kanada se soglasi da i' se obrakja na drzhavata kako PJRM, a taa praktika prodolzhi do minatata nedela. Nekolku zemji, megju koi i SAD, Rusija i Kina, ja priznaa drzhavata kako Republika Makedonija. Portparolot na Bernie ne obelodeni zoshto taa odluka e donesena sega i objavi samo kuso soopshtenie. "Kanada ne saka da bide ogranichena vo nejzinite odnosi ni so Republika Makedonija ni so koja bilo druga zemja poradi nivniot spor okolu nejzinoto ime", istakna portparolot vo porakata. "Zatoa reshivme da zazememe pragmatichen pristap i vo nashite bilateralni odnosi so Republika Makedonija da i' se obrakjame so imeto so koe zemjata se narekuva spored nejziniot Ustav i vo nejzinite sopstveni granici. Kanada ima namera da prodolzhi da gi pochituva etabliranite praktiki i konsenzusot vo ON i vo drugite megjunarodni tela", dodade portparolot. "Toa znachi deka vo mnogu takvi tela Kanada kje i' se obrakja na PJR Makedonija". Portparolot reche deka mnogu zemji go koristat toj pristap, a potoa ja opisha Grcija kako "znachaen sojuznik na NATO i partner na Kanada za kluchni globalni prashanja" i dodade: "Ochekuvame nashite bilateralni odnosi so Grcija da ostanat cvrsti".
Dzhim Sarkovski, blagajnikot od pravoslavnata eparhija na Makedoncite so amerikansko-kanadsko poteklo, najgolemata makedonska crkovna grupa vo Severna Amerika, go pofali chekorot na Vladata prechekuvajkji go kako "smela odluka koja, spored nas, sluzhi da se stabilizira Republika Makedonija. Nie, Kanagjanite so makedonsko poteklo, se chuvstvuvame i malku pogordi". Toj ne mozheshe da kazhe koja bila prichinata shto ja naterala kanadskata vlada da ja priznae Republika Makedonija, istaknuvajkji deka toa verojatno e kombinacija od pritisok od ambasadata, od makedonskata zaednica od 200.000 chlenovi i chlenstvoto vo NATO. Liberalniot pratenik Luj Temelkovski, koj ima makedonsko poteklo i koj na pochetokot na godinava iznese na rasprava nacrt-zakon na privaten chlen so koj se povikuva Kanada da ja priznae Republika Makedonija, aplaudirashe na odlukata. "Mislam deka ova e odlichno. Zaednicata dolgo vreme go chekashe ova". (Od podolgiot tekst vo kanadskiot magazin za nadvoreshna politika Embasi)
PO ISTORISKATA ODLUKA NA KANADSKATA VLADA
Kanadski pouki za Avstralija
 Shto beshe reshavachko okolu priznavanjeto na ustavnoto ime na Makedonija od kanadskata vlada? Navistina e teshko so tochnost da se posochi na "slamkata koja go skrshi grbot na kamilata", no sepak zaslugata e na site Makedonci koi na nekoj nachin lobiraa za Makedonija, na nastanite koi gi ubedija kanadskite politichari i birokrati deka sega e momentot, i najmnogu na premierot Harper, koj imashe doblest seto toa da go uvidi i da go dade konechniot glas
Pishuva: Dragi Stojkovski
(Toronto, Kanada)
So sigurnost mozhe da se kazhe deka vekje site Makedonci shirum svetot se zapoznati so prekrasnata vest deka Kanada konechno go prizna ustavnoto i istorisko ime na Republika Makedonija. Iako Kanada i ponatamu kje go koristi dolgoto i nametnato "privremeno" ime vo megjunarodnite organizacii (OON, NATO), sepak ova e golema poddrshka za Republika Makedonija vo nejzinata borba za pravedno megjunarodno priznavanje. Istovremeno, borbata vo Kanada prodolzhuva i ponatamu, zashto treba Kanada da se ohrabri za koristenje na ustavnoto ime i vo megjunarodnite organizacii i da se obezbedi odbrana na kanadskata vlada od napadot na sprotivnata strana. Poslednovo e osobeno znachajno sega, zashto grchkata zaednica vo Kanada i vladata na Grcija sigurno kje gi iskoristat site raspolozhlivi sredsta za izdejstvuvanje na promena na kanadskiot stav.
Znachi, celta na ovoj napis ne e da se prenese vesta za priznavanjeto, tuku da se razjasnat okolnostite i uslovite shto pridonesoa da dojde do priznavanjeto, i potoa mozhnosta za prenesuvanje na toa iskustvo kako pouka za primena vo avstraliski uslovi, za konechno slichna vest da chueme i od taa strana na okeanot.
Naporite na Makedoncite vo Kanada. Makedonskite iselenici vo Kanada, poedinechno i preku svoite MPCO i organizacii, vednash po proglasuvanjeto na nezivisna Republika Makedonija pochnaa so lobiranje za kanadsko priznavanje. Toa se odvivashe preku sostanoci i so pisma do pratenici, pisma do razni vesnici, peticii do Sojuznoto sobranie, protest vo Otava vo 1994 godina, sostanoci so birokrati vo Ministerstvoto za nadvoreshni raboti i slichno. Od pochetokot seto toa beshe nasocheno kon politicharite od Liberalnata partija koja preku Pol Martin i Zhan Kretien vo toa vreme beshe na vlast. Mnozinstvoto Makedonci bea i tradicionalni poddrzhuvachi na Liberalnata partija, no i pokraj site vetuvanja od najvisoko mesto deka po slednite izbori kje ne' priznaat, toa ne se ostvari. Doagjaa izbori na koi se barashe nashata poddrshka so vetuvanje za priznavanje, no po izborite nikako da dojde i pogodniot moment za ispolnuvanje na vetenoto. Tuka treba da se napomene deka i pogolemata grchka zaednica i' ja dava svojata poddrshka na istata Liberalna partija od koja nie baravme priznavanje, so razlika na toa shto, dodeka nie nemavme nieden nash pratenik vo Sojuznoto sobranie, tie prvo imaa pet, a potoa tri pratenici.
Vo posledniot mandat na Liberalnata partija, koga konechno i nie se zdobivme so edno pratenichko mesto, preku Luj Temelkovski, kako i poslednite izbori koga opozicionata Konzervativna paretija gi dobi izborite, Liberalnata partija ja prodolzhi istata strategija so vetuvanje i neispolnuvanje na vetenoto.
Jovan Boseovski beshe kandidat za sojuznite izbori za Konzervativnata partija. Iako ne uspea da se zdobie so pratenichko mesto, sepak toj imashe mozhnost vo mnogu prigodi i so vlijatelni konzervativni politichari da ja pretstavi makedonskata vistina.
Da ne se izostavat tuka i lichnite prijatelstva shto nekoi nashi vidni stopanstvenici, kako Dzhon Bitov, Stiv Pljakas i drugi, gi gradea i gi razvivaa so godini. Blagodarejkji na tie vrski, provinciskiot konzervativen pratenik Frenk Klis na 14 noemvri 2006 godina isprati pismo do Stiven Harper so baranje za priznavanje na ustavnoto ime.
Na 21 april 2007 godina Makedonskoto megjunarodno dvizhenje za chovekovi prava odrzha banket na koj bea pokaneti makedonski dejci za chovekovi prava od site porobeni delovi na Makedonija. Istite dejci (Kimet Fetahu, Stojko Stojkov, arhimandrit Carknjas i Pavle Voskopulos) i chlenovi na Dvizhenjeto potoa odrzhaa sostanoci vo Otava so pratenicite i birokratite koi se zadolzheni za problematikata za chovekovi prava na Balkanot.
Na 16 maj ovaa godina, pratenikot od makedonsko poteklo Luj Temelkovski podnese predlog-zakon kako privaten chlen na Sojuznoto sobranie za Kanada da ja priznae Republika Makedonija. Predlog-zakonot beshe poddrzhan so peticija shto ja potpishuvaa iljadnici Makedonci, a Luj imashe mozhnost da ja chita vo Sobranieto i da gi potsetuva pratenicite na se' ushte neresheniot problem okolu imeto na Republika Makedonija. Predlog-zakonot go odbelezha kanadskiot pechat, osobeno sedmichnikot Embasi vo glavniot grad Otava, koj shiroko go chitaat pratenicite i diplomatite. Embasi imashe pogolem napis za problematikata i za reakcijata na organizacijata Obedineti Makedonci kon shovinistichkite stavovi na pratenicite od grchko poteklo.
Nuklearen reaktor za Makedonija? Sigurno vo seto ova pomogna i podatokot deka makedonskite vojnici se borat zaedno so kanadskite vojnici vo Avganistan i izgleda deka makedonskite vojnici istovremeno bea i dobri lobisti za makedonskata vistina.
Ima navestuvanje duri i deka vo ova ima i smetka - deka Kanada mozhe da i' prodade na Makedonija Kendu reaktor za nuklearna energija! Nekoi velat deka mozhebi ova beshe proben balon od Kanada za pred razgovorite za priem vo NATO - da se vidi reakcijata na Grcija, no i na drugite drzhavi koi doprva kje treba da reshavaat za imeto vo svoite domashni sredini i vo megjunarodnite organizacii.
Na krajot, mislime deka i pobedata na Konzervativnata partija i na nejzinite sojuznici od Novata demokratska partija na dopolnitelnite izbori vo Kvebek mozhebi gi ohrabri konzervativcite da go napravat ovoj poteg vo polza na Republika Makedonija i na makedonskata zaednica vo Kanada.
Spored nas, ovie se znachajnite nastani shto se sluchuvaa vo Kanada pred priznavanjeto na ustavnoto i istorisko ime na Republika Makedonija. Shto beshe reshavachko okolu priznavanjeto? Navistina e teshko so tochnost da se posochi na "slamkata koja go skrshi grbot na kamilata", no sepak zaslugata e na site Makedonci koi na nekoj nachin lobiraa za Makedonija, na nastanite koi gi ubedija kanadskite politichari i birokrati deka sega e momentot, i najmnogu premierot Harper, koj imashe doblest seto toa da go uvidi i da go dade konechniot glas.
Grchkata zaednica vo Kanada se zakanuva so "kaznuvanje" na Harper i na negovata partija na slednite izbori. Za makedonskata zaednica vo Kanada toa treba da bide eden pottik i obvrska celosno da zastane zad Konzervativnata partija, ne samo so svoite glasovi i so glasovite na svoite sojuznici, tuku i da nastapi so svoi kandidati za Konzervativnata partija i na toj nachin ushte povekje da ja zasili svojata polozhba vo kanadskoto opshtestvo.
Za nachinot na primenuvanje na isti vakvi, slichni ili celosno novi idei vo Avstralija - kje ostavime na site Makedonci i na nivnite dejci i organizacii na kontinentot da go iznajdat najdobriot nachin za ohrabruvanje na avstraliskite politichari da trgnat po primerot na Kanada, na SAD i na drugi nivni sojuznici.
NEVIDEN SRAM VO MAKEDONSKOTO SOBRANIE
Se stepaa pratenici na DPA i na DUI
 Vo minatiot vtornik vo Sobranieto se sluchi golem skandal, koga tenzichnata atmosfera vo plenarnata sala kulminirashe so tepachka megju pratenicite od albanskiot politichki blok - DUI, PDP i DPA - a najdebeliot kraj go izvleche pratenichkata i potpretsedatelka na DUI Teuta Arifi. Nejze fizichki ja napadna pretsedatelot na DPA Menduh Tachi koj, kako shto doznavame neoficijalno, zaedno so liderot na PDP Abduladi Vejseli i koordinatorot na DPA Ruzhdi Matoshi upadnal na koordinacija na pratenichkite grupi, ja fatil za vratot i i' se zakanuval so zborovite: "Odovde nema da izlezete zhivi"! Spored kazhuvanjeto na svedocite na incidentot, Arifi bila vidno voznemirena, a od salata vo koja se odrzhuvala koordinacijata ja izvlekle spikerot Ljubisha Georgievski i socijaldemokratot Jani Makraduli. Taa vednash bila odnesena vo sobraniskata ambulanta, kade shto i' bila ukazhana lekarska pomosh. Tachi ne sakashe da dade izjava za incidentot, a potpretsedatelot na Sobranieto Besim Dogani od DPA reche deka Arifi bila napadnata samo verbalno.
Vo megjuvreme, vo holot pred glavniot sobraniski vlez se sluchuvashe vistinska drama, opshta tepachka megju pratenicite od DPA i od DUI, koi dotrchaa da i' pomognat na Arifi. Vo toj incident e povreden i eden policaec od sobraniskoto obezbeduvanje. Po nekolku minuti, namesto da se smirat strastite, tepachkata prodolzhi i pred Klubot na pratenicite, kade shto pred novinarite se stepaa Aziz Polozhani i Tachi, a gi razdeluvashe Nikola Kjurkchiev od SDSM. Po vakviot razvoj na nastanite, spikerot Georgievski im poracha na pratenicite da si odat.
Incidentot vo Sobranieto popladneto go osudi premierot Nikola Gruevski, koj vo pismenata reakcija predupredi "deka toa e chin shto mozhe da go narushi imidzhot na Makedonija i da i' nashteti na patot na evroatlantskite aspiracii". Toj povika na razum, apelirajkji do liderite na partiite da gi smirat strastite i pobara problemite da se reshavaat so dijalog vo instituciite na sistemot.
Inaku, vo sobraniskata sala se sluchi tepachka ushte vo pretpladnevniot del na sednicata, pred finishot na debatata za Izborniot zakonik. Pratenikot od DUI Sadula Duraku go fati za vratot Vejseli od PDP, isprovociran od negoviot govor vo koj, kako shto velat od DUI, toj iskazhal navredlivi zborovi kon integrativcite. Na pomosh na Vejseli mu pritrchaa pratenicite od DPA na chelo so koordinatorot Matoshi, koj se presmetuvashe so Duraku, a nemu mu pomagaa kolegite od DUI Rafis Aliti, Dzhevat Ademi i Agron Budzhaku. Sobraniskoto obezbeduvanje ne mozheshe da gi razdeli, pa pritrchaa da pomognat pratenicite od drugite pratenichki grupi.
Liderkata na SDSM Radmila Shekerinska go oceni nastanot kako najgolem sram za Sobranieto, shto go predizvikalo suetnoto i inaetlivo parlamentarno mnozinstvo koe, kako shto reche, dozvolilo sostojbite da eskaliraat. "Makedonija go dopre dnoto na demokratijata. Najodgovoren za ova shto se sluchi vo parlamentot e spikerot Georgievski. Barame da odgovaraat site shto krenaa race na pratenichka, na novinarite i na obezbeduvanjeto", izjavi Shekerinska. Pretsedatelot na Sobranieto Georgievski najprvo im tvrdeshe na novinarite deka nemalo nikakov incident, za potoa da izleze i da dade izjava vo koja go minimizira incidentot, zatoa shto se sluchil na pauzata. "Pauzata ne e ni pod moja kontrola ni pod kontrola na Sobranieto, za toa shto kje se sluchi sega vo Trgovskiot centar - jas ne sum odgovoren. Za se' shto se sluchi odgovornosta kje ja ponesat akterite", izjavi Georgievski.
Skandalot se sluchi za vreme na ramazanskite posti, koi povikuvaat na smirenost vo odnesuvanjeto na lugjeto. (Spored Utrinski vesnik)
TEUTA ARIFI:
Tachi mi se zakani so smrt
Pratenichkata od DUI Teuta Arifi na pres-konferencija shto ja odrzha po najavata deka nejzinata partija kje gi bojkotira plenarnite sednici na Sobranieto dodeka ne se formira parlamentarna komisija shto kje gi istrazhi sluchuvanjata za tepachkite vo zakonodavniot dom, reche: "Tochno e deka pratenikot Menduh Tachi od DPA fizichki me napadna i mi upati smrtni zakani, za mene i za moeto semejstvo". Taa naglasi deka liderot na DPA, osven shto i' upatil zakani, fizichki ja napadnal i pokazhal deka nema nikakvi chuvstva - zashto sakal fizichki da se presmeta so zhena, a nemal ni doblest da go priznae toa i da se pokae. "Tachi pobara da bidam korektna i jas toa kje go napravam, i nema da gi kazham site pcosti shto mi gi kazha, no tvrdam deka dobiv smrtna zakana zashto jas ne se plasham od mazhi koi pokazhuvaat sila na zheni", reche Arifi. Taa gi povika site shto bile prisutni na koordinacijata, a osobeno koordinatorkata na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE Silvana Boneva i pretsedatelot na Sobranieto Ljubisha Georgievski, da ja kazhat vistinata. "Go informirav i drzhavniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski, kogo go povikuvam da go vikne na informativen razgovor liderot na DPA", reche Arifi. (Spored Shpic)
Nema dogovor za sostavot na anketnata komisija
Vlasta i opozicijata ne uspeaja da se dogovorat i da ja najdat formulata okolu sostavot na anketnata komisija shto treba da go ispita i da utvrdi odgovornost za sobraniskiot skandal so tepachkite megju pratenicite. I vlasta i opozicijata insistiraat da imaat mnozinstvo vo sedumchlenata komisija. Inaku, odlukata za formiranje anketna komisija ekspresno beshe objavena vo Sluzhben vesnik ushte istiot den koga beshe usvoena vo Sobranieto.
Napadnat e novinar na A1
Novinar na Televizija A1 beshe fizichki napadnat od obezbeduvanjeto na Demokratskata unija za integracija vo Sobranieto. Incidentot se sluchi vo holot na Sobranieto, koga novinarot Lirim Dulovi dobi shlakanica, no i verbalni zakani na koi ne reagirashe sobraniskoto obezbeduvanje. Vo izjavata za mediumite Dulovi reche deka vo napagjachot go prepoznal Bekir Asani od Chair, koj mu e lichno obezbeduvanje na liderot na DUI Ali Ahmeti. Nastrada i i televiziskata ekipa na TV Alsat, koja se obide da go snimi nastanot i so toa go predizvika gnevot na policijata, koja go obezbeduvashe Sobranieto po nemiliot nastan. Policijata go pobara snimeniot materijal i insistirashe snimatelot da ja izbrishe snimkata.
PO FIZICHKATA PRESMETKA MEGJU PRATENICITE
Uapseni se Kosovci pri obid da vlezat vo Sobranieto!
 Povredeni policajci, privedeni devetmina nasilnici, megju koi i dvajca Kosovci, zapleneto avtomatsko oruzhje i pishtoli - toa e epilogot na skandalot vo Sobranieto koga dojde do fizichka presmetka megju DUI i DPA, a koja potoa se prelea i pred sobraniskata zgrada i traeshe do polnokj, zashto vooruzhena grupa od 20 lica se obide nasilno da vleze vo zgradata na parlamentot. Vo odbranata na Sobranieto od vooruzhenata grupa se povredeni pet pripadnici na mobilnata edinica Alfi i chetvorica od vooruzhenite nasilnici.
Vo akcijata shto usledi vo popladnevnite i vo vechernite chasovi, kako shto soopshti vchera MVR, policijata privela devet osomnicheni protiv koi bile podneseni krivichni prijavi. Pri policiskoto cheshlanje na terenot bil otkrien avtomobil mercedes so ohridski registarski oznaki, sopstvenost na Shefik Ismaili (33) od seloto Zajas, kichevsko, vo koj sedele dve lica, a vo blizina bile sobrani povekjemina. Po izvrshenoto legitimiranje i lichniot pretres, kaj Ademi Ahmet (28) od Zajas policijata nashla eden pishtol bul storm so 15 kurshumi, a kaj Bushi Faredin (32) od seloto Pustenik, Kosovo, bil najden pishtol crvena zastava M-57 so 9 kurshumi. Pri pretresot na avtomobilot bile najdeni i edna avtomatska pushka uzi so edna ramka so 32 kurshuma, edna avtomatska pushka kalashnikov i ushte dva drugi pishtola so municija. Osomnichenite Jakupi Burimi (26), Ismaili, Bushi i Ahmet bile privedeni. Po otkrivanjeto na oruzhjeto, po nalog na istrazhen sudija, od parking-prostorot pred Sobranieto bile podignati ushte chetiri avtomobili. Pri pretresot vo niv bile najdeni ushte edna avtomatska pushka, dva pishtola i radiostanica.
Nekolku chasa po incidentot, okolu 20.30 chasot, pred Sobranieto stignala so 11 vozila pogolema grupa gragjani, koi postavile blokadi na ulicite 11 Oktomvri i Veljko Vlahovikj. Od vozilata izlegle 20-30 lica i se upatile kon sobraniskata zgrada. Kaj nekolkumina od niv bilo zabelezhano avtomatsko i drugo oruzhje. Vo blizina na zashtitnite ogradi pred Sobranieto gi presretnale pripadnici na mobilnata edinica, po shto nekolku sluzhbeni lica bile napadnati pri obidot da gi sprechat da se upatat kon zgradata. Petmina od tolpata se privedeni. Stanuva zbor za licata Muarem Asani (27), Medzhit Asani (36), Seljam Asani (40), site od Tanushevci, i za Trshani Ibraim (42) od Skopje i Muhamed Memeti (30) od Tetovo. (Vest)
Za vlakno e izbegnata prestrelka pred Sobranieto
Za vlakno bil izbegnat tezhok incident pred Sobranieto, koga vooruzheni aktivisti na DUI so nekolku avtomobili ja zaposednaa ulicata pred parlamentarnata zgrada, tvrdat izvori od partijata na Ahmeti. Vo eden moment vooruzhenite simpatizeri na DUI se obidele da vlezat vo sobraniskata zgrada i da se presmetaat so policiskata edinica Alfi, koja vednash go opkoli parlamentot. Vo DUI velat deka pred Sobranieto ne bile samo nivni aktivisti, tuku deka imalo i vooruzheni lica od DPA, a nekoi od niv bile vraboteni vo MVR a taa vecher ne bile na sluzhba. Spored DUI, simpatizerite spontano se sobrale pred Sobranieto otkako vo mediumite gi chule informaciite deka ima tepachka so pratenichkata grupa na DPA. Prethodno pratenici od DUI se javuvale i vo mediumite i kaj svoite aktivisti za da kazhat deka se vo opasnost i deka ne mozhat da ja napushtat sobraniskata zgrada. Toa predizvikalo panika kaj aktivistite na partijata, koi so nekolku vozila vednash pristignale pred parlamentot. Se shpekulira i deka oruzhenata prestrelka bila izbegnata blagodarenie na intervencijata na megjunarodnite pretstavnici, koi mu se javile na Ahmeti i pobarale da intervenira. (Spored Vreme)
SOBRANISKIOT INCIDENT JA ODDALECHUVA MAKEDONIJA OD BRISEL
EU e shokirana i razocharana
"Namesto da napreduva na patot kon EU i kon NATO, Makedonija kako da saka da pokazhe deka tie organizacii ne i' se ni prioritet ni interes", tvrdi eden visok evropski diplomat vo Brisel, shokiran od nasilstvoto vo makedonskoto Sobranie. "Izveshtajot na Evropskata komisija nema da mozhe da go izostavi incidentot, a za nas toa e samo ushte eden dokaz za nefunkcioniranjeto na Sobranieto. Sceni na tepanje sme videle i vo drugi drzhavi, no toa ne samo shto ne smee da se koristi kako argument, tuku e nezabelezhano vo zemja koja pretendira naskoro da stane chlenka na EU i na NATO, od koja ochekuvame poinakva slika vo vremeto koga se podgotvuvaat ocenkite za nea. Ova ne e dostojno za zemja shto tvrdi deka saka da vleze vo EU. So eden zbor, razocharani sme od Makedonija", veli za Dnevnik visokiot evropski diplomat.
Negovite tvrdenja gi potkrepuva oficijalnata reakcija na Evropskata komisija, koja gi osudi nastanite vo Sobranieto. "Ovie sramni akti na nasilstvo ne samo shto ja distanciraat zemjata od evroatlantskiot pat, tuku go narushuvaat i neodamneshniot napredok", posochuva Komisijata vo svojata reakcija i bara vlastite da se spravat so tie shto se odgovorni za nasilstvoto.
Evropskata komisija vekje odamna e deprimirana poradi politichkata atmosfera vo Makedonija i poradi nefunkcioniranjeto na Sobranieto. Za diplomatite vo Brisel incidentite se "krunski dokaz za toa deka se tochni tvrdenjata deka makedonskoto Sobranie ne funkcionira". Toj vpechatok go dopolnuva izjavata na germanskata demohristijanska evroparlamentarka Doris Pak, koja veli: "Ne sum sekogash sigurna dali celta na politichkite sili vo Makedonija e zemjata da se vnese vo EU ili da se osvoi i da se zadrzhi vlasta. Evrointegracijata e nevozmozhna se' dodeka EU ne e glavna cel i se' dodeka politichkite sili ne se obedinat za da ja ispolnat"..
"Nastanite vo Makedonija ne se vo soglasnost so normalnoto parlamentarno odnesuvanje, nitu so ulogata shto treba da im se ovozmozhi na mediumite", oceni Kristina Galah, portparolka na evrokomesarot za nadvoreshnobezbednosna politika Havier Solana. Taa go posochi kako simptomatichen faktot deka tepachkata se sluchi dodeka pretsedatelot Branko Crvenkovski imashe obrakjanje pred Generalnoto sobranie na Obedinetite nacci i nekolku denovi otkako toj i premierot napravija potezi vo vistinskata nasoka. (Spored Dnevnik)
AMBASADORITE NA SAD I NA EU:
Sramno predavstvo na demokratijata!
"Vo Sobranieto se sluchija shokantni incidenti na nasilstvo, zakanuvanje i zastrashuvanje, toa e sramno predavstvo za demokratskiot proces" - vaka glasi reakcijata na amerikanskata ambasada vo Skopje. "Mnogu voznemiruvachki se izveshtaite deka mediumite bile sprecheni da ja vrshat svojata zadacha, da izvestuvaat za incidentite", reche ambasadorkata Dzhilijan Milovanovikj.
Reagirashe i ambasadorot na EU vo Skopje Ervan Fuere. "Toa shto se sluchi vo makedonskiot parlament beshe sramno i reflektira mnogu losha slika za politicharite vo Makedonija. Gi osuduvame site incidenti, a posebno napadot vrz novinarite koi si ja vrshea rabotata", izjavi Fuere. Evroambasadorot poracha deka na lichnoto obezbeduvanje ne treba da mu se dozvoli ni milimetar pristap do sobraniskata zgrada. (Vest)
 POLICAJCI MU SKRSHIJA REBRO NA NOVINAR
Cenzura so tepanje
Policajci vo civilna obleka go pretepale kamermanot na TV Alsat Igor Ljubovchevski, zatoa shto gi snimal dodeka go legitimirale pratenikot na DUI Sadula Duraku. Od tepanjeto Ljubovchevski ima edno puknato rebro i vidlivi povredi po teloto. Nastanot se sluchil na naplatnata rampa kaj seloto Zhelino, na avtopatot Skopje - Tetovo, koga 20-tina sluzhbeni lica od MVR, bez uniformi, a so policiski znachki, go zaprele za da go legitimiraat Duraku koj odel kon Tetovo na sednicata na Centralniot sovet na negovata partija.
Na naplatnata rampa bile nekolku televiziski kamermani koi go snimale obidot za legitimiranje na Duraku i metezhot shto nastanal pritoa. Koga policajcite go pushtile Duraku, im pristapile na novinarite i na snimatelite i im gi pobarale videokasetite. Nekoi od niv im gi dale, i podocna gi dobile nazad. Incidentot go potvrdi i glavniot i odgovoren urednik na TV Alsat Muhamed Bekiri: "Policajcite mu ja pobarale kasetata na nashiot snimatel, no toj odbil da ja dade, po shto go napadnale i go tepale na naplatnata rampa. Toa izgleda im bilo malku, pa go vnele vo barakata na naplatnata rampa i tamu prodolzhile da go tepaat".
Zdruzhenieto na novinarite na Makedonija pobara prezemanje merki protiv sluzhbenite lica i napagjachite na novinarite, izvinuvanje od politichkite partii i osuda na vandalskite napadi. (Vest)
Policajcite-tepachi se suspendirani
Policajcite koi go pretepale snimatelot Igor Ljubovchevski se suspendirani i povedena e postapka za utvrduvanje na nivnata odgovornost, izjavi vchera ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska. "Vrz osnova na prijavata shto ja dobivme i iskazite na oshtetenite, utvrdeno e deka licata shto uchestvuvale vo nastanot nepotrebno upotrebile sila koja bila nesoodvetna i soglasno toa vekje ja pochnavme postapkata. Toa znachi deka kje bidat iskoristeni site soodvetni mehanizmi, od podnesuvanje prijavi do interna odgovornost. Ponatamu, soglasno internite akti na MVR merkite se dvizhat od opomena, kako najblaga kazna koja vo ovoj sluchaj sekako nema da bide izrechena, do trajno otstranuvanje od rabotnoto mesto", reche ministerkata Jankulovska. Na prashanjeto dali kako minister chuvstvuva lichna odgovornost, Jankulovska reche: "Mojata odgovornost odi vo pravec na toa sluchajot itno da se raschisti, shto e vekje napraveno".
HELSINSHKI KOMITET NA MAKEDONIJA
"Alfite" se problematichna formacija bez kontrola
Alfite i nivnoto brutalno i nekontrolirano odnesuvanje, prechekoruvanjata na ovlastuvanjata i incidentite poradi koi, namesto da bidat simbol za borbata protiv ulichniot kriminal, stanuvaat zakana za gragjanite, denovive se' pochesto se naogjaat vo fokusot na vnimanieto na domashnite i na stranskite organizacii za zashtita na chovekovite prava.
"Alfite go zaposednaa parlamentot, sozdavajkji vo centarot na Skopje sliki od holivudskite akcioni filmovi i atmosfera na Bagdad, preplashuvaa sluchajni minuvachi, gi legnuvaa na zemja so vpereno oruzhje kon niv, zgmecheni od chizmite na gromadni lica vo civilna obleka. Alfite pratija vo Klinichkiot centar raskrvaveni lugje, privedoa snimateli na Alsat samo poradi toa shto gi snimale nastanite. Alfite sakaa da privedat pratenik koj uzhiva imunitet i kako kapak ja isturija svojata sila vrz kamermanot koj dostoinstveno sakal da prodolzhi da si ja vrshi svojata rabota". Vaka gi otslikuva nastanite shto se sluchija vo izminative nekolku denovi, a koi bea oceneti kako sramni i skandalozni, pretsedatelot na Helsinshkiot komitet Iso Rusi. Toj veli deka vo siot ovoj galimatijas na neprijatni i sramni sluchki najzagrizhuvachko e odnesuvanjeto na alfite.
"Tie i ovoj pat demonstriraa deka se neshto nad site nas, nadvor od normalnata postavenost na slichni formacii vo normalni zemji", dodava toj. Spored Rusi, za ironijata da bide pogolema, seto toa se sluchi na denot koga vo Skopje, na pres-konferencija, specijalniot pretstavnik na generalniot sekretar na OON za sostojbata so branitelite na chovekovi prava Hina Dzhilani gi posochi alfite kako problematichna formacija, za koja ne postojat mehanizmi na kontrola.
Vo izveshtaite na Helsinshkiot komitet ima mnogu sluchai na poplaki na gragjani za nachinot na koj dejstvuvaat alfite. "Site nashi napori da gi raschistime po pravilo naiduvaa na dzidot na solidarna odbrana vo MVR i sekogash zhrtvite se obvinuvaat deka tokmu tie bile nasilnicite", ukazhuva pretsedatelot na Helsinshkiot komitet. (Spored Utrinski vesnik)
PORADI TEPANJETO NOVINARI
Mediumite ja bojkotiraa vladata
Za prvpat se sluchi organiziran bojkot od mediumite na pres-konferencija na vladata. Novinarite, snimatelite i fotoreporterite od rechisi site mediumski kukji izrazija revolt poradi onevozmozhuvanjeto na novinarskite ekipi da informiraat, so pretepuvanjeto na kamermanot na TV Alsat Igor Ljubovchevski na naplatnata rampa kaj Zhelino i napadot na novinarot Lirim Dulovi od TV A1 vo Sobranieto.
Vo debatnata sala na Vladata na pladnevniot pres se pojavi celata vlada, a premierot Nikola Gruevski samo shto pochna da gi kazhuva rezultatite od izveshtajot na Svetska banka za uspehot na reformite vo Makedonija - kamermanite, novinarite i fotoreporterite izlegoa od salata. Na presot shto vladata sepak go odrzha i pokraj toa shto povtorno povekjeto od mediumite ne prisustvuvaa i koj se prenesuvashe vo zhivo na javniot radiodifuzen servis MTV, Gruevski prvo kazha deka go razbira gestot na novinarite i deka bile prezemeni site zakonski merki vo vrska so tepanjeto na kamermanot i za liceto shto go napadna novinarot vo Sobranieto, a potoa se pofali za visokoto 4. mesto na listata na drzhavi koi so reformi go olesnile biznisot i so namaluvanjeto na percepcijata na korupcijata i stignuvanjeto na 84. mesto od 179 zemji vo svetot na listata na Transparensi interneshenel. (Vest)
"Shto e ova?"
Otkako novinarite i snimatelite ja napushtija debatnata sala, kamerata na televizija Telma ostanala vkluchena i go snimila sledniov razgovor. Gruevski se vrti nakaj vicepremierot Zoran Stavrevski i prashuva: "Shto e ova? Izgleda deka zadocnivme. Dobro, aj da go isterame za Makedonska (MTV). Ne, ne". Nekoj od ministrite prashuva: "Vo kolku beshe zakazhano? Vo 12,30 chasot?", a Jankulovska veli: "Ne, ne znam dali e za toa".
 REAKCIJA PO SKANDALOT
Mediumski bojkot na DUI
Vo znak na revolt poradi incidentot vo koj vo Sobranieto eden chlen na partiskoto obezbeduvanje na DUI fizichki go napadna novinarot na TV A1 Lirim Dulovi, site novinari, snimateli i fotoreporteri go bojkotiraa protestot na integrativcite shto beshe organiziran pod mototo Stop za drzhavnoto nasilstvo pred spomenikot na Skenderbeg vo Skopje. Interesno e deka vo partijata na Ali Ahmeti prethodno doznale za namerata na mediumite i intenzivno se obiduvale da gi premislat. Portparolkata na DUI Ermira Mehmeti pred pochetokot na protestot na koj partijata na Ahmeti sakashe da prikazhe deka nivnite chlenovi i simpatizeri bile podlozheni na represija od drzhavnite organi, im vetila na novinarite deka kje dobijat javno izvinuvanje. Sepak, mediumite ne otstapija od namerata i go napushtija protestot tokmu vo momentot koga od binata bea osudeni poslednite nasilstva vrz pretstavnicite na mediumite, a izvinuvanjeto beshe upateno edinstveno na albanski jazik.
Novinarot Dulovi so protestno pismo preku mediumite pobara od liderot na DUI javno da go osudi fizichkiot napad shto go izvrshi vrz nego chlenot na partiskoto obezbeduvanje na integrativcite. "Vekje chetvrti den DUI ne se ograduva direktno od nasilniot akt protiv mene, shto vo Sobranieto go napravija chlenovi na najtesnoto rakovodstvo na partijata. Opshtoto izvinuvanje na partijata za mene e neprifatlivo, zashto so toa ne dava do znaenje deka go osuduva napadot vrz mene. Zgora na toa, i nivniot partiski portparol Ermira Mehmeti, vo kolumna vo Utrinski vesnik mu dava politichka legitimnost na toj kukavichki napad", veli Dulovi vo pismoto. (Spored Vecher)
ERVAN FUERE:
DUI ima pravo da protestira
"Sekoja partija ima pravo da protestira i na miren nachi da go izrazi svojot revolt. Vo momentov najvazhno e da se vrati doverbata vo parlamentot. Mnogu vreme e zagubeno i treba da se vratime na patot na reformite. Nie ne davame pozitivni ili negativni poeni, no sepak poslednite sluchuvanja kje mu nashtetat na imidzhot na zemjata. Slikite od vooruzheni lica vo blizina na parlamentot bea objaveni i vo Fajnenshel tajms", izjavi evroambasadorot Ervan Fuere na novinarskoto prashanje dali protestot na partijata na Ali Ahmeti se odrzhuva vo pogoden moment.
SDSM:
Jankulovska da podnese ostavka
SDSM bara ostavka od ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska zatoa shto, kako shto velat, gi izmamila novinarite i javnosta deka Ministerstvoto podnelo krivichni prijavi protiv uchesnicite vo incidentite vo Sobranieto i vo napadot na smimatelot na TV Alsat, a toa ne e nepraveno po pet, odnosno chetiri dena od dvata incidenta, izjavi na pres-konferencija vo nedelata partiskiot portparol Emilijan Stankovikj. "Ministerkata Jankulovska ushte pred dva dena izleze i kazha deka e podnesena krivichna prijava protiv liceto Imeri Ramadan i protiv drugi lica koi navodno bile suspendirani, za vchera da utvrdime deka snimatelot na TV Alsat se pojavil vo policija za da pomogne vo rasvetluvanjeto na nastanot i da gi identifikuva osomnichenite, i deka ne e podnesena krivichna prijava protiv nieden od vmeshanite vo incidentot. Ja povikuvame ministerkata da si podnese ostavka, zatoa shto ne mozhe da se skrie deka ne znaela za ovoj skandal", reche Stankovikj.
Toj posochi deka Ramadani, po kogo imalo raspishano poternica, baranje za sproveduvanje istraga i predlog za pritvor za krivichno delo sprechuvanje izbori i glasanje na denot na izborite vo Bogovinje i vo Dzhepchishte, ministerkata go postavila za zamenik komandir na pogranichnata policiska stanica vo Rogachevo, a po pratenichkoto prashanje od SDSM od 29 mart godinava, vo megjuvreme, go prefrlila vo uniformiraniot sostav na policiskata stanica vo Tetovo!
MVR preku soopshtenie gi demantirashe obvinuvanjata na SDSM. "Bi sakale specijalno da gi izvestime deka po prezemenite merki vo rok od 24 chasa bea otkrieni i suspendirani chetiri sluzhbeni lica osomnicheni za incidentot so televizijata Alsat kaj naplatnata rampa Zhelino, za koi soglasno Kolektivniot dogovor MVR povede postapka za otkaz", se veli vo soopshtenieto. "Namesto da ja manipuliraat i da ja lazhat javnosta, ochekuvame od SDSM da gi ohrabrat sudskite organi da postapat urgentno, kako shto toa go napravi i MVR koe vo rok od 24 chasa gi otkri i gi sankcionirashe uchesnicite vo nastanot. Ochekuvame deka rakovodstvoto na SDSM kje go demantira nivniot portparol Stankovikj i kje se ogradi od negovata izjava, osloboduvajkji ja od odgovornost liderkata Radmila Shekerinska vo unapreduvanjeto na pratenikot V. B. od portparol, preku minister, vo premier, protiv kogo vo momentov e pokrenato obvinenie zaradi somnenija deka ja oshtetil drzhavata za milionski sumi evra", stoi vo soopshtenieto na MVR. (MIA)
EVROPSKA KOMISIJA
Izveshtajot za Makedonija kje bide realen, so zabeleshki
Vo izveshtajot za Makedonija shto treba da bide objaven na 6 noemvri Evropskata komisija nema da sudi, tuku kje ja notira realnata sostojba, najavija pretstavnici na Generalniot direktorat za proshiruvanje na EU na sredbata so makedonskite novinari shto prestojuvaat vo nekolkudnevna studiska poseta na Brisel. Preporakite i zabeleshkite na EK se odnesuvaat na celata zemja, na site partii, za sekoj da izvleche pouki za toa shto treba da se napravi za pobrza integracija na zemjata vo EU. Unijata ja interesira napredokot na drzhavata vo celost, a ne na vlasta ili na opozicijata i ne kazhuva koj e vinoven tuku shto treba da se napravi. Teoretski site se za EU, no toa treba i praktichno da se dokazhe, velat pretstavnicite na Generalniot direktorat za proshiruvanje koi uchestvuvaat vo podgotovkata na izveshtajot.
Spored niv, vo Makedonija e postignat napredok vo podobruvanjeto na biznis-klimata, vo skratuvanjeto na procedurite za registracija na firmi shto sozdava uslovi za privlekuvanje investicii. I natamu problem ostanuva visokata stapka na nevrabotenost. EK go pozdravuva donesuvanjeto na zakonite za policijata i za verskite zaednici, kako i opredelbata za zasilena borba protiv korupcijata i postignatite rezultati, so ukazhuvanje deka spravuvanje so ovoj fenomen e mozhno samo so efikasna primena na usvoenite merki i postojana politichka zalozhba. Vo odnos na sudskite reformi se preporachuva nivno pobrzo sproveduvanje, kako i donesuvanje na drugite zakonski akti shto se povrzani so Javnoto obvinitelstvo. Kako pozitiven element se posochuva potpishuvanjeto na dogovorite za olesnuvanje na vizniot rezhim i za readmisija, kako prv chekor kon celosno ukinuvanje na vizite. Za makedonskata evrointegracija ostanuva kluchna implementacijata na Ohridskiot dogovor.
Kritikite pred se' se odnesuvaat na ispolnuvanjeto na politichkite kriteriumi. EK ochekuva instituciite vo drzhavata da funkcioniraat i efikasno da komuniciraat vo ramkite na svoite zakonski nadlezhnosti, kako i konstruktiven politichki dijalog za prashanja za koi e potreben poshirok konsenzus. Kako zabeleshka se notira toa shto politichkite kavgi ne se za programi ili za proekti, tuku se motivirani od lichni prichini i od politichka iskluchivost, kako i toa shto EU se koristi vo dnevno-politichki raspravii za toa shto ne napravila ednata ili drugata strana. Vo vrska so opredeluvanjeto datum za pochetok na pregovorite, vo Brisel velat deka toa ne zavisi od EK, tuku e politichka odluka na koja vo momentov vlijae i skepticizmot okolu idnoto proshiruvanje na Evropskata unija vo nekoi nejzini chlenki. (Vreme)
VLADATA GO PRIFATI PREDLOGOT NA PRETSEDATELOT
Praznite ambasadorski mesta kje se polnat so profesionalci od MNR
 Premierot Nikola Gruevski soopshti deka go prifatil predlogot na pretsedatelot Branko Crvenkovski praznite ambasadorski mesta da se popolnat so profesionalci od Ministerstvoto za nadvoreshni raboti. "Isprativ pismo do Crvenkovski vo koe go izrazuvam moeto zhalenje za toa shto toj gi odbi dvata predloga okolu ispraznetite ambasadorski mesta. Sakajkji da stavime kraj na ovoj problem, no i ostanuvajkji dosledni na nashite principi so cel da se odglavi ovaa situacija, reshivme da go prifatime predlogot spored koj Vladata kje predlozhi ambasadori od redot na profesionalnite kadri vo MNR, a za koi Crvenkovski javno se obvrza deka bezuslovno kje gi prifati", reche Gruevski i dodade deka listata so izbranite ambasadorski iminja Vladata kje ja dostavi vo rok od dve nedeli.
Crvenkovski na pres-konferencija ponudi i lista na vraboteni vo MNR koi gi zadovoluvaat zakonskite kriteriumi da bidat imenuvani za ambasadori. Momentalno Makedonija nema svoi ambasadori vo devet ambasadi, a vo tri diplomatsko-konzularni pretstavnishtva na ambasadorite im e istechen mandatot. Vo chetiri ambasadi ambasadorite od razni prichini ne gi izvrshuvaat svoite zadachi. (Vest)
DEL PONTE MU SE LUTI NA SHVRGOVSKI
Hag cheka da zavrshi obukata na sudiite
Chetirite hashki predmeti kje ostanat vo Hag do dekemvri, koga kje zavrshi obukata na sudiite i obvinitelite shto kje postapuvaat po niv. Ova bilo dogovoreno na sredbata na javniot obvinitel Ljupcho Shvrgovski so glavnata hashka obvinitelka Karla del Ponte minatata nedela vo Hag. Na sredbata Del Ponte mu se nalutila na Shvrgovski za toa shto pobaral predmetite da se vratat vo Makedonija so odluka na Hashkiot sud, a ne samo so nejzina naredba.
Preciziranjeto na vremeto na vrakjanjeto na predmetite go pobaral obvinitelot Shvrgovski. "Iznesov samo eden praven argument. Ne navleguvav vo politichki vodi. Obukata na sudiite i na obvinitelite za postapuvanje po vakvi predmeti ushte ne e zavrshena. Bidejkji ne sme imale iskustva so vakvi predmeti, smetam deka bez dovrshuvanje na obukata i edukacijata nema da bideme podgotveni da gi rabotime. Edukacijata kje trae do dekemvri, koga predmetite kje se vratat", izjavi Shvrgovski. "Po baranje na togashniot makedonski obvinitel Stavre Dzhikov predmetite bea predadeni vo nadlezhnost na Hag so odluka na Hashkiot sud. Smetam deka na istiot nachin, so odluka na Sudot, treba i da ni se vratat. Obvinitelkata Del Ponte se naluti zatoa shto vo drugite poraneshni jugoslovenski republiki predmetite se vrakjaa samo so nejzina naredba, No, od tie drzhavi predmetite bea i prezemeni so nejzina naredba", veli Shvrgovski. Za negovoto baranje kje reshava Hashkiot sud.
Shvrgovski gi primi i pretstavnicite na rodninite na kidnapiranite vo konfliktot vo 2001 godina i gi izvestil deka vo Hag najmnogu se rabotelo na nivniot predmet - grobnica Neproshteno - i na predmetot za vodstvoto na ONA zashto se raboti za isti lica i ima 19 svedoci. "Pobaravme na Ali Ahmeti i na negovite sorabotnici da im se sudi za voeni zlostorstva. Oshtetenite semejstva i jas kako nivni polnomoshnik raspolagame so dopolnitelni dokazi za toa deka zlostorstvoto bilo izvrsheno po komandna odgovornost", veli advokatot na oshtetenite Vancho Shehtanski. (Dnevnik)
HAG KRIE DOKAZI?
Vo Ljuboten postoela UCHK?
Hashkoto obvinitelstvo krielo dokazi koi dokazhuvaat deka vo Ljuboten vo 2001 godina imalo pripadnici na UChK. Za vreme na isprashuvanjeto na komandantot na 114. brigada na UChK Nazim Bushi, tie ne dostavile del od dokazite shto odele vo korist na odbranata na obvinetite Johan Tarchulovski i Ljube Boshkoski. Poradi toa, advokatite pobarale Bushi da se povleche od listata na svedoci na Obvinitelstvoto. Sudot gi ukoril obvinitelite i im nalozhil da i' gi dostavat site izjavi na odbranata.
VIKTOR BIVEL, MAKEDONSKI IZDAVACH OD AVSTRALIJA
 Makedonija mora da gi iskoristi potencijalite na dijasporata!
Koj e Viktor Bivel?
- Jas sum roden vo Zapadna Avstralija, no po poteklo sum od lerinskiot kraj, od seloto Neret. Moite dedovci doshle vo Avstralija pred Vtorata svetska vojna. Ja posetiv Makedonija dvapati, vo 1988 godina, koga mozhev da otidam i do rodnoto selo, i vo 1996 godina, koga grchkite vlasti ne mi dozvolija da ja minam makedonsko-grchkata granica poradi mojot aktivizam.
Kako reagiravte na vrakjanjeto od granicata?
- Gi napraviv voobichaenite protestni chekori - mu pishav pismo na avstraliskiot premier, upativ protesti, no nishto ne se sluchi.
Kako dojdovte na idejata da izdavate knigi za Makedonija na avstraliskiot pazar?
- Izdavanjeto knigi za Makedonija pokriva dosta ogranichen pazar. Ne samo vo Avstralija, tuku imam kupuvachi i preku internet. No toa e neshto shto go pravam od ljubov, vo moeto slobodno vreme. Dosega imam izdadeno osum knigi, kako na primer Golemata voda, Crno seme, Decata na Bozhicata na pticite: Makedonska avtobiografija, Makedonskata agenda, Od vojna do Vitlsi: Usnite predanija na makedonskite deca-begalci. Voedno, ja ureduvam internet-stranicata na Politekon. Inaku, po profesija sum urednik i biznis-novinar so povekje od 20-godishno iskustvo. Vo 1992 godina pochnav svoj izdavachki biznis, pri shto go izdavav i go ureduvav Avstraliskiot zhurnal za investicii do 2006 godina, koga go prodadov biznisot. Sega otvoriv nova kompanija, Eko investor, koja se fokusira na investiranjeto vo ekoloshki proekti.
Kako novinar od ekonomskata oblast, shto mislite, koja e prichinata poradi koja Makedonija dosega ne nashla nachin da go iskoristi potencijalot na dijasporata?
- Jas pishuvav tekstovi so koi se pottiknuvaa makedonskite biznismeni da investiraat vo Makedonija. No toa beshe pred 10 godini, koga biznismenite bea mnogu skeptichni poradi korupcijata i kriminalot vo Makedonija. Sega neshtata se menuvaat. Toa mora da se sluchi ako Makedonija saka da gi iskoristi potencijalite na dijasporata koi se znachitelni. Sledam shto se sluchuva vo Makedonija i mislam deka ima mnogu pozitiven razvoj.
Shto mislite za inicijativata Makedonija da i' dade pravo na glas na dijasporata i za aktuelniot predlog vo Sobranieto na Republika Makedonija da se izbiraat po eden pratenik od Amerika, od Evropa i od Avstralija?
- Od taa inicijativa mozhe da proizlezat mnogu dobri neshta, a ne gledam deka bi mozhelo da proizleze neshto losho. So pravoto na glas kje se podobrat odnosite megju Makedonija i dijasporata i kje mozhe da se reshavaat nekoi od problemite shto nie gi imame sega. Toa kje pomogne Makedoncite vo dijasporata da vidat deka Republika Makedonija se grizhi za nivnite mislenja. Vredi da se proba. Vo Avstralija neodamna i Italijancite pochnaa slichen proekt, vo koj Italijancite vo Avstralija mozhat da glasaat na izborite vo Italija. Jas lichno, bidejkji poteknuvam od egejskiot del na Makedonija, nemam makedonski pasosh, no seriozno bi sakal da stanam gragjanin i na Makedonija, ako e toa mozhno. Mislam deka so segashnive zakoni toa ne e mozhno, zashto ne sum po poteklo od teritorijata na Republika Makedonija, a Makedonija nema zakon kako, na primer, Izrael, koj na Evreite po rod im dava pasosh bez ogled od kade poteknuvaat. (Vreme)
SREKJEN KRAJ NA DRAMATA VO AVGANISTAN
Kidnapiraniot makedonski drzhavjanin e osloboden
Vo sabotata vo avganistanskata oblast Vardak e osloboden makedonskiot drzhavjanin Irfan Sulejmani. Chetvoricata kidnapirani pripadnici na Megjunarodniot Crven krst, po eden Makedonec i drzhavjanin na Mijanmar i dvajca Avganistanci, bile oslobodeni bez otkup. "Chetvoricata nashi kolegi se bezuslovno oslobodeni. Ova e golemo olesnuvanje za Megjunarodniot Crven krst i za nivnite semejstva. Vo momentov tie se naogjaat vo sedishteto na delegacijata vo Kabul, vo dobra zdravstvena sostojba se, no se mnogu umorni. Po zalozhnishtvoto od tri dena, sega se bezbedni", izjavi Graciela Pikolo od MCK od Kabul. Oslobodenite kje dobijat odmor shto kje mozhat da go pominat so semejstvata. MCK go informiral z toa semejstvoto na Sulejmani - soprugata i dvete deca vo Tetovo. Tie go ochekuvaat negovoto vrakjanje denovive.
Pregovorite za osloboduvanje na kidnapiranite gi vodel guvernerot na avganistanskata provincija Sajed Abad preku plemenskite stareshini. Talibancite gi oslobodile pripadnicite na Megjunarodniot Crven krst koi trebashe da pregovaraat za osloboduvanje na germanskiot inzhener, no toj ushte e vo zarobenishtvo. Spored pregovarachite, kidnapiranite humanitarci tri dena gi drzhele vo provincijata Gazni, na mestoto kade kade shto gi drzhea kako zalozhnici i dvaeset i trojcata Juzhnokorejci. (TV A1)
Makedonski zhrtvi vo Irak i vo Avganistan
Ova beshe prvo kidnapiranje na makedonski drzhavjanin vo Avganistan otkako lani vo mart bea ubieni chetvorica tetovci - Sabid Tahiri, Fadil Zenuni, Jorzam Fodani i Besim Aliu, koi rabotea vo germanskata firma Ekolog. Togash Talibancite soopshtija deka "chetvoricata stranci se ubieni poradi sorabotka so amerikanskite vojnici vo Avganistan".
Prethodno, trojca kumanovci bea likvidirani vo Irak. Dalibor Lazarevski, Zoran Naskovski i Dragan Markovikj, koi rabotea za gradezhnata kompanija Soufan inzhenering, bea kidnapirani triesetina kilometri od Bagdad, koga vooruzhena grupa go napadnala nivnoto vozilo.
PREPUKUVANJA ZA PARTISKI IMOT
Samo Jankulovska znaela deka VMRO-DPMNE ima stan od 738.000 evra
 Ni chlenovite na VMRO-DPMNE ni chlenovite na VMRO-NP ne se zapoznaeni so partiskite prepukuvanja za toa koj treba da go dobie vredniot deloven prostor vo centarot na Skopje. I od dvete partii tvrdat deka za sluchajot znaat samo najtesnite i najvisokite rakovodstva, pa odbivaat da preciziraat detali. Od VMRO-DPMNE ja posochuvaat ministerkata za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska kako edinstvenata shto mozhe da kazhe zoshto partijata dvapati i' podaruvala stan na izvesna firma Turist lineja, za potoa, nekolku godini podocna, da si go bara nazad po sudski pat.
Stanuva zbor za deloven prostor od 264 kvadratni metri so vrednost od 738.000 evra na ulicata Veljko Vlahovikj bez broj. Dogovorot za podarok megju VMRO-DPMNE i Turist lineja bil skluchen na 15 oktomvri 2004 godina, otkako Ustavniot sud ja donese odlukata so koja zabrani partiite da poseduvaat firmi. So istata taa firma partijata skluchila ushte eden dogovor, so koj i' ja podarila vrednata partiska vila Sv. Sofija vo Ohrid. Dva meseca po skluchuvanjeto na dogovorot, odnosno na 14 dekemvri 2004 godina, Turist lineja prestanala da postoi, a VMRO-DPMNE vlozhila tuzhba so koja si go bara imotot nazad, ovoj pat od firmata Sonik estejt. Najgolemiot apsurd, kako shto tvrdat nashite izvori, e toa shto prvoto rochishte se zakazhalo duri po 2,5 godini (na 11 septemvri godinava), odnosno otkako VMRO-DPMNE dojde na vlast. Zastapnici na tuzhbata se segashnata ministerka za vnatreshni raboti Gordana Jankulovska i ministerot za transport Mile Janakieski, a upravitel i osnovach na tuzhenata firma e chlenot na VMRO-NP Aleksandar Bezhovski. Partiski izvori velat deka zad ovoj sluchaj se krijat presmetki megju dvete partii za toa koj kje stigne do vredniot imot vo centarot na Skopje. Spored izvorite, vo godinite dodeka e na vlast, VMRO-DPMNE kje se obide po sudski pat da si go vrati siot imot shto im go podarila na firmi i na lica bliski do partijata. (Vreme)
MONIKA MAKOVEJ:
Borbata protiv korupcijata mora da bide neselektivna
"Borbata protiv korupcijata mora da bide so ednakva distribucija i neselektivna vo pogled na politichkata ili na druga pripadnost", veli sovetnichkata na premierot Nikola Gruevski i i poraneshna romanska ministerka za pravda Monika Makovej. "Borbata protiv korupcijata mora da se vodi na povekje mesta, da se otvoraat istragi za site sluchai za koi ima dokazi, bez ogled dali uchesnicite vo niv se od vlasta ili od opozicijata", reche Makovej na pres-konferencija na Britanskata biznis-grupa. Pretstavnicite na Britanskata biznis-grupa gi pofalija biznis-klimata vo Makedonija i partnerskiot odnos na Vladata. "So poddrshka od biznis-zaednicata, britanskata ambasada i makedonskata vlada, Britanskata biznis-grupa saka da asistira vo postignuvanjeto cvrsto biznis-partnerstvo, vo privlekuvanjeto investicii i obezbeduvanjeto izvori za delovno rabotenje na stranskite kompanii pri nivnoto vleguvanje vo Makedonija", istakna britanskiot ambasador Andru Ki. (Dnevnik)
IMOTOT NA SUDIITE NA INTERNET
Pretsedatelot na Ustavniot sud ima imot vo Turcija shto vredi 5 milioni evra!
Prviot chovek na Ustavniot sud Mahmud Jusufi vo svojot anketen list ima prijaveno deloven prostor vo Tetovo shto vredi 30.000 evra i kukja vo Tetovo koja chini 50.000 evra. Kako zaednichki imot ima prijaveno ushte eden deloven prostor od 851 kvadraten metar shto vredi 200.000 evra, kukja za odmor vo tetovsko i imot vo Turcija shto vredi 5 milioni evra! Anketniot list shto go dostavil Jusufi do antikorupcionerite e objaven na nivniot sajt. (Spored Vecher)
POGLAVAROT NA MPC G. G. STEFAN:
SPC prifati prodolzhuvanje na pregovorite
"Srpskata pravoslavna crkva ni odgovori deka go prifakja prodolzhuvanjeto na razgovorite so nashata crkva", izjavi arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan. Toj posochi deka delegacija na MPC vo tekot na proletta gi poseti Vselenskata patrijarshija i Moskva, a vo megjuvreme dobi potvrdni odgovori i od Srpskata pravoslavna crkva i od Atina. G. g. Stefan istakna deka Makedonskata pravoslavna crkva pobarala od SPC da nema nikakvi uslovuvanja za prodolzhuvanjeto na megjucrkovniot dijalog, no imajkji ja predvid zdravstvenata sostojba na poglavarite na SPC i vo GPC, sredbite vo Belgrad i vo Atina se odlozheni za podobri vreminja. "Odlozheno e i zasedanieto na Soborot na SPC za esenva", reche poglavarot i istakna deka poradi toa ne mozhe da se odgovori pokonkretno na prashanjeto koga i kade kje prodolzhat razgovorite. G. g. Stefan naglasi deka MPC kje gi prodolzhi aktivnostite i kontaktite so drugite pomesni crkvi i izrazi uverenost deka konechno tie kje rezultiraat so uspeh.
Vo vrska so neodamneshnoto izglasuvanje vo parlamentot na Zakonot za verskite zaednici, poglavarot na MPC rech deka Zakonot kako napishan tekst e v red i deka se' zavisi od negovoto praktikuvanje. "Se nadevam deka Zakonot za verskite zaednici kje gi shtiti interesite na MPC i na drugite crkvi i verski zaednici vo Republika Makedonija vo smisla na toa vo ovaa zemja da vladee pravoto. Nashe e da rabotime, da ja organizirame crkvata, da rabotime vo eparhiite, vo nashite prosvetni institucii i vo se' shto kje ja pravi crkvata posilna", reche arhiepiskopot g. g. Stefan. (Utrinski vesnik)
OBJAVEN E "EVROBAROMETAR" ZA 2007 GODINA
Makedoncite se najgolemi optimisti vo Evropa!
Anketata shto beshe sprovedena od 23 juni do 4 juli vo Makedonija, kako zemja-kandidat za vleguvanje vo EU, veli deka najgolemi optimisti za lichnata situacija vo narednite pet godini od site gragjani vo Unijata plus dvete kandidatki - Hrvatska i Turcija - se tokmu Makedoncite, i toa so 64 procenti! Prosekot vo EU e samo 43 procenti, a 44 otsto od Hrvatite i 51 procent od Turcite se nadevaat deka vo narednite pet godini kje im se podobri zhivotot.
Makedonskite gragjani se shampioni po optimizam i vo odgovorite na prashanjeto dali chlenstvoto vo EU e dobro ili losho? Duri 75 procenti od niv smetaat deka toa e dobro, shto e mnogu povekje od 52 procenta od Turcite i 29 procenti od Hrvatite. Duri 84 otsto od anketiranite vo Makedonija gledaat so optimizam na idninata na Evropa, dodeka vo 27-te chlenki vo ubava zaednichka idnina veruvaat samo 69 procenti od gragjanite. Vo ovoj profil na mislenje na makedonskiot gragjanin za EU vleguvaat i podatocite deka duri 75 procenti od ispitanicite imaat pozitivno mislenje za Unijata, a samo pet negativno, shto e najpozitivna slika za EU od site zemji. Na primer, vo EU samo polovina od gragjanite imaat pozitivno mislenje. Za razlika od Makedonija, vo Hrvatska 30 procenti imaat pozitivno mislenje, isto kolku shto imaat negativno, a najgolem broj se neutralnite - so 38 procenti.
Generalno, EU ima pozitiven imidzh kaj nad 70 procenti od makedonskite gragjani. Makedoncite vo EU gledaat mir, reformi, ekonomski prosperitet, sloboda na dvizhenje, patuvanje, konkurentnost...
Vakviot optimizam na makedonskiot gragjanin ekspertite go gledaat kako rezultat na generalno loshata sostojba vo koja se naogja drzhavata. Najgolemi problemi za Makedoncite se nevrabotenosta, kriminalot i ekonomskata situacija. Duri za 72 otsto od niv najgolem problem e nevrabotenosta (34 procenti vo EU), za 52 procenta problem e ekonomskata sostojba, a 42 procenta smetaat deka kriminalot e zagrizhuvachki.
Evrobarometarot e napraven po narachka na Evropskata komisija i e prvo vakvo ocenuvanje vo Makedonija, iako taa e kandidat za EU od 2005 godina. (Vest)
SPORED IZVESHTAJOT "DOING BUSINESS" NA SVETSKA BANKA
Makedonija skokna od 96. na 75. mesto
Godinava Egipet e na vrvot na listata na reformatorite koi gi imaat olesneto uslovite za biznis. Na taa lista Makedonija e na chetvrtoto mesto. Tokmu taa visoka pozicija beshe povod za reklamnite spotovi po televiziite na koi vladata se fali deka Makedonija e chetvrta vo svetot. Od reklamata ne mozhe da se razbere deka, vsushnost, stanuva zbor za lista od 10 zemji koi tamu vlegle zatoa shto lani najmnogu gi olesnile uslovite za vodenje biznis. Pokraj Egipet, drugite 10 reformatori, po red, se Hrvatska, Gana, Makedonija, Gruzija, Kolumbija, Saudiska Arabija, Kenija, Kina i Bugarija.
Makedonija go zasluzhi chetvrtoto mesto so eliminiranje na minimalniot kapital shto se barashe za osnovanje firmi, go zabrza procesot za dobivanje dozvoli za gradba, go namali danokot na prihod na firmite na 12 procenti i gi poednostavi procedurite za plakjanje danoci.
Na kompletnata lista na Svetska banka, spored toa kolku e lesno vo zemjata da se vodi bisnis, se naogjaat 178 zemji. Na taa lista Makedonija godinava e na 75. mesto, a lani beshe na 96. Bugarija e na 46. mesto, Slovenija na 55., Srbija na 86., a Hrvatska e na 97. mesto. Indeksot na lesnotija na vodenjeto biznis se pravi vrz osnova na deset kriteriumi. (Vest)
KAKO KJE FUNKCIONIRA ENERGETSKATA BERZA
Grcite kje ja kupuvaat makedonska struja, a nashata industrija kje propagja!
Grcite kje ja kupuvaat strujata shto ja proizveduva Makedonija, a makedonskata industrijata kje bide prinudena da se snaogja kako shto znae i umee?! Vaka ja komentiraat ekspertite berzata za struja shto treba da pochne da funkcionira od prvi januari. Industrijata e vo panika, a prognozite na industrijalcite za idninata na nivnite kompanii se - bankrot i otpushtanja shto kje rezultiraat so udar po makedonskoto stopanstvo. Chetirieset vraboteni vo Silmak vo april ostanaa bez rabota koga devette golemi potroshuvachi bea nasocheni delumno da ja kupuvaat strujata od slobodniot pazar. Golemite potroshuvachi se isplasheni deka ovaa pojava kje zachesti otkako kje pochne da funkcionira berzata za struja. Grcija ima golema potroshuvachka na elektrichna energija i, za razlika od Makedonija, ima dovolno sredstva za da obezbedi uvoz vo sekoe vreme, predupreduvaat struchnjacite. Ako vo momentov prosechnata pazarna cena na strujata e okolu 70 evra po megavat-chas, za da nabavat struja Grcite se podgotveni da platat i po 100 evra. "Vo nedela popladne, koga potroshuvachkata e najgolema, Grcite ne prashuvaat kolku chini, ni se javuvaat i samo kazhuvaat kolkavo kolichestvo sakaat da uvezat", veli eden vraboten vo Makedonskiot elektroprenosen sistem MEPSO.
Od druga strana, Elektrani na Makedonija - ELEM sakaat da gi prodavaat vishocite na elektrichna energija shto kje se javat otkako industriskite potroshuvachi kje gi pratat na sloboden pazar. Cenata na strujata shto se proizveduva vo Makedonija e poniska poradi pomalite troshoci na proizvodstvo, kako na primer niskata cena na nadnicite na vrabotenite vo makedonskoto proizvodstvo. Sega ELEM naplatuva po 21 evro za megavat-chas, dodeka na pazarot za istoto kolichestvo mozhe da zeme nad 70 evra. Poradi toa, interesot na ELEM e da prodavaat na slobodniot pazar shto povekje od strujata shto ja proizveduvaat.
Direktorot na ELEM Vlatko Chingovski duri imashe predlog - osven golemite, i malite industriski potroshuvachi da se pratat na sloboden pazar! Na toj nachin ELEM bi mu ja prodavale na MEPSO po regulirana cena samo strujata za domakjinstvata, a ostatokot bi go prodavale po tripati pogolema cena na sloboden pazar. "Toa mozhe samo ako ELEM bi i' plakjale na drzhavata koncesija za rekite i za rudnicite shto gi eksploatiraat", veli profesorot na Mashinskiot fakultet Konstantin Dimitrov. Toj veli deka zagrizhuva i toa shto s¡e' pochesto se javuvaat defekti vo REK Bitola. Ako ELEM skluchat dogovor za prodazhba, a ne uspeat da ja proizvedat taa struja, drzhavata kje treba da plakja penali za neispolnuvanje na dogovorot ili da nabavuva skapa struja za da gi ispolni obvrskite. Za ekspertite e nejasno i toa koi vishoci bi gi prodavala Makedonija, koga vo slednata godina treba da uveze nad 40 procenti za zadovoluvanje na domashnite potrebi?! (Vreme)
Poradi defekt e iskluchen prviot blok na REK Bitola
Ushte eden defekt vo REK Bitola. Od sabotata pretpladne vo 11 chasot termocentralata po tretpat raboti so edna tretina od kapacitetot. Prviot blok, koj letovo beshe remontiran, e nadvor od mrezhata zashto puknala cevka kaj kotelot, ist defekt kakov shto pred dve nedeli se sluchi na tretiot blok. Od ELEM ja potvrdija informacijata, no velat deka v ponedelnik prviot blok povtorno kje bide vkluchen vo mrezhata. Za samo nekolku meseci ova e tret defekt poradi koj morashe da se prekinuva eden del od proizvodstvoto na struja, no dosega nikoj ne ja prezede odgovornosta za zachestenite defekti.
Pred dve nedeli drzhavata po vtorpat uveze takanarechena havariska struja. Prviot pat toa chineshe 2,5 milioni evra, a vtoriot pat nikoj ne kazha kolku kje plati Makedonija za uvezenata havariska struja. Sega od ELEM velat deka poradi slabata potroshuvachka vo tekot na vikendot kje nema potreba od uvoz na havariska struja, no energetskite eksperti go otvoraat prashanjeto za se' pochestite defekti vo REK Bitola, kolku chinat tie i dali Makedonija vo pretstojnata grejna sezona kje ima stabilen elektroenergetski sistem. (TV A1)
OD PRVI JANUARI "SOCIJALNA STRUJA"
Na 72.000 semejstva kje im se skrati smetkata za struja
 Ministerstvoto za trud i socijalna politika predlaga chetiri modeli so koi kje se subvencioniraat delovi od smetkite za struja na licata shto primaat socijalna pomosh. Vo zavisnost od toa koj od modelite kje se usvoi, na socijalno zagrozenite lica drzhavata kje im plakja megju 272 i 579 denari od smetkata. Promenite shto gi predlaga Ministerstvoto treba da pominat na vladina sednica, no ne se ochekuva da se primenat do 1 januari 2008 godina, zashto budzhetot e vekje definiran. "Ovoj zakon treba da im pomogne na 72.000 semejstva koi se socijalno zagrozeni. Toa znachitelno kje pridonese za nivniot zhivoten standard, zashto socijalnata pomosh ne soodvetstvuva so realnite potrebi", veli Slagjana Ikonomova od Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
So ovaa merka kje se reguliraat smetkite za struja na okolu 72.000 semejstva, od koi nekoi primaat mesechno po 1.800 denari socijalna pomosh. "Kako da se prezhivee do prvi koga socijalnata pomosh iznesuva 1.800 denari, a smetkata za struja e 1.000 denari", prashuva pretsedatelot na Opshtinata Arachinovo Muzarem Bislimi. Vo taa opshtina, koja se naogja na listata na najgolemite neplakjachi na smetkite za elektrichna energija, okolu 40 otsto od naselenieto se socijalni sluchai. Nivnata edinstvena nadezh e da se donese zakon so koj drzhavata bi plakjala del od smetkite za struja na socijalnite sluchai. "Nie ne sme protiv plakjanje na smetkite, naprotiv - postojano apelirame tie da se plakjaat navreme. No, koga gragjanite ne se vo sostojba da si gi platat dolgovite, zashto ednostavno nemaat sredstva za toa, drzhavata treba da pomogne", veli Bislimi.
Pretsedatelot na upravniot odbor na ESM-EVN Georg Valdner vo intervju za Vreme istakna deka postoi potreba od donesuvanje na zakon so koj drzhavata bi prezela del od obvrskite za plakjanje na smetkite za elektrichna energija na socijalno zagrozenite semejstva. Toj istakna deka socijalnata pomosh shto im se dava na gragjanite e premala za so nea da se plati potroshuvachkata koshnichka, a zgora na seto toa da se stavi i smetkata za struja. Prosechnoto primanje vo Makedonija iznesuva 200 evra, a potroshuvachkata koshnichka okolu 140 evra. Ako na seto toa se stavat smetkata za struja shto iznesuva 20 evra i drugite smetki za komunalii, se doveduva vo prashanje egzistencijata na prosechnoto makedonsko semejstvo. (Spored Vreme)
Po deset besplatni kubni metri voda za
socijalcite
Samo korisnicite shto se postojani primateli na socijalna pomosh se oslobodeni od obvrskata da ja platat svojata smetka za voda - ako ne potroshile povekje od 10 kubni metri, a dolzhni se da go platat sekoj nareden kubik. Ova go potvrdija vo Javnoto pretprijatie Vodovod. Tie velat deka, zaradi evidencijata, na sekoi shest meseci baraat potroshuvachite da donesat potvrda od Megjuopshtinskiot centar za socijalni raboti deka se korisnici na socijalna pomosh.
KUMANOVO
Polovina grad bez voda
Polovina Kumanovo e bez voda za pienje i po desetina chasovi dnevno, a rakovodstvata na pretprijatijata Vodovod i Vodostopanstvo si ja prefrlaat vinata edni na drugi. Kumanovci sobiraat voda vo plastichni sadovi ili baraat spas vo sosedskite bunari. "Novoto rakovodstvo na Vodostopanstvo, koe ja distribuira vodata od dvete lipkovski akumulacii do filter-stanicata na Vodovod ja prefrla vinata za nedostigot na nas, a problemot e kaj niv. Vodata istekuva poradi golem defekt na cevkovodot do filter-stanicata", tvrdat vo Vodovod, a rakovodstvoto na Vodostopanstvo veli deka edinstven vinovnik za krizata e Vodovod. "Vodostopanstvo mu distribuira na lokalnoto komunalno pretprijatie 500 do 600 iljadi kubni metri voda, shto e dovolno za potrebite na gradot. Vodata se gubi po divo napravenite ispusti pred vodomerite na individualnite korisnici", tvrdat vo Vodostopanstvo. (Dnevnik)
 DELCHEVO
Pochnaa istrazhuvanja na praistoriskata grobnica
Vo blizina na delchevskoto selo Stamer denovive pochna da se istrazhuva praistoriskata masovna grobnica na zhivotni shto sluchajno ja otkri rudarskiot inzhener Ljube Mitevski. Na toj lokalitet vsushnost kje se bara nastanokot na chovekot. "Dosega vo nauchnite krugovi se veruvashe deka chovekot nastanal na pochvata na Afrika, no po poslednite nauchni soznanija se veruva deka chovekot nastanal na ovie prostori. Spored prvichnite naodi, ovoj lokalitet vetuva mnogu", veli programskiot direktor na Prirodonauchniot muzej vo Skopje Svetozar Petkovski.
I dvajcata vrvni paleontolozi od Francija i od Bugarija, doktor Denis Zherar i doktor Nikolaj Spasov, potvrdija deka stanuva zbor za mnogu znachaen lokalitet. Pri posetata na lokalitetot i pregledot na fosilnite ostatoci shto gi chuvashe Mitevski vo svojot dom, tie istaknaa deka grobnicata e stara deset milioni godini i deka ostatoci od zhirafi dosega ne se otkrieni vo Evropa. So ova se potvrdija pretpostavkite na makedonskiot paleontolog Risto Garevski, koj ushte vo fevruari godinava go istakna znachenjeto na lokalitetot, shto kje pretstavuva vistinska svetska senzacija. (Dnevnik)
STRUMICA
Palmi go razubavea centarot
Trieset palmi shto bea nabaveni od Grcija se posadeni na bulevarot Marshal Tito. Za niv se potrosheni 130.000 denari od opshtinskiot budzhet. Vo rezerva ima ushte pet palmi, vo sluchaj nekoja od posadenite da ne se aklimatizira na strumichkoto podnebje. Spored ekspertite, klimatskite uslovi vo Strumica se pogodni za palmi. "Navistina e ubavo. Izgledaat prekrasno. Ushte da uspeat - i Strumica kje lichi na vistinski primorski grad", glasat prvite komentari na gragjanite. Zasaduvanjeto palmi e vo ramkite na celokupnoto rekonstruiranje i ureduvanje na centralnoto gradsko podrachje, za koe se potrosheni 800.000 denari. (Utrinski vesnik)
 KAVADARCI
Uchenik - tret vo svetot vo brzo pishuvanje so Morzeova azbuka
Uchenikot Darko Trajkov od Kavadarci osvoi bronzen medal na Svetskiot shampionat vo prenesuvanje na znacite od Morzeovata azbuka shto minatiot vikend se odrzha vo Belgrad. Petnaesetgodishniot Trajkov beshe chlen na makedonskata reprezentacija i uchestvuvashe vo kategorijata pioneri. Na Sedmiot svetski shampionat vo brzinska telegrafija uchestvuvaa natprevaruvachi od 15 zemji. Darko vekje nekolku godini e chlen na Narodna tehnika vo Kavadarci. (Dnevnik)
ODLUKA NA VLADATA
Klinichkata bolnica vo Bitola kje dobie najsovremena oprema
Naskoro bitolskata Klinichka bolnica kje dobie oprema vo vrednost od okolu chetiri milioni evra. Spored site soznanija, toa kje bide najsovremena oprema za dijagnosticiranje i lekuvanje na zdrastvenite osigurenici. So tie sredstva kje se nabavat tochno 40 razni najsovremeni aparti za lekuvanje na bolnite.
"Ova e tehnoloshka revolucija vo opremuvanjeto na Klinichka bolnica", tvrdat upatenite. "So novata oprema vo Bitola vo idnina kje se dijagnosticiraat i kje se lekuvaat i najteshkite bolni od site bolesti, za koi dosega, po pravilo, spasot se barashe vo Skopje", tvrdi prviot chovek na Klinichkata bolnica Dimche Kuzmanovski.
Kako shto e poznato, neodamna vladata donese odluka vo zdravstvoto da se vlozhat okolu 40 milioni evra, od koi chetiri se nameneti za opremuvanje na Klinichkata bolnica vo Bitola. Iako zasega ne sakaat da gi komentiraat aktivnostite okolu nabavkata na opremata, sepak vo bitolskata Klinichka bolnica istaknuvaat deka so nabavkata na predvidenite medicinski aparati bitolskata klinichka bolnica kje bide edna od najopremenite, ne samo vo regionot tuku i poshiroko. Megju poznachajnite aparati shto kje se nabavat se i kompjuterski tomograf, chija cena iznesuva nad 425.000 evra, i nagio-kardio-aparat, kakov shto momentalno ima samo bolnicata Filip Vtori vo Skopje, koj chini 600.000 evra. Vo tenderot e predvideno na Klinichkata bolnica da i' pripadne i eden digatelen rendgen-aparat so vrednost od 300.000 evra, aparat za krshenje na kamen vo bubregot chija vrednost iznesuva 200.000 evra, digatelen mamograf, aparat za trauma, kardio-ultrazvuk, radioloshki ultrazvuk, ultrazvuk za ginekologija...
 PO NAJDENATA MINA NA SHETALISHTETO VO BITOLA
Gradezhnite raboti bea zapreni, pa prodolzhija
Minatata nedela gradezhnite raboti na shetalishteto vo Bitola bea stopirani poradi najdenata neeksplodirana mina, a rabotite prodolzhija otkako nadlezhnite sluzhbi go ispitaa kompletno terenot i neposrednata okolina i ne najdoa niedno drugo eksplozivno sredstvo. Detekcijata na terenot, poradi mozhnosta da ima neeksplodirani mini koi na ova podrachje se prisutni od prethodnite vojni, se izvrshi sistematski i struchno. Po izvrshenata proverka rabotite prodolzhija i kje se raboti se' dodeka toa go ovozmozhuvaat vremenskite uslovi.
PO SMENATA NA DIREKTOROT NA NACIONALNIOT PARK PELISTER
Shvajcarija go stopira grantot za razvoj!
 Dali poradi reshavanjeto na edno partisko kadrovsko prashanje na partijata na Liljana Popovska DOM na Nacionalniot park Pelister mu se zakanuva da go zagubi grantot od shvajcarskata ambasada vo iznos od 1,6 milioni shvajcarski franci? Imeno, otkako vo shvajcarskata ambasada "razbrale" za smenata na direktorot Slavko Damevski, vednash ja stopirale pomoshta za razvoj na turizmot na Pelister. Shtom doznale za smenata na Damevski Shvajcarcite kontaktirale so Ministerstvoto za ekologija i pobarale obrazlozhenie. Ako se potvrdi deka do smena doshlo od politichki prichini, so namera da se ispolni koalicioniot dogovor za imenuvanje na partisko kadrovsko reshenie, tie kje go stopiraat grantot. Vakviot cvrst stav na Shvajcarcite denovive i oficijalno go soopshtija licata shto s zadolzheni za proektot.
So odluka na Upravniot odbor e smenet direktorot na Nacionalniot park Pelister Slavko Damevski, a za v. d. direktor e imenuvan Tomislav Petrov, koj prethodno rabotel vo Nacionalniot park kako shumarski inzhener. Spored upatenite, Petrov e samo privremeno kadrovsko reshenie koe kje upravuva so Pelister samo nekolku meseci, do izborot na prviot chovek na parkot. Kako shto vo Bitola vekje od odamna se shpekulira, direktorskata pozicija vo Naiconalniot park aktuelnata vlast mu ja ima "taksano" na lokalniot lider na DOM Pece Cvetanovski.
KRVAV PIR VO BITOLSKO NA SHTOTUKU ZASHTITENIOT DZVER
Kravi go spasile ovcharot od volci
"Ako ne bea kravite, sega nemashe da ja gazam zemjava", veli 69-godishniot Ljube Najdovski od bitolskoto selo Dobroveni, kogo so stadoto go napadnala glutnica volci. Volchjiot pir se sluchil vo seloto, na desetina metri od negovata shtala, kvecherinata koga ja vrakjal stokata od pasenje. Shest pregladneti volci se nafrlile vrz trite telinja, od koi dve rastrgnale, a tretoto e iskasano, no prezhivealo. Volcite go napadnale i stocharot, no kravite mu go spasile zhivotot. "Stochar sum, no prvpat me fati strav od volci. Po shumite stadoto mi go napagjal po eden dzver, no nikogash cela glutnica. Volcite me opkolija od site strani, a povekjeto od stokata beshe vlezena vo shtalata. Po dva volka mu se frlija na sekoe tele. Edniot gi kasashe okolu vratot, a drugiot megju cipite i na stomakot. Zamavnav so stapot za da gi izbrkam, i togash se nafrlija na mene. Za srekja, po rikanjeto na napadnatite telinja kon nas se zadade stadoto kravi. Uspeaja da gi nabrkaat so rogovite, a od borbata zarabotija rani po glavite", raskazhuva Najdovski. (Dnevnik)
PRESPA
Startuva izgradbata na "Akvapura"
 Pretsedatelot na bordot na direktori na portugalskata komapnija Akvapura interneshnel Diego vas Gadesh od ploshtadot vo Resen go oznachi stratot na izgradbata na luksuzniot hotelski kompleks na prespanskoto krajbrezhje. Kompleksot kje se gradi na 50 hektari chij sopstevnik e portugalskata kompanija, a izgradbata treba da zavrshi vo slednite tri godini. "Hotelskiot kompleks vo Prespa kje bide ushte ednen biser na kartata na kompanijata Akvapura za koj kje slushne ne samo Evropa tuku i celiot svet", reche Gadesh, koj od gradonachalnikot na Resen Dimitar Buzlevski ja dobi nagradata Zlatno jabolko shto godinava se dodeluva po vtorpat. Osven Gadesh, so Zlatno jabolko beshe nagraden i pochesniot kozul na Makedonija vo Portugalija Pedro Meneres Kudel. Ovaa nagrada Opshtina Resen ja dodeluva na istaknati lichnosti koi ja afirmirale Makedonija na svetski plan. (Vest)
 Pochna Jabolkoberot
So otkinuvanje na prvoto jabolko od jabolkovite plantazhi vo Prespa na praznikot Krstovden pochna sedmiot po red prespanski Jabolkober. Centralnata manifestacija se odrzha na ploshtadot vo Resen, na koj prodefiliraa igraorci od Polska, Bugarija, Srbija i Bosna i golem broj deca chii glavi bea nakiteni so jabolka ispleteni vo venec. Na ploshtadot bea postaveni i golem broj shtandovi, na koi proizvoditelite mozhea da se pofalat so kvalitetot na godinashniot rod. Vo Prespa godinava se ochekuva od plantazhite da se soberat okolu 100.000 toni jabolka, od koi rechisi 80 otsto kje odat za izvoz. Cenata na eden kilogram industriski jabolka ushte pred pochetokot na berbata skokna na 7 denari, shto e za 4 denari povekje od minatogodishnata.
|
