PREDUPREDUVANJE OD EKSPERTITE

Namalena detska igra vlijae vrz zdraviot razvoj na decata

Detskoto zdravje strada zashto decata ja gubat mozhnosta da si igraat nadvor, pod otvoreno nebo, predupreduvaat ekspertite. Preambicioznite roditeli, kompjuterskite igri i shkolskite testovi se najgolemite vinovnici za sostojbata, se veli vo pismoto potpishano rechisi od 300 akademici, avtori i humanitarci.
Padot vo nestruktuiranata i slabo kontrolirana igra ima negativni efekti vrz metalnoto zdravje kaj decata, shto pak ima seriozni posledici vrz nivniot dolgorochen razvoj. Povekje od 40 profesori, 60 psiholozi i psihoterapevti, kako i rakovoditeli na golemi detski humanitarni organizacii se potpishale na pismoto. So nego samo se naglasuvaat neodamneshnite soznanija na UNICEF deka britanskite deca se megju najnesrekjnite na tabelata od 21 industrijalizirana drzhava.
- Veruvame deka kluchen faktor vo ovoj voznemiruvachki trend e naglaseniot pad vo detskata igra vo poslednite 15 godini - se veli vo pismoto.
Ekspertite velat deka igrata, osobeno onaa shto se odviva pod otvoreno nebo, e iskluchitelno vazhna za detskoto zdravje. Zgolemeniot soobrakjaj, zagrizhenosta na roditelite za bezbednosta na decata i kulturata na obrazovanie shto se vodi preku eksperimentalni modeli shto podocna se primenuvaat po avtomatizam, pridonesuvaat kon ovoj trend.
Tie smetaat deka svoja uloga imaat i lesnata dostapnost na tehnoloshkite sistemi za zabava koi go "vrzuvaat" deteto vo sedechka polozhba i ponekogash predizvikuvaat zavisnost, kako i agresivnoto reklamiranje na napadnite, iskomercijalizirani igrachki. Ekspertite baraat shirokospektaren i informativen javen dijalog za sushtinskata priroda i vrednost na zdraviot razvoj na decata.
Potpisite gi sobrale Sju Palmer, avtor na knigata "Toksichno detstvo", i d-r Richard Haus, postar predavach po psihoterapija na univerzitetot "Rehempton".
- Vistinskata igra, interaktivna, neposredna i bez strog nadzor, otsekogash bila vitalen del od detskiot razvoj, a nejzinata zaguba bi predizvikala seriozni posledici. Isto kako i epidemijata na prekumerna telesna tezhina kaj decata, shto neprijatno go iznenadi razvieniot svet, premnogu "brzata igra" (kako i brzata hrana) ima alarmantni implikacii za idnite generacii - velat tie.
Bob Rejtmejer, izvrshen direktor na Detskoto drushtvo, se soglasuva deka anksioznosta na vozrasnite poradi sovremeniot nachin na zhiveenje ja ogranichuva slobodata na decata.

Mirisot e vo nosot na onoj koj mirisa

Kako e mozhno eden ist chovek vo isto vreme na nekomu da mu mirisa na vanila, na drug na pot, dodeka povekjeto kje tvrdat deka negovoto telo nema nikakov miris?
Amerikanskite nauchnici pronashle odgovor na toa prashanje. Istrazhuvanjeto pokazhalo deka mirisite gi chuvstvuvame i dozhivuvame razlichno, bidejkji mirizbata e vo nosot na onoj koj mirisa.
Hiroaki Matcunami, eden od nauchnicite koj rabotel na ova istrazhuvanje, izjavil deka konechno za prv pat nekoj go povrzal setiloto za miris so nachinot na koj gi dozhivuvame mirisite, kako i deka postoi mozhnost eden edinstven gen da e "zasluzhen" za toa kako lugjeto gi chuvstvuvaat mirisite.
Istrazhuvachite svoeto vnimanie go nasochile na androstenon - chovechki feromon, sostojka na telesnite mirisi shto se izlachuva vo potta. Kako lugjeto kje go dozhiveat "mirisot" na androstenonot, zavisi od genot za recepcija na mirisi shto se narekuva OR7D4.
Hemikaliite od potta vo laboratorija bile testirani na povekjeto od 400 poznati receptori za miris shto se naogjaat vo nosot. Pritoa se pokazhalo deka spomenatiot gen najsilno reagiral na androstenonot.
Potoa nauchnicite istrazhile dali varijaciite na toj gen imaat vlijanie na nachinot na koj lugjeto go dozhivuvaat mirisot na androstenonot vo mashkata pot. Ispituvanjeto dokazhalo deka malite genetski varijacii se zasluzhni za toa dali mirisa, smrdi ili pak nema nikakov miris nekoe telo.
Ulogata na androstenonot vo chovekovoto odnesuvanje se ushte ne e dovolno jasna, no dokazhano e, na primer, deka kaj svinjite androstenonot e silen "afrodizijak" shto ja pottiknuva zhelbata za parenje.
Nekoi studii pokazhaa deka i kaj lugjeto androstenonot mozhe da vlijae vrz raspolozhenieto i nivoto na hormoni, no Matcunami predupreduva na toa deka se ushte ne e dokazhano deka receptorot vo nosot koj mozhe da go namirisa androstenonot ima nekoja vrska so taa pojava.
Istrazhuvanjeto za toa kako mirisanjeto na androstenonot vlijae vrz chovechkoto odnesuvanje i seksualnosta e celta na narednoto istrazhuvanje.

Vezhbite regulator na shekjerot vo krvta

Lugjeto bolni od dijabetis od tipot 2, koj nastanuva vo podocnezhnite godini, bi mozhele vo golema merka, so pomosh na kombinacija od aerobik i bodibilding, da go reguliraat nivoto na shekjer vo krvta, pokazhaa rezultatite od edno kanadsko istrazhuvanje.
Nauchnicite od Univerzitetot vo Otava i od Institutot za zdravstveno istrazhuvanje doshle do tie rezultati otkako ispitale 251 sluchajno odbrani lugje, vo istrazhuvanjeto koe traelo shest meseci. Ispitanicite koi napravile barem samo edna od ovie dve vezhbi uspeale mnogu povekje da go reguliraat shekjerot za razlika od onie koi voopshto ne vezhbale.
Shto se odnesuva do opasnosta od zgolemen broj srcevi problemi, istrazhuvanjeto pokazhalo deka kaj dijabeticharite koi vezhbale rizikot od srcevi bolesti e smalen od 15 do 20 otsto vo odnos na onie koi ne vezhbale.
Kanadskite istrazhuvachi, isto taka, konstatirale deka kombiniranjeto vezhbi go namaluva rizikot na zdravstvenite problemi koi go sledat dijabetisot kako shto se slepilo, bolni bubrezi i drugo i do 40 otsto.
Dijabetisot i komplikaciite od ovaa bolest predizvikuvaat godishna smrt na okolu 41.500 zhiteli na Kanada.

Mozokot na zaspanite bebinja e mnogu aktiven

Zad smirenata fasada na zaspano bebe se krie mozok shto vrie od aktivnost. Novite istrazhuvanja pokazhale deka kaj zaspanite bebinja postojat aktivni mozochni delovi.
Neodamneshno istrazhuvanje pokazhalo deka vo mozokot na vozrasnite ima 10 t.n. mrezhi za odmorachka sostojba. Toa se vsushnost klasteri od nevroni koi ostanuvaat vklucheni dodeka lichnosta se odmora.
Ne beshe poznato dali vakva aktivnost se javuva i vo mozokot na bebinjata dodeka se odmoraat, potochno - spijat.
Nevrologot Peter Frenson i negovite kolegi od univerzitetot Karolinska vo Shvedska, po 10 minuti gi skenirale mozocite na 12 zaspani deca, upotrebuvajkji funkcionalno slikanje so magnetna rezonansa (fMRI - functional magnetic resonance imaging) i otkrile 5 mrezhi za odmorachka sostojba zafateni so spontana aktivnost. Isto kako rezultatite kaj vozrasnite, mozochnite delovi bile povrzani so vizuelno, motorno i auditorno procesiranje.
Shto znachi ova za novite majki?
"Ova istrazhuvanje potvrduva deka zboruvanjeto, peenjeto i nishanjeto na bebinjata ne e beznachajno kako shto se veruvashe prethodno, tuku e mnogu dobro za bebinjata", izjavil Frenson.
Rezultatite mozhat da im pomognat na nevrolozite da razjasnat kako se razviva chovekoviot mozok, bidejkji kaj decata se pronajdeni pomalku mrezhi otkolku kaj vozrasnite.

Spanakj i jajca za oko

Dve hranlivi sostojki shto gi ima vo jajcata, spanakjot i drugi zelenolisni zelenchuci, shtitat od najchestiot prichinitel na starechko slepilo.
Starechkoto slepilo najchesto se pojavuva po 65-ata godina od zhivotot i pretstavuva ireverzibilna sostojba, koja postojano se vloshuva i im go odzema vidot na svoite zhrtvi. Mnogumina se genetski predisponirani, a poznato e i deka pushenjeto go zgolemuva rizikot.
Dvete sostojki, lutein i zeaksantin se karotenoidi, t.e. sostojki koi na mnogu ovoshja i zelenchuci im ja davaat zholtata boja. Nivnata pomosh se sostoi od filtriranje na shtetnata svetlina so mala branova dolzhina.
Zakluchocite doagjaat po 6-godishna studija, koja se zanimavala so dietetskite naviki na 4,519 lica na vozrast 60-80 godini.
Gornata petina na jadachi na jajca i spanakj imala 35% pomali shansi za zaboluvanje od starechko slepilo od petinata koja najmalku gi konzumirala ovie prehranbeni produkti.

Chokoladoto ne pravi zavisnost

Kolku povekje se trudime da ja odlozhime zhelbata za chokolado, tolku povekje raste istata, veli eden britanski istrazhuvach. Ljubitelite na chokolado mozhe da uteshat se deka chokoladoto ne sozdava zavisnost i pokraj faktot deka mnogu lugje ne mozhe da ja kontroliraat potrebata za chokolado, veli Piter Rodzhers, psiholog na Univerzitetot vo Bristol.
"Navikite vo ishranata mozhe da izgledaat kako zavisnost vo ekstremni situacii, no chokoladoto ne vleguva vo ovie kriteriumi", izjavi Rodzhers na sredbata shto ja sponzorirashe Britanskoto zdruzhenie za napreduvanje na naukata.
Rodzhers objasnuva deka mnogu nauchnici posochuvaat na odredeni sostojki na chokoladoto, kako feniletilaminot, shto go kreva raspolozhenieto kako za prichina chokoladoto da se smeta za hrana shto sozdava zavisnost.

10 finti za zdrava ishrana

1. Ne go izgladnuvaj svoeto telo. Na gladuvanje teloto reagira odbranbeno so skladiranje povekje masti vo sekoja prilika shto kje mu se pruzhi.
2. Pojaduvaj. Koga go propushtash pojadadokot mu ja odzemash na teloto potrebnata energija za zapochnuvanje na denot. Potoa si prinuden celo utro da kompenzirash, shto bez somnenie kje te nasochi kon shekjerni produkti.
3. Jadi na sekoi tri chasa. Vsushnost kje ti se fati pomalku hrana dokolku jadesh pochesto. Vakvata dinamika te shtiti i od prejaduvanje.
4. Gotvi so maslinov zejtin. Mozhebi e poskap od drugite masla, no e opasen borec protiv dva od najfatalnite vidovi zaboluvanja – kardiovaskularni i kancerogeni.
5. Jadi ednostavni obroci. Nema potreba da glavish dva saati vo kujna. Svari shpageti, ispechi pile, jadi zelenchuk, zavrshi so toa.
6. Kaloriite nemoj da gi broish, tuku razberi gi. Broenjeto kalorii te odvrakja od pridrzhuvanje kon zdravi dietetski naviki. Navistina li imash namera da ja broish sekoja kalorija, sekoj den, do krajot na svojot zhivot? Se shto ti treba e da dobiesh gruba pretstava dali konzumirash soodvetni kolichestva hrana.
7. Jadi povekje pileshko i riba, a pomalku teleshko i svinsko. Bidi malku kreativen so beloto meso i so ribata. Izbegnuvaj gi mrsnite delovi od crvenoto meso.
8. Jadi desert samo vo nedela. Smisli alternativni nachini za zadovoluvanje na shekjernite potrebi vo tekot na nedelata. Besmisleno e da se jadat golemi deserti. Ako vekje ne gi izbegnuvash, jadi gi bavno i uzhivaj vo sekoj moment. Inaku, ovoshjeto podednakvo dobro mozhe da gi zadovoli potrebite za ’zasladuvanje’.
9. Izbegni gi tortite i kolachite na rabota. Ako uchestvuvash vo rodendenskite proslavi na site kolegi, kje ti se fatat deserti i po nekolku pati vo denot, a mozhe na kraj i za doma da si zemesh.
10. Ne pij gazirani sokovi. Nutricionistichkiot pridones na gaziranite sokovi e – nula. Tie gi poremetuvaat potrebite za hrana, a za vozvrat ne nudat nishto. Pij voda.
Promenata na dietetskite naviki ne mora da bide voopshto drastichna. Prekini gi nezdravite naviki i forsiraj gi zdravite. So samo nekolku taktichki prilagoduvanja, kolichestvoto na vneseni kalorii mozhe da padne za 30 procenti, shto bi dovelo do namaluvanje na telesnata tezhina i do eden kilogram nedelno.

Polneti domati na mediteranski nachin

Sostojki: (potrebno za 12 porcii)

24 golemi domati, 1 supena lazhica sol
Za fil: 2 s. l. maslinovo maslo, 1 kg. teleshko meleno meso, 2 sholji sechkan kromid, 1 sholja sechkani crveni baburi, 4 kafeni lazhichki sitno sechkan luk, 2 sholji Basmati oriz (vid oriz so dolgo zrno), 1 s. l. sol, chetvrtina crven lut piper, 2 sholji sechkani domati, chetvrt sholja origano, chetvrt sholja nane, svezho sechkano, polovina sholja susheni sechkani borovinki, 6 s. l. svezho isceden sok od limon, 5,5 sholji teleshka ili pileshka supa od kocka

Podgotovka:

Zagrejte ja prethodno rernata na 180°S. Otsecheto go gorniot del od domatot. Zachuvajte gi otsechocite za da gi upotrebite kako kapachinja. So pomosh na lazhica ili specijalna alatka za dlabenje, izdlabete ja vnatreshnosta na domatot, so toa shto kje vnimavate da ne se oshteti nadvoreshniot del. Ostatokot mozhe da go frlite ili da go isfrlite semeto, a mesestiot del da go upotrebite vo filot, toa e po zhelba. Posolete ja vnatreshnosta na domatite i prevrtete gi domatite se otvorot nadolu za da se iscedat. Ova kje gi napravi domatite potvrdi za pechenje. Ostavete gi taka prevrteni dodeka go podgotvuvate filot, okolu 20-tina minuti.
Podgotovka na filot:
Poprskajte ja tavata so maslinovo maslo, zagrejte ja, stavete gi vnatre kromidot i mesoto i przhete gi 8-10 minuti, do zlatno-kafena boja. Dodadete gi sechkanite baburi, lukot, orizot, sol i crven piper (mozhe i lut, po zhelba) i promeshajte. Proprzhete ushte 2 minuti. Dodadete gi site preostanati sostojki i zgolemete ja temperaturata. Koga kje pochne da vrie promeshajte i namalete ja temperaturata, pokrijte go tavcheto so kapak i ostavete go da krchka.
Odvreme na vreme promeshuvajte, ostavete go da krchka 10-15 minuti se dodeka ne se vpie technosta. Orizot treba da bide malku krckav. Napolnete go sekoj domat so polovina sholja od filot i naredete gi vo pleh za pechenje i gledajte da ne bidat zbieni. Zemete gi otsechocite od domatite i na sekoj domat stavete mu kapache. Pokrijte go cel pleh so folija i stavete go vo prethodno zagreana rerna. Domatite gi pecheme na postojana temperatura okolu 30-40 minuti.
Servirajte po 2 domati vo sekoja chinija.